Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – (a) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb

(COM(2018) 239 final – 2018/0113 (COD))

(b) Predlog direktive o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev

(COM(2018) 241 final – 2018/0114 (COD))

(2019/C 62/04)

Poročevalec:	Dimitris DIMITRIADIS
Soporočevalec:	Norbert KLUGE

Zaprosilo	(a) Evropski parlament, 28. 5. 2018 (a) Svet, 30. 5. 2018 (b) Evropski parlament, 28. 5. 2018 (b) Svet, 29. 5. 2018
Pravna podlaga	(a) člen 50(1) ter točke (b), (c), (f) in (g) člena 50(2) PDEU (b) člen 50(1) in (2) PDEU
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	190/2/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predloga Komisije, ki sta del celovitega pristopa za uravnoteženje in zaščito legitimnih interesov in potreb vseh zainteresiranih strani, MSP, manjšinskih delničarjev, upnikov in zaposlenih.

1.2

Obenem je treba cilj enotnega trga brez notranjih meja za družbe uskladiti z drugimi cilji evropskega povezovanja, kot so socialna zaščita iz člena 3(3) PEU, člena 9 in 151 PDEU ter Evropski steber socialnih pravic. EESO meni, da je nedavni zakonodajni predlog o mobilnosti družb dobra priložnost za nadaljnjo razpravo o zahtevah in učinkovitosti evropskega prava družb v digitalni dobi. Pri tem bi bilo treba upoštevati stališča vseh zainteresiranih strani, kot so delavci in družba kot celota. Želeni razvoj vodi v vzpostavitev trajnostnih podjetij, ki bi predstavljala konkurenčno prednost EU.

1.3

EESO podpira predloga, s katerima bi se okrepila mednarodna konkurenčnost MSP, znižali stroški ter uskladili in poenostavili postopki za registracijo, vpis sprememb družbe in preoblikovanja. Meni, da so smernice Komisije o tem, kako naj države članice prenašajo direktive, koristne.

1.4

EESO nasprotuje vrzelim, ki slamnatim družbam omogočajo zlorabo zakonodaje za goljufije, davčne utaje, pranje denarja, znižanje delovnih standardov ali zmanjšanje socialne zaščite in povečanje nelojalne konkurence. Pristojne organe poziva, naj odkrivajo goljufive prakse in jih kaznujejo. Podpira omejitev izbire države članice registracije, in sicer na tisto državo članico, s katero je družba dejansko povezana.

1.5

EESO podpira preglednost in varnost, tudi pravno. Poudarja pomen učinkovitega preverjanja identitete, ki mora biti za ustanavljanje družb obvezno in ga je vsekakor treba opraviti pred njihovo registracijo. Za učinkovito preverjanje identitete in zanesljive informacije, ki bi omogočale izvajanje celovitih standardov glede dejanskega lastništva, bi morale države članice v celoti spoštovati standarde EU oziroma uporabljati enakovredne standarde.

1.6

EESO meni, da predložitev skeniranih kopij potnega lista, osebne izkaznice ali pooblastila ne bi smela biti sprejemljiva in ogroža pravno varnost. Obrazce s pooblastilom, ki bi morali biti javni dokumenti, bi bilo treba pred vpisom informacij ustrezno preveriti. Pravne osebe, registrirane v nacionalnih registrih, naj bi uporabljale spletna orodja za registracijo in vpis dokumentacije, če jih zastopa pravni zastopnik, ki je fizična oseba, ne pa holding.

1.7

EESO pozdravlja načelo „samo enkrat“, na podlagi katerega se bodo MSP izognila večkratni registraciji in večkratnim uradnim objavam, hkrati pa bodo nacionalni registri zagotavljali zanesljivost in verodostojnost objavljenih dokumentov in informacij.

1.8

EESO poudarja pomen stroškovnega dejavnika za mikro, mala in srednja podjetja, saj tovrstna podjetja nimajo ne zmogljivosti ne potrebnih instrumentov za izpolnjevanje zahtev digitalne družbe. Zgodnja registracija in čezmejna mobilnost bosta pripomogla, da bodo lahko ta podjetja v celoti izkoriščala možnosti enotnega digitalnega trga, in zmanjšala njihovo upravno breme. EESO podpira pobudo, da bi bilo treba dokumente in informacije, ki jih izdajo poslovni registri, šteti za „točen prepis“. Vendar bi morali biti dejanski upravni stroški, ki jih je treba plačati za uporabo poslovnega registra, pregledni in zmerni ter ne bi smeli vplivati na dostop do registra.

1.9

EESO meni, da bi moral biti dostop do poslovnih registrov brezplačen in enostaven, da se lahko potrdijo informacije o družbi, na primer v zvezi s prepovedjo opravljanja funkcije direktorja, kar bo omogočilo nadzor nad informacijami o družbi in omejilo čezmejne goljufije.

1.10

EESO pozdravlja dejstvo, da je v predlogu Komisije izrecno priznana vloga, ki jo ima notar v številnih državah članicah pri zagotavljanju pravne varnosti, pravnem svetovanju ter preprečevanju goljufij in zlorab v vse bolj digitaliziranem gospodarskem okolju. Zlasti meni, da preprečevanje goljufij in zlorab ne ovira gospodarske dejavnosti, temveč je, nasprotno, osnovni pogoj za pošten in pregleden enotni trg EU, na katerem imajo mikropodjetja enake možnosti ter lahko tekmujejo za stranke v pravičnem in spodbujevalnem okolju s ponujanjem najboljših izdelkov in storitev v korist vseh udeležencev na trgu.

1.11

EESO podpira predlog Komisije za spodbujanje čezmejne mobilnosti družb, v katerem so na podlagi sekundarne zakonodaje določeni jasni pogoji. Kot pa je v svoji sodni praksi poudarilo Sodišče Evropske unije, je treba pojasniti, da namen družbe, da izkoristi ugodnejšo zakonodajo, sam po sebi ni zloraba pravice do ustanavljanja. Mobilnost družb bo omogočila ustvarjanje novih delovnih mest v vsej EU, vendar bi bilo treba pri tem upoštevati škodljive učinke preoblikovanja, delitev in združitev na lokalne in regionalne trge dela.

1.12

EESO predlaga, naj Komisija nameni pozornost razlikam med Direktivo 2005/56/ES o čezmejnih združitvah ter predlaganimi postopki za čezmejna preoblikovanja in delitve zaradi morebitnih posledice za njihovo učinkovitost in privlačnost.

1.13

EESO meni, da bo nov postopek za prenos sedeža družbe (čezmejno preoblikovanje) s predhodno kontrolo vzpostavil pravno varnost v izvorni in ciljni državi članici, pri čemer bi morala ciljna država pregledovati le izpolnjevanje pogojev glede navezave preoblikovanega podjetja na njen nacionalni pravni red. Prav tako meni, da bi bilo koristno uvesti splošno določbo za boj proti zlorabi pravice do ustanavljanja.

1.14

EESO podpira predlog Komisije, v katerem je upoštevano dejstvo, da se preoblikovanja, združitve in delitve lahko uporabljajo z namenom goljufije; vendar pa v predlogu ni pojasnjeno, kaj je „umetna ureditev“. Zato predlaga, da se za jasno opredelitev izraza „umetna ureditev“ določijo merila ali kazalniki, s katerimi bodo opredeljene goljufive prakse ali neupravičene davčne ugodnosti, ki ovirajo pravno varnost, pošteno konkurenco in socialno zaščito.

1.15

EESO pozdravlja dejstvo, da so mala in mikro podjetja izvzeta iz pregleda, ki ga opravi neodvisni strokovnjak, saj bi bili stroški takšnega poročila zanje preveliko breme. Meni, da bi moralo biti to poročilo predpisano le za velika podjetja, ki jih zanimajo čezmejna preoblikovanja, združitve ali delitve.

1.16

EESO pozdravlja namero Komisije, da se zaščitijo obstoječe pravice glede soodločanja delavcev, vendar si želi, da bi se na podlagi Direktive 2009/38/ES v primeru preoblikovanj velikih družb okrepila vloga evropskih svetov delavcev.

1.17

EESO pozdravlja uvedbo usklajenih pravil za varstvo manjšinskih delničarjev in upnikov, ki jih Direktiva 2005/56/ES ni vključevala.

1.18

EESO poudarja, da morajo biti vsa digitalna orodja in postopki za namene teh predlogov v celoti dostopni, in sicer zlasti slepim in slabovidnim.

2.   Predlogi komisije

2.1

Komisija je predstavila celovit sklop ukrepov (1) (2), za sodobna pravila o pravu družb v EU, ki so pravična in družbam nudijo več možnosti.

2.2

Trenutno evropsko pravo družb (3) vključuje nekatere elemente digitalizacije, kot je obveznost držav članic, da prek spleta dajo na voljo informacije o kapitalskih družbah. Vendar so te zahteve omejene in niso dovolj natančne, kar vodi v različno izvajanje na nacionalni ravni.

2.3

Cilj predloga (4) je zagotoviti več digitalnih rešitev za družbe na enotnem trgu in enake možnosti za družbe v EU, obenem pa državam članicam nuditi potrebno prožnost, da nacionalne sisteme prilagodijo svojim potrebam in ohranijo svoje pravne tradicije. Dopuščati in spodbujati bi morali nemoteno uporabo digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb, ki bi državam članicam omogočali, da svoje sedanje sisteme predhodne kontrole prilagodijo digitalni dobi.

2.4

Splošni cilj tega predloga, v katerem je zajeto celotno ozemlje EU, je zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga v celotnem življenjskem ciklu družbe, ko ta komunicira z organi glede svoje registracije in registracije podružnic ter vpisovanja informacij.

2.5

Pravica do ustanavljanja ima ključno vlogo pri razvoju enotnega trga, saj gospodarskim subjektom omogoča nemoteno opravljanje gospodarskih dejavnosti v drugih državah članicah. Družbe še vedno težko uresničujejo pravico do ustanavljanja v praksi, kar velja zlasti za MSP, kot je razvidno iz strategije za enotni trg za leto 2015 (5). Zaradi pravne negotovosti, delne neustreznosti in pomanjkanja pravil za nekatere čezmejne operacije družb ni jasnega okvira za zagotavljanje učinkovitega varstva teh deležnikov.

2.6

Čezmejno preoblikovanje ponuja učinkovito rešitev za družbe, ki se lahko preselijo v drugo državo članico, ne da bi izgubile svojo pravno osebnost in ne da bi se jim bilo treba ponovno pogajati o svojih poslovnih pogodbah. Sodišče Evropske unije je menilo, da pravica do ustanavljanja, določena v členu 49 PDEU, pomeni, da lahko družbe, ustanovljene v eni izmed držav članic, sedež prenesejo v drugo državo članico v okviru čezmejnega preoblikovanja, ne da bi pri tem izgubile pravno osebnost (6). Sodišče je v nedavni sodbi v zadevi Polbud (7) potrdilo pravico družb do čezmejnih preoblikovanj na podlagi pravice do ustanavljanja.

2.7

V skladu s sodbami Sodišča (8) sta glavna cilja usklajenih pravil o čezmejnih preoblikovanjih (9) dva: — omogočiti družbam, zlasti mikro in malim podjetjem, da se urejeno, učinkovito in uspešno čezmejno preoblikujejo, — primerno in sorazmerno zaščititi najbolj prizadete zainteresirane strani, kot so zaposleni, upniki in delničarji.

2.8

Predlog določa tudi usklajena pravila za varstvo upnikov in delničarjev. Družba bi morala zagotoviti varstvo upnikov in delničarjev, kakršno je predvideno v načrtu čezmejnega preoblikovanja. Ta pravila dopolnjujejo tudi nedavne pobude za okrepitev pravil o napotenih delavcih, boj proti davčnim utajam in goljufijam ter predlog Komisije o ustanovitvi Evropskega organa za delo.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Direktiva (EU) 2017/1132 (10) Evropskega parlamenta in Sveta kodificira obstoječe direktive o pravu družb EU. Direktiva je začela veljati 20. julija 2017 in še preden je minilo eno leto, je Evropska komisija predložila nova predloga za posodobitev prava družb EU.

3.2

EESO pozdravlja ti pobudi Evropske komisije in soglasje med evropskimi institucijami in državami članicami, da je treba nadaljevati digitalizacijo, da bi se izpolnili cilji iz strategije za enotni digitalni trg iz leta 2015 (11) in akcijskega načrta za e-upravo iz leta 2016 (12).

3.3

Predloga Evropske komisije za spremembo Direktive (EU) 2017/1132 vsebujeta potrebne ukrepe, s katerimi se bodo družbe EU izenačile z družbami iz drugih industrializiranih držav z močno digitalno tradicijo, kot so ZDA, Kanada in Avstralija. Družbe morajo delovati v določenem pravnem in upravnem okolju, ki je prilagojeno za soočanje z novimi gospodarskimi in družbenimi izzivi globaliziranega in digitalnega sveta, hkrati pa stremi tudi k drugim legitimnim javnim interesom, kot je varstvo delavcev, upnikov in manjšinskih delničarjev, ter organom zagotavlja vse potrebne zaščitne ukrepe za boj proti goljufijam ali zlorabam, kot je prenos fiskalnih podatkov v okviru upravnega sodelovanja (13), ter jamčenje zanesljivosti in verodostojnosti dokumentov in informacij, ki jih vsebujejo nacionalni registri.

3.4

Vendar je treba uvesti nekatere spremembe, da se zmanjša upravno breme in znižajo stroški za izvajanje predlaganih pobud za mikro ali mala in srednja podjetja.

3.5   Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb – COM(2018) 239 final

3.5.1

EESO pozdravlja ta zakonodajni predlog (14) za zagotovitev nemotenega delovanja enotnega trga EU v celotnem življenjskem ciklu družbe, ko ta komunicira z organi glede svoje registracije in registracije podružnic ter vpisovanja informacij.

3.5.2

EESO meni, da je digitalizacija prava družb orodje za poštene, pregledne in učinkovite postopke, vendar ni sama sebi namen, temveč mora služiti interesom podjetij, zlasti mikropodjetij. Zato bi bilo treba z zakonodajnim predlogom o uporabi digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb uvesti zgoraj navedene ključne značilnosti sodobnega prava družb EU v digitalni dobi, in sicer pravno varnost in preprečevanje zlorab, zanesljive informacije, ki bi omogočale izvajanje celovitih standardov glede dejanskega lastništva, preventivna preverjanja in pregledne korporativne strukture prek zanesljivih poslovnih registrov. Le pod temi pogoji se lahko izkoriščajo vse možnosti digitalizacije in lahko imajo mikropodjetja koristi od „enakih digitalnih konkurenčnih pogojev“ za ustvarjanje rasti in delovnih mest v EU.

3.5.3

EESO pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija priznala ovire, ki povzročajo nepotrebno upravno obremenitev in stroške za podjetnike, ki želijo ustanoviti novo podjetje ali razširiti poslovanje z registracijo podružnic, in predlagala njihovo odpravo. Ovire, ki jih je treba odpraviti, so: (a) spletna registracija družbe ali podružnice je z nacionalnim pravom dovoljena, prepovedana ali predpisana, kar ustvarja zelo raznolike razmere in posledično zapletenost za MSP (15); (b) večkratna objava podatkov o družbi v nacionalnih uradnih listih in vpis računovodskih izkazov podružnic vanje v številnih državah članicah, v katerih so registrirane podružnice; (c) različni pogoji, pod katerimi tretje osebe (vlagatelji, državljani, druge družbe) dostopajo do informacij o družbi v nacionalnih registrih (katere informacije so na voljo brezplačno in katere so plačljive).

3.5.4

EESO meni, da je spodbujanje digitalizacije zelo pomembno iz naslednjih razlogov: (a) Postopki spletne registracije so na splošno cenejši, hitrejši in učinkovitejši od postopkov, pri katerih se vloge predložijo osebno in v papirni obliki (16). (b) Pobuda je v celoti skladna z obstoječimi digitalnimi elementi prava družb EU in jih bo nadgradila, zlasti kar zadeva sistem povezovanja poslovnih registrov (BRIS), ki temelji na pravnih obveznostih iz Direktive 2012/17/EU (17) in izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/884 (18). (c) Sedanji predlog bo dopolnil predlog Komisije za uredbo o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala, ki bo zajemal spletno splošno registracijo poslovne dejavnosti z izjemo ustanovitve kapitalskih družb, ter je „lex specialis“ v razmerju do enotnega digitalnega portala (19).

3.5.5

Pomisleki glede goljufij ali zlorab, zlasti v zvezi s slamnatimi družbami, iz več razlogov ne bi smeli ovirati podpore predlogu. Obravnava teh pomislekov je prepuščena državam članicam, ki lahko zakonsko opredelijo pogoje, pod katerimi se družbe ustanavljajo, vključno z obveznim sodnim, notarskim in/ali upravnim nadzorom statuta družb (20). Evropska unija je že sprejela več ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb, obvezno razkritje posrednikov za sheme davčnega načrtovanja, prenos fiskalnih podatkov v okviru upravnega sodelovanja (21) in obvezno priznavanje sredstev za elektronsko identifikacijo državljanov Unije v skladu z e-IDAS, izdanih v drugi državi članici.

3.5.6

EESO kot temeljni zaščitni ukrep za preprečevanje goljufij podpira določbo, ki državam članicam omogoča, da zahtevajo osebno zglasitev zadevnih oseb pred pristojnim organom, vendar le v primeru pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes. Meni, da tega digitalnega postopka ne bi smeli uporabljati holdingi oziroma da se ta postopek ne bi smel uporabljati v primeru zastopnikov s pooblastilom, ki bi lahko prikrili dejansko zainteresirano stran, ter opozarja pred „krajo identitete“.

3.5.7

EESO pozdravlja dejstvo, da je v predlogu Komisije izrecno priznana vloga, ki jo ima notar v številnih državah članicah pri zagotavljanju pravne varnosti, pravnem svetovanju ter preprečevanju goljufij in zlorab v vse bolj digitaliziranem gospodarskem okolju. Zlasti meni, da preprečevanje goljufij in zlorab ne ovira gospodarske dejavnosti, temveč je, nasprotno, osnovni pogoj za pošten in pregleden enotni trg EU, na katerem imajo mikropodjetja enake možnosti ter lahko tekmujejo za stranke v pravičnem in spodbudnem okolju s ponujanjem najboljših izdelkov in storitev v korist vseh udeležencev na trgu.

Za zagotovitev pravne varnosti in preprečevanje goljufij bi morale države članice imeti možnost določiti, da lahko pristojni organi in/ali notarji preventivno preverjajo podjetja ves čas njihovega obstoja, in sicer tudi v primeru uporabe predlog, pod pogojem da se lahko postopek v celoti izvede prek spleta. Elektronsko oddajanje dokumentov in avtomatična izmenjava izvlečkov iz poslovnih registrov ne bosta vplivala na zahteve iz nacionalnega prava države registracije glede oblike in točnosti predloženih dokumentov.

3.5.8

EESO zato pozdravlja predlog Evropske komisije za spodbujanje digitalizacije na področju prava družb na podlagi načela „samo enkrat“, ki se bo izvajalo na podlagi vzajemnega zaupanja med državami članicami, pri čemer bodo te še naprej uporabljale nacionalne zahteve za ustanavljanje družb.

3.6   Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev – COM(2018) 241 final

3.6.1

Cilj predloga je določiti jasna pravila in pravo družb prilagoditi čezmejni mobilnosti družb v EU. S predlogom se previdno vzpostavlja ravnotežje med specifičnimi pravili in postopki za čezmejno poslovanje družb, katerega cilj je izkoriščati možnosti enotnega trga, in zaščito pred zlorabo za vse zainteresirane strani, na katere vplivajo dejavnosti družbe, in sicer zaposlene, upnike in manjšinske delničarje.

3.6.2

EESO podpira čezmejna preoblikovanja družb v EU (22) in dejstvo, da je Komisija v svoj predlog vključila sodbo Sodišča EU iz leta 2017 v zadevi Polbud (23). Sodišče je v zadevi Polbud razsodilo, da je nacionalno pravilo, ki čezmejni prenos pogojuje z obveznostjo likvidacije družbe, neupravičeno in nesorazmerno ter zato nezdružljivo s pravico do ustanavljanja. Splošna obveznost izvedbe postopka likvidacije, ki jo nalaga država, vzpostavlja splošno domnevo o obstoju zlorabe; takšna ureditev ni sorazmerna. Prenos statutarnega sedeža takšne družbe, pri katerem ne pride do prenosa dejanskega sedeža, spada na področje uporabe pravice do ustanavljanja, ki je zaščitena s pravom EU. Sodišče je zato ponovno potrdilo pravico družb, da v drugo državo članico prenesejo le svoj statutarni sedež, ne da bi prenesle dejanski sedež, tudi če družba opravlja pretežno ali celo vso svojo gospodarsko dejavnost v prvi državi članici. Namen družbe Polbud glede uporabe ugodnejše zakonodaje sam po sebi ni zloraba pravice do ustanavljanja.

3.6.3

EESO načeloma podpira uvedbo postopka, ki bi omogočil takšna preoblikovanja, in sprejetje materialnih pogojev, da se odpravi pravna negotovost, ki izhaja iz različnih nacionalnih pravil ter negativno vpliva na družbe, zainteresirane strani in države članice. Nacionalni zakoni, kjer obstajajo, pogosto niso združljivi ali pa je njihova združljivost težavna. Poleg tega več kot polovica držav članic ne dovoljuje čezmejnih preoblikovanj. Zlasti so prizadeta MSP, saj pogosto nimajo sredstev, da bi za izvajanje čezmejnih postopkov uporabila drage in zapletene alternativne metode.

3.6.4

Postopek se začne s pristojnim organom matične države članice, ki v enem mesecu izda potrdilo pred preoblikovanjem; če pa obstajajo pomisleki, zadevni organ izvede podrobno oceno, ki lahko traja še en mesec. Postopek se konča, ko ciljna država članica ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in informacij registrira preoblikovano družbo, če družba posluje v skladu z njeno zakonodajo o registraciji in varstvu delavcev. Komunikacija med pristojnimi organi se bo spodbujala prek sistema povezovanja poslovnih registrov (BRIS). Pomisleki glede soodločanja delavcev se obravnavajo v okviru pravice delavcev, da jih družba pravočasno obvešča in da sodelujejo v posvetovanjih o vprašanjih, ki jih zadevajo. Varstvo delavcev lahko potrdi tudi organ ciljne države članice. Pomembno vlogo imajo evropski sveti delavcev.

3.6.5

EESO želi izraziti pomisleke glede tega, ali dolgotrajen in drag postopek izpolnjuje merila glede uresničevanja pravice do ustanavljanja v drugi državi članici ter ali je skladen s sodbo Sodišča EU v zadevi Polbud (C-106/16). Pomembno je poudariti, da je Sodišče razlagalo člen 54 Pogodbe o delovanju EU in uporabljalo splošno načelo sorazmernosti. Zato pravica družbe do čezmejnega preoblikovanja izhaja iz Pogodbe, države članice (in institucije EU) pa morajo poskrbeti, da je ne kršijo. EESO zato podpira postopek za prenos sedeža družbe (čezmejno preoblikovanje) v matični državi članici, vendar priporoča, naj bo postopek v ciljni državi članici (člen 86(p)) omejen le na predhodni pregled izpolnjevanja pogojev glede navezave preoblikovanega podjetja na njen nacionalni pravni red (24). Hkrati bi morala biti uvedena splošna določba proti zlorabi pravice do ustanavljanja podjetja. Nov postopek tako ne bo nalagal nepotrebnih bremen, ki presegajo opredeljene cilje, obenem pa bo organu ciljne države članice podelil pristojnost za nadzor nad zlorabami tudi po preoblikovanju.

3.6.6

Poleg tega je treba pojasniti pojem „umetne ureditve“ družbe v državi članici za pridobitev neupravičenih davčnih ugodnosti. Ta pojem, ki ga je natančneje pojasnjevalo predvsem Sodišče Evropske unije, je vsebovan v uvodnih izjavah in členu 86(c)(3). Je ključen pojem, na podlagi katerega bo dovoljena ali odvzeta pravica do ustanovitve družbe v drugi državi članici. Določiti je treba jasna merila ali kazalnike, da se v skladu z zadevo Polbud, ki jo je obravnavalo Sodišče Evropske unije, ne bo ovirala dejanska gospodarska dejavnost, ki temelji na razumnih ekonomskih odločitvah.

3.6.7

Čezmejne združitve (25): predlog temelji na pozitivnih izkušnjah z Direktivo 2005/56/ES (26) o čezmejnih združitvah, v kateri so obravnavane le kapitalske družbe, in se ukvarja z njenimi pomanjkljivostmi. Medtem ko so bila v Direktivi 2005/56/ES določena le postopkovna pravila, na primer obveznost obveščanja delničarjev, državam članicam pa so bila prepuščena materialna pravila o varstvu, predlog uvaja usklajena materialna pravila za varstvo upnikov in delničarjev. V predlogu se na novo zahteva, da se v načrtih združitve opredeli: — zaščitne ukrepe za upnike: s predlogom se uvaja predpostavka, da upniki niso oškodovani, če jih izplača porok ali nastala družba, in sicer na podlagi ocene njihovega položaja, ki jo opravi neodvisni strokovnjak, — pravico do izstopa iz družbe za delničarje, ki niso glasovali ali ki nimajo glasovalnih pravic, ter njihovo pravico do prejetja ustreznega nadomestila in pravico do izpodbijanja predlaganega menjalnega razmerja deležev pred nacionalnimi sodišči.

3.6.8

EESO odobrava tudi druge elemente iz predloga Komisije: (a) usklajena pravila o zagotavljanju posebnih in celovitih informacij delavcem o posledicah čezmejnih združitev; v Direktivi 2005/56/ES je bilo določeno le soodločanje delavcev v upravnem ali nadzornem organu in to, da je treba posledice združitve za delavce navesti v poročilu poslovodnega organa; (b) usklajena pravila za hitri postopek za manj zapletene združitve ali opustitev poročila neodvisnega strokovnjaka, če se z njo strinjajo vsi delničarji, ali v primeru združitve matične družbe z odvisno družbo; (c) povezovanje poslovnih registrov za izmenjavo informacij – uporabo digitalnih orodij.

3.6.9

Čezmejne delitve (27): zanje se uporabljajo različna ali nezdružljiva nacionalna pravila v le 13 državah članicah, ki se kljub njihovemu pomenu za rast ne usklajujejo na ravni EU. Da se preprečijo zlorabe in zaščitijo zainteresirane strani, je treba uvesti pravni okvir EU za kapitalske družbe, podoben okviru za čezmejna preoblikovanja. Določiti je treba dvofazni postopek. V prvi fazi se pripravi osnutek načrta delitve skupaj z dvema poročiloma, v katerima so v celoti pojasnjene posledice delitve za upnike in delavce. Za srednja in velika podjetja je poleg tega potrebno tudi poročilo neodvisnega strokovnjaka. To je le prvi korak, pri čemer EESO meni, da bi moral predlog zajemati tudi čezmejne delitve s pridobitvijo sredstev/obveznosti obstoječih družb, ne le primere, v katerih so ustanovljene nove družbe.

3.6.10

Trenutno se nacionalni predpisi med državami članicami zelo razlikujejo in včasih vključujejo pretirane upravne postopke, ki jih mora Komisija z novim predlogom omejiti, da podjetij ne bi odvrnili od iskanja novih priložnosti. Čeprav EESO podpira nova pravila in postopke, pa opozarja, da jih je treba skrbno nadzirati, da ne bodo povzročili dodatnega upravnega bremena in stroškov, ki presegajo cilje glede varstva delavcev, upnikov in delničarjev.

3.6.11

EESO pozdravlja dejstvo, da so v členu 86(g) predloga mala in mikro podjetja izvzeta iz obveznosti preučitve, ki jo opravi neodvisni strokovnjak, saj bi stroški njegovega poročila za mikro ter mala in srednja podjetja pomenili preveliko breme.

3.6.12

EESO želi poudariti pomembno vlogo, ki jo ima neodvisni strokovnjak pri odkrivanju goljufij v velikih družbah, in sicer med preučitvijo in zbiranjem dokumentov družbe v pisnem poročilu, vendar pod pogojem, da so izpolnjene nekatere zahteve, na primer učinkovita struktura notranjega nadzora in standardni postopki delovanja za preprečevanje in zmanjševanje morebitnih navzkrižij interesov ter zagotavljanje neodvisnosti poročila v zvezi z zainteresiranimi stranmi.

3.6.13

EESO močno podpira predlog Evropske komisije, s katerim se prvič vzpostavlja postopek za čezmejno preoblikovanje in ki z okrepljenim varstvom zainteresiranih strani dopolnjuje že vzpostavljene postopke za čezmejne združitve in delitve. Vendar pa razlike med postopki za čezmejne združitve na eni strani ter postopki za čezmejno preoblikovanje in delitve na drugi lahko vplivajo na dejansko privlačnost slednjih. EESO Komisiji predlaga, naj te učinke preuči.

3.6.14

EESO pozdravlja namero Komisije, da se zaščitijo obstoječe pravice glede soodločanja delavcev, EESO meni, da se mora v družbi, ki nastane s čezmejnim preoblikovanjem, še naprej uporabljati vsaj enaka raven vseh elementov soodločanja delavcev, kot je določena v pravu matične države članice, in sicer v skladu s postopkom in standardnimi pravili iz Direktive 2001/86/ES (28).

3.6.15

EESO poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo evropski sveti delavcev v velikih družbah, ki se bodo preoblikovale, in v skladu z Direktivo 2009/38/ES poziva k njihovi večji vključenosti (29).

3.7

EESO na splošno poudarja, da morajo biti vsa digitalna orodja in postopki za namene teh predlogov v celoti dostopni invalidom, zlasti slepim in slabovidnim.

---

(1)  COM(2018) 239 final.

(2)  COM(2018) 241 final.

(3)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(4)  COM(2018) 239 final.

(5)  COM(2015) 550 final.

(6)  Cartesio, C-210/06, ECLI:EU:C:2008:723, točke od 109 do 112; VALE, C-378/10, ECLI:EU:C:2012:440, točka 32.

(7)  Polbud – Wykonawstwo, C-106/16, ECLI:EU:C:2017:804.

(8)  Glej opombi 6 in 7.

(9)  COM(2018) 241 final.

(10)  UL L 169, 30.6.2017, str. 46.

(11)  COM(2015) 192 final.

(12)  COM(2016) 179 final.

(13)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(14)  COM(2018) 239 final.

(15)  COM(2018) 241, str. 3.

(16)  COM(2018) 241, str. 5.

(17)  UL L 156, 16.6.2012, str. 1.

(18)  UL L 144, 10.6.2015, str. 1.

(19)  COM(2017) 256 final.

(20)  Člen 10 kodificirane direktive o pravu družb (EU) 2017/1132.

(21)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(22)  Postopek, pri katerem se družba, ustanovljena in registrirana v skladu s pravom države članice, preoblikuje v družbo, ustanovljeno in registrirano v skladu s pravom druge države članice, pri čemer ohrani svojo pravno osebnost, ne da bi prenehala delovati ali šla v likvidacijo.

(23)  Zadeva C-106/16. ECLI:EU:C:2017:804. Polbud je bila družba s sedežem na Poljskem, ki se je odločila, da bo svoj statutarni sedež prenesla v Luksemburg, ne da bi pri tem prišlo do prenosa dejanskega sedeža. Začetek postopka likvidacije je bil vpisan v poljski poslovni register, imenovan je bil tudi likvidacijski upravitelj. Statutarni sedež družbe Polbud je bil leta 2013 prenesen v Luksemburg. Družba se je nato preimenovala v „Consoil Geotechnik Sàrl“, družbo po pravu Luksemburga. Poleg tega je na poljsko registrsko sodišče vložila predlog za izbris iz poljskega poslovnega registra. Registrsko sodišče je predlog za izbris zavrnilo, družba Polbud pa je zoper to odločbo vložila tožbo. Vrhovno sodišče Poljske, na katerega je bila vložena kasacijska pritožba, je Sodišče najprej vprašalo, ali se pravica do ustanavljanja uporablja za prenos zgolj statutarnega sedeža družbe, ki je bila ustanovljena na podlagi prava ene države članice, na ozemlje druge države članice, če se ta družba preoblikuje v družbo po pravu te druge države članice, ne da bi prenesla dejanski sedež. Glej tudi https://curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2017-10/cp170112en.pdf.

(24)  Sodbi sodišča v zadevi Vale Epitesi, C-378/10, EU:C:2012:440 (odstavek 31), in zadevi Polbud, C-106/16, ECLI:EU:C:2017:804 (odstavki 33, 35 in 44).

(25)  Postopek, pri katerem dve ali več družb iz dveh ali več držav članic prenesejo svoja sredstva in obveznosti na obstoječo (prevzemno) ali novo družbo.

(26)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/56/ES z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb. Zdaj je del kodificirane direktive iz leta 2017.

(27)  Postopek, pri katerem družba razdeli in prenese vsa ali nekatera svoja sredstva in obveznosti na obstoječo ali novo družbo oziroma družbe v drugi državi članici.

(28)  Direktiva Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (UL L 294, 10.11.2001 str. 22).

(29)  Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (Prenovitev) (UL L 122, 16.5.2009, str. 28).