Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja

(COM(2018) 474 final – 2018/0258 (COD))

(2019/C 62/11)

Poročevalec:

Antonello PEZZINI

Zaprosilo	Evropski parlament, 2. 7. 2018 Svet, 4. 7. 2018
Pravna podlaga	člena 114(1) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	200/0/5

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je treba zaradi vse večjih težav pri nadzoru zunanjih meja Unije nujno uvesti sistem, ki lahko varstvo posameznikov in varnost meja združi z vzpostavljanjem koristnih trgovinskih povezav s tretjimi državami.

1.2

To je eden od glavnih izzivov, na katere se mora odzvati Evropska unija, pri čemer EESO meni, da je sveženj za upravljanje meja, predviden za naslednji večletni proračun EU, pozitiven prvi korak.

1.3

EESO meni, da je treba zagotoviti visoko raven kakovosti in inovativnosti carinske opreme Unije, da bi se bolje zaščitili družbena kultura ter socialni, okoljski, gospodarski in finančni interesi držav članic, ki se uresničujejo z: — bojem proti nezakoniti trgovini (ki je še vedno neučinkovit), — racionalizacijo in poenostavitvijo praks zakonite trgovine, — ohranjanjem varnosti notranjega trga EU, — varovanjem okolja in zdravja državljanov, — spoštovanjem temeljnih pravic delavcev, — varstvom interesov potrošnikov, — čim boljšim obvladovanjem tveganja na carinskem področju, — pobiranjem dajatev.

1.4

EESO meni, da je za novi instrument treba tudi: — zagotoviti, da se daje prednost opremi na mejah, ki so izpostavljene večjim pritiskom z vidika nadzora, kot so morske meje, — pospešiti delo skupin za ocenjevanje, ki delujejo na tem področju (1), — zagotoviti pravično geografsko porazdelitev, — spoštovati sorazmernost, povezano s tokovi blaga in ljudi, v dopolnjevanju s Skladom za notranjo varnost.

1.5

EESO pozdravlja prizadevanja Komisije za izboljšanje nadzora meja EU ter povečanje potrebnih sredstev in instrumentov, da se zagotovijo inovativne in kakovostne carinske kontrole ter – po možnosti enotna – uporaba carinske zakonodaje v uradih na zunanjih mejah (2).

1.6

EESO meni, da so finančna sredstva za novi instrument nezadostna glede na zastavljene cilje, ki bi morali vključevati tudi opremo za nadzor fitosanitarne varnosti in instrumente za napredno spektroskopijo kontejnerjev za blago (3).

1.7

EESO poleg tega meni, da je treba v čim krajšem času zagotoviti dobavo opreme obmejnim uradom, ki so pod velikim pritiskom, kar zadeva nadzor, kot so morski uradi, ki jim je treba dati prednost pri dodelitvi nepovratnih sredstev. Zaželeno bi bilo tudi, da novi instrument predvidi vzpostavitev rezerve za naglo ukrepanje, namenjene razširjanju nove inovativne opreme, pri čemer bi se hkrati omogočil ponoven pregled seznama že uvedene opreme.

1.8

EESO poziva k čim večji preglednosti letnih delovnih programov in mehanizmov za dodelitev nepovratnih sredstev (4), ki jih neposredno upravlja Komisija.

1.9

EESO priporoča tesno usklajevanje zlasti s programom Carina, ki je namenjen financiranju popolnega sklopa infrastrukture in informacijskih sistemov, vključno z digitalizacijo interakcij med poslovnimi subjekti in carinskimi službami, s programom Obzorje Evropa in drugimi ustreznimi skladi.

1.10

EESO poziva, naj se mu predloži srednjeročno poročilo o izvajanju in delovanju novega instrumenta s priloženo analizo na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov.

1.11

Uresničitev zamisli o pravočasnem razvoju skupne jezikovne podlage pri temah, ki so pogoste v jeziku carinskih uradov, podobno kot pri kontrolorjih letenja, bi olajšala želeno izvajanje enotnega in enovitega evropskega carinskega sistema.

1.11.1

EESO priporoča, da se nemudoma posodobi „zbirka“ carinske opreme, tako da se takoj upoštevajo razvoj interneta stvari, kibernetska varnost, digitalna sledljivost in najnaprednejše tehnološke aplikacije, da se pospeši širjenje te opreme in posodobljeno usposabljanje za njeno uporabo.

1.11.2

Prav tako bi bilo treba razviti enotne okvire usposabljanja (5), ki bi se opirali na „okvir EU za kompetence na področju carine“, katerega namen je uskladiti in dvigniti standarde carinskih storitev v vsej EU.

1.11.3

Hkrati je pomembno, da se določijo skupni standardi in protokoli, za kar bi se morda zadolžile evropske organizacije za standardizacijo; ti bi dopolnili subvencionirane materiale in opremo za carine.

2.   Uvod

2.1

Predlog Komisije za naslednji proračun za obdobje 2021–2027 je potrojiti sredstva za upravljanje meja: sredstva za okrepitev meja, da se izboljša pretok blaga, storitev in ljudi, vključno z migranti. V skladu s predlogom izvršnega organa EU naj bi se finančna sredstva s sedanjih 13 milijard zvišala na 34,9 milijarde EUR.

2.2

Komisija namerava oblikovati nov poseben sklad za integrirano upravljanje meja. Evropska agencija za obalno in mejno stražo (Frontex) se bo še okrepila, in sicer s stalno enoto s približno 10 000 mejnimi policisti in dodatnim financiranjem, da se bo izboljšala carinska kontrola in okrepila oprema za kontrole. Oblikovan bo nov Sklad za integrirano upravljanje meja, za katerega bo na voljo več kot 9,3 milijarde EUR.

2.2.1

Cilj teh naložb je okrepiti Frontex, izvajati sistematične kontrole na mejah, uvesti nove obsežne in interoperabilne informacijske sisteme ter začeti izvajati prihodnji sistem za ureditev vstopa in izstopa pri prehajanju meja.

2.3

Novi Sklad za integrirano upravljanje meja bo vključeval dva ločena instrumenta: prvi, instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume, bo namenjen „integriranemu upravljanju meja in vizumom“, drugi, instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, s sredstvi v višini 1,3 milijarde EUR za obdobje 2021–2027, pa za „opremo za carinske kontrole“, ki naj bi prispevala k izvajanju ustreznih in enakovrednih carinskih kontrol v različnih obmejnih uradih.

2.3.1

Ta sklad je namenjen nakupu opreme za sodobne in zanesljive carinske kontrole, njeno vzdrževanje in posodabljanje.

2.4

Carinska unija je 50 let po tem, ko je začela veljati (1. julija 1968), postala nenadomestljiv steber enotnega trga, ki varuje meje EU ter ščiti državljane pred prepovedanim in nevarnim blagom, kot so orožje in droge, in ponarejenimi izdelki, s čimer poleg tega spodbuja stalno povečevanje deleža svetovne trgovine: carinski organi EU so leta 2017 obravnavali 16 % svetovne trgovine.

2.5

Države članice EU za zagotavljanje nemotenega delovanja carinske unije uporabljajo skupni sklop pravil, ki temelji na carinskem zakoniku Unije. Ta je bil sprejet leta 2013, od leta 2016 pa se uporablja v vseh državah Unije. Od leta 2016 je torej carinski zakonik novi pravni okvir za upravljanje uvoza, izvoza, tranzita in hrambe blaga, ki gre čez carinsko območje, in povezav s tretjimi državami.

2.5.1

Carine uporabljajo predpise z več kot 60 področij, ki ne zadevajo strogo carine in se med drugim nanašajo na: — blago z dvojno rabo, civilno in vojaško, — strelno orožje, — predhodne sestavine za prepovedane droge, — gibanje gotovine, — pravice intelektualne lastnine, — javno zdravje, — varnost izdelkov, — varstvo potrošnikov, — varstvo prosto živečih vrst, — varstvo okolja.

2.6

EESO je bil vedno mnenja, da „je učinkovita carinska unija nujen pogoj za proces evropskega povezovanja, da se omogoči učinkovit, varen in pregleden prosti pretok blaga, pri čemer je kar največja pozornost namenjena varstvu potrošnikov in okolja ter učinkovitemu boju proti goljufijam in ponarejanju, in sicer na enak način na celotnem ozemlju Unije“ (6).

2.7

EESO je poleg tega poudaril potrebo in pomen „uve[dbe] ukrep[ov] za modernizacijo, med drugim poenostavitev carinskega zakonika, in dose[ge] interoperabilnost[i] elektronskih carinskih sistemov, da bi pospešili trgovinsko menjavo in zagotovili večjo usklajenost dejavnosti preprečevanja in pregona“ (7).

2.8

Evropski svet je že leta 2012 izrazil svoje mnenje (8) o potrebi po izboljšanju notranjega upravljanja carinske unije ter ustreznosti sodelovanja z drugimi agencijami in zasebnim sektorjem, da bi se gospodarskim subjektom zagotavljale boljše storitve; Svet je v svojih sklepih iz junija 2014 priporočil, naj se izboljša ocenjevanje učinkovitosti, pri čemer je opredelil nekatere sektorje, in pozval k razvoju ustreznih ključnih kazalnikov uspešnosti.

2.9

Svet je v svojih sklepih o financiranju carine z dne 23. marca 2017 Komisijo pozval, naj „oceni možnost financiranja potreb po tehnični opremi v okviru [svojih] prihodnjih finančnih programov […] in izboljša usklajevanje ter sodelovanje med carinskimi organi in drugimi organi kazenskega pregona za namene financiranja“.

2.10

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 7. aprila 2017 (9) opozoril, da „učinkovitost carinskih postopkov ni bistvena zgolj za poenostavljanje trgovine, temveč tudi za učinkovito in primerno izvajanje kazenskega pregona ponarejanja in tihotapljenja trošarinskega blaga, ki vstopa v EU“ in da „so se carinske službe znašle na razpotju med varnim pretokom blaga in zaščito potrošnikov v EU ter izvrševanjem določb iz trgovinskih sporazumov“.

3.   Predlogi Komisije

3.1

V uredbi se predlaga novi finančni instrument za opremo za carinske kontrole kot del Sklada za integrirano upravljanje meja, in sicer v okviru proračunske postavke „Migracije in upravljanje meja“, za intenzivnejšo podporo državam članicam pri zagotavljanju enakovrednosti carinskih kontrol v vsej carinski uniji z odpravo sedanjih neravnovesij med carinskimi uradi v različnih državah članicah.

3.2

Z novim finančnim instrumentom, za katerega so predvidena sredstva v višini 1,3 milijarde EUR za obdobje 2021–2027, naj bi se krila carinska oprema za štiri vrste meja (kopenske, morske, zračne (10) in poštne).

3.3

Financiranje bo na voljo vsem državam članicam in ovrednoteno bo glede na potrebe posamezne vrste meje. Skupina strokovnjakov za carino na vzhodni in jugovzhodni kopenski meji (CELBET), v kateri sodeluje 11 držav članic, odgovornih za kopenske meje EU, je že začela izvajati dejavnosti v tem sektorju, medtem ko se bodo kmalu začele dejavnosti v zvezi z drugimi vrstami meja, kar bo omogočilo oceno potreb držav članic in dodelitev sredstev 27 državam članicam, takoj ko bo leta 2021 začel veljati zadevni instrument (11).

3.4

Zastavljeni cilji bi morali zagotoviti večje usklajevanje in pravno varnost, večjo učinkovitost ali dopolnjevanje, in sicer na podlagi centraliziranega pristopa z neposrednim upravljanjem: za države članice so predvidena nepovratna sredstva, s katerimi se lahko financira do 80 % upravičenih stroškov za podporo pri nakupu, vzdrževanju in razvoju opreme za carinske kontrole v skladu s predhodno opredeljenimi standardi glede na tip meje.

3.5

Instrument je tesno povezan z novim programom Carina (12), katerega instrumenti za sodelovanje se bodo uporabili za oceno potreb z vidika inovativne opreme za carinski nadzor in po potrebi „skupnega“ usposabljanja (13) carinskih uslužbencev za boljšo uporabo te opreme.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

EESO je trdno prepričan, da je treba zaradi vse večjih izzivov v zvezi z nadzorom zunanjih meja Unije nujno uvesti trden sistem, ki lahko združuje varstvo posameznikov, socialno tržno gospodarstvo, varnost proizvodnje ter trajnostno trgovino med državami članicami in trgovino s tretjimi državami.

4.2

EESO pozdravlja prizadevanja Komisije za okrepitev skladov in instrumentov za ukrepanje, da bi se izboljšale kontrole na zunanjih mejah ter zagotovile inovativne in kakovostne carinske kontrole v okviru krepitve carinske unije.

4.3

Vendar EESO meni, da so finančna sredstva v višini 1,3 milijarde EUR, ki so namenjena za novi instrument in ustrezajo približno 186 milijonom EUR na leto, povsem nezadostna, saj predstavljajo manj kot tridesetino sredstev, ki so predvidena za splošne naloge v zvezi z mejami in migracijami v obdobju 2021–2027 in znašajo 34,9 milijarde EUR.

4.4

EESO meni, da je treba tudi: — prednostno zagotavljati opremo na mejah, ki so izpostavljene večjim pritiskom z vidika nadzora, kot so morske meje, — pospešiti delo skupin za ocenjevanje, ki delujejo na tem področju (14), — zagotavljati pravično geografsko dodelitev, — spoštovati sorazmernost, povezano s tokovi blaga in ljudi, v dopolnjevanju s Skladom za notranjo varnost.

4.4.1

EESO meni, da je treba zagotoviti ustrezno raven kakovosti in inovativnosti carinske opreme za boljšo zaščito družbene kulture ter gospodarskih in finančnih interesov Unije in držav članic z: — bojem proti nezakoniti trgovini (ki je še vedno neučinkovit) (15), — racionalizacijo in poenostavitvijo obveznosti, povezanih z zakonito trgovino, — ohranjanjem varnosti notranjega trga EU, — varovanjem okolja in zdravja državljanov, — spoštovanjem temeljnih delavskih pravic, — varstvom potrošnikov, — upravljanjem tveganja, — pobiranjem dajatev.

4.5

Odbor poziva k čim večjemu razširjanju letnih delovnih programov in predvidenih ukrepov ter mehanizmov za dodelitev nepovratnih sredstev, ki jih upravlja Komisija, pri čemer bi moral imeti prednost skupni nakup opreme, ki mora biti inovativna (16).

4.6

EESO priporoča tesno usklajevanje s programom Carina, ki je namenjen financiranju infrastrukture in informacijskih sistemov, vključno z digitalizacijo interakcij med poslovnimi subjekti in carinskimi službami, ter s programom Obzorje, ki je koristen za opredelitev inovativnih tehnik carinske kontrole.

5.   Posebne ugotovitve

5.1

Ker se vsako leto premika več kot 200 milijonov TEU (17), torej več kot 10 milijonov kontejnerjev, je na številnih morskih in cestnih mejah zelo težko izvajati posamezne kontrole. Zato bi bilo primerno za kontrolo poskrbeti, ko so kontejnerji na poti, pri tem pa bi bilo treba spremeniti material strukture kontejnerjev (18), da bi se omogočil pregled z droni ali sistemom Galileo.

5.2

Posodobiti bi bilo treba Ženevsko konvencijo iz leta 1972 in standarde ISO iz leta 1967, ki so nastali pred globokimi spremembami 21. stoletja, uveljavitvijo globalizacije in – zdaj zaskrbljujočega – naraščanja ponarejanja (19).

5.3

Nemudoma bi bilo treba posodobiti „zbirko“ carinske opreme, da bi lahko takoj upoštevali razvoj interneta stvari, kibernetsko varnost, digitalno sledljivost in najnaprednejše tehnološke aplikacije, da se pospeši njeno širjenje in posodobljeno usposabljanje za njeno razumno uporabo, s pomočjo okvira EU za kompetence na področju carine (20). Pri tem bi bilo pomembno, da novi instrument za finančno podporo predvidi vzpostavitev rezerve za naglo ukrepanje, namenjene razširjanju inovativne opreme, hkrati pa bi se ponovno pregledal tudi seznam uvedene opreme.

---

(1)  Do zdaj je bil le za 11 držav članic z vzhodnimi in jugovzhodnimi zunanjimi mejami opravljen potreben popis opreme in vrst ukrepanja ter opredeljeni standardi, predlagani za vsako kategorijo.

(2)  Gre za 2 140 carinskih uradov, glej https://ec.europa.eu/info/publications/annual-activity-report-2016-taxation-and-customs-union_sl.

(3)  Zelo koristna za preverjanje vsebine velikega števila kontejnerjev.

(4)  Nepovratna sredstva se z odstopanjem od finančne uredbe dodelijo državam članicam, ki postanejo lastnice materiala, členi 7, 10(2), 195(f) in 197 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 z dne 18. julija 2018.

(5)  The European Union Customs Competency Framework (EU Customs CFW) aims at harmonising and raising customs performance standards throughout the EU. © Evropska unija, 2015. Okvir Evropske unije za kompetence na področju carine: v njem so navedeni njegovi sestavni elementi in opisan pristop, uporabljen za opredelitev teh kompetenc. Pojasnjene so tudi odločitve v zvezi z izbiro določene kompetence na vsakem področju, pri čemer so izpostavljena zlasti merila za določanje seznama operativnih kompetenc (npr. sklicevanje na carinski zakonik Unije, povezava s kompetencami, ki se pridobijo z delom (angl. on-the-job), in prihodnje usmeritve).

(6)  Glej UL C 229, 31.7. 2012, str. 68.

(7)  Glej opombo št. 6.

(8)  Glej UL C 80, 19.3.2013, str. 11.

(9)  Glej http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A8-2017-0162+0+DOC+XML+V0//SL#title1PE 595.633v02-00 A8-0162/2017.

(10)  V EU je približno 400 civilnih letališč.

(11)  Predlog se nanaša na Unijo s 27 državami članicami, v skladu z obvestilom Združenega kraljestva o nameri o izstopu iz Evropske unije in Euratoma.

(12)  Glej COM(2018) 442 final, o katerem je EESO pripravil ločeno mnenje INT/860, glej stran 45 tega Uradnega lista.

(13)  Glej podaljšanje programa za delovne obiske.

(14)  Do zdaj je bil le za 11 držav članic z vzhodnimi in jugovzhodnimi zunanjimi mejami opravljen potreben popis opreme in vrst ukrepanja ter opredeljeni standardi, predlagani za vsako kategorijo.

(15)  Leta 2017 je bilo zaseženih 31,4 milijona izdelkov s skupno vrednostjo 582 milijonov EUR: za 25 % je bilo ponarejenih živil, 11 % je bilo igrač, 8 % pa cigaret (vir: Evropska unija).

(16)  Glej COM(2018) 178 final, Poročilo Komisije o strategiji za carinski sistem informacijske tehnologije.

(17)  TEU (angl. Twenty-foot Equivalent Unit) pomeni standardno enoto, ki temelji na zabojniku ISO, dolžine 20 čevljev (6,10 m), torej pomeni težo 28 ton in prostornino 40 m3.

(18)  Številni zabojniki so danes iz lesa ali drugega materiala.

(19)  Glej UL C 345, 13.10.2017, str. 25.

(20)  Glej opombo 6.