12.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 426/1

1.

Sodišče je opravilo revizijo in izreklo mnenja o zanesljivosti zaključnih računov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, za osem evropskih skupnih podjetij na področju raziskav:

3.

Skupna podjetja so javno-zasebna partnerstva, ki imajo pomembno vlogo pri izvajanju specifičnih vidikov raziskovalne politike Evropske unije (EU). Člani skupnih podjetij so poleg EU, ki jo zastopa Komisija, tudi razni javni in zasebni partnerji iz industrije in raziskovalna združenja. Večina skupnih podjetij se ravna po dvostranskem modelu, pri katerem sodelujejo Komisija in partnerji iz industrije / s področja raziskav, ali pa tristranskem modelu, pri katerem sodelujejo tudi države članice (Skupno podjetje ECSEL).

4.

Člani prispevajo sredstva za financiranje dejavnosti skupnih podjetij. Financiranje EU zagotavlja proračun EU za raziskave s 7. okvirnim programom za raziskave (7. OP) in programom Obzorje 2020 (1). Partnerji iz industrije / s področja raziskav zagotavljajo stvarne in denarne prispevke. V primeru štirih skupnih podjetij (Čisto nebo, FCH, BBI in S2R) zasebni partnerji zagotavljajo tudi najmanjši znesek stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti, ki niso del delovnega programa skupnih podjetij, vendar spadajo med njihove cilje.

5.

Skupni proračun skupnih podjetij za leto 2016 je znašal 1,8 milijarde EUR (2015: 1,4 milijarde EUR) ali 1,3 % splošnega proračuna EU (2015: 1 %). Približno toliko naj bi znašali tudi skupni stvarni in denarni prispevki partnerjev iz industrije / s področja raziskav. Konec leta 2016 je bilo v skupnih podjetjih 633 zaposlenih (2015: 562).

6.

Informacije o dejavnostih, proračunu in številu uslužbencev skupnih podjetij so v Prilogi.

7.

Skladno s členoma 208(4) in 209(2) finančne uredbe EU so revizijo zanesljivosti zaključnih računov vseh skupnih podjetij po naročilu opravila neodvisna zunanja revizijska podjetja. Zanesljivost zaključnih računov skupnih podjetij F4E in SESAR preverjajo neodvisna zunanja revizijska podjetja že od leta 2014, za druga skupna podjetja (Čisto nebo, BBI, FCH, IMI, ECSEL, S2R) pa so revizijo zanesljivosti zaključnih računov leta 2016 opravila prvič.

8.

Sodišče je v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi pregledalo delo revizijskih podjetij in pridobilo zadostno zagotovilo, da se lahko zanese na njihovo delo pri oblikovanju svojih mnenj o zanesljivosti letnih zaključnih računov skupnih podjetij za leto 2016.

9.

Revizija zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnimi računi, kot v prejšnjih letih ostaja v izključni pristojnosti Sodišča. Revizijski pristop Sodišča vključuje preizkušanje podatkov na podlagi reprezentativnih vzorcev plačilnih in dohodkovnih transakcij, postopke analitičnega pregleda in oceno ključnih kontrol nadzornih sistemov in sistemov notranje kontrole vsakega skupnega podjetja. Sodišče je pregledalo tudi kakovost naknadnih revizij prijavljenih stroškov, ki so jih opravila pogodbeno najeta neodvisna zunanja revizijska podjetja pri upravičencih nepovratnih sredstev v okviru 7. okvirnega programa. Pridobilo je zadostno zagotovilo, da se lahko zanese na delo revizijskih podjetij kot dopolnilno osnovo za svoja revizijska mnenja o zakonitosti in pravilnosti plačil.

10.

Toda revizija za leto 2016 je pokazala, da je s tem, da je bil del revizije, in sicer zanesljivost zaključnih računov, oddan v zunanje izvajanje, prišlo do bistvenega povečanja upravne obremenitve in prekrivanj revizijskega dela.

11.

Zaključni računi osmih skupnih podjetij v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njihov finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njihov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z določbami finančnih uredb, ki se zanje uporabljajo, in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije.

12.

Transakcije, povezane z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, so v vseh pomembnih pogledih zakonite in pravilne za sedem skupnih podjetij (F4E, BBI, Čisto nebo, IMI, FCH, SESAR in S2R).

13.

Sodišče je tako kot za leto 2015 izreklo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom, za Skupno podjetje ECSEL. Obstoječe ureditve Skupnega podjetja ECSEL za naknadne revizije pri upravičencih nepovratnih sredstev v okviru 7. OP ne omogočajo izračuna zanesljive ponderirane stopnje napake ali stopnje preostale napake za njegova plačila v okviru 7. OP. Zato Sodišče ni moglo priti do zaključka o tem, ali naknadne revizije dajejo zadostno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z vmesnimi in končnimi plačili za projekte v okviru 7. OP, ki jih vodi to skupno podjetje. To vprašanje je povezano s kontrolnim sistemom, ki ga je Skupno podjetje ECSEL nasledilo od svojih predhodnikov (skupnih podjetij ENIAC in ARTEMIS), in ne bo več relevantno za izvajanje projektov iz programa Obzorje 2020.

14.

Revizijsko mnenje Sodišča o letnem zaključnem računu Skupnega podjetja F4E spremlja poudarjena zadeva (2) v zvezi s prispevkom EU k stroškom projekta ITER.

15.

Novembra 2016 je Svet ITER potrdil nov časovni načrt in oceno stroškov za projekt ITER, v katerem je rok za dosego prvega strateškega mejnika v fazi izgradnje projekta (prva plazma) december 2025, okvirni rok za zaključek celotne faze izgradnje pa december 2035, kar v primerjavi s prvotnim časovnim načrtom pomeni zamudo 15 let.

16.

Na podlagi nove projektne osnove je Skupno podjetje F4E za fazo izgradnje projekta ITER ponovno izračunalo povezane stroške ob zaključku. Rezultati so bili upravnemu odboru Skupnega podjetja predstavljeni decembra 2016. Po oceni naj bi predvidena potreba po financiranju za fazo izgradnje po letu 2020 znašala približno 5,4 milijarde EUR (82-odstotno povečanje v primerjavi s predhodno odobrenim zneskom v višini 6,6 milijarde EUR).

17.

Poleg tega mora Skupno podjetje prispevati tudi k operativni fazi projekta ITER po letu 2035 ter k fazama deaktivacije in razgradnje, ki bosta sledili. Ti stroški še niso ocenjeni.

18.

Junija 2017 je Komisija objavila sporočilo o prispevku EU k projektu ITER, v katerem je skušala pridobiti podporo Evropskega parlamenta in pooblastilo Sveta EU za odobritev nove osnove. Komisija je predlagala, da bi primerna varnostna rezerva za časovni načrt znašala do 24 mesecev, za proračun pa 10–20 % sredstev. Znesek v višini 6,6 milijarde EUR, ki ga je Svet EU odobril leta 2010, zdaj predstavlja najvišji prag porabe Skupnega podjetja do leta 2020.

19.

Sprejeti so bili sicer pozitivni ukrepi za izboljšanje upravljanja in nadzora faze izgradnje projekta ITER, vendar Sodišče meni, da še vedno obstaja tveganje nadaljnjega zvišanja stroškov in zamud pri izvajanju projekta.

20.

Sodišče je, ne da bi bila zato vprašljiva njegova mnenja, v specifičnih letnih poročilih o skupnih podjetjih izrazilo različne pripombe, da bi poudarilo pomembne zadeve in opredelilo področja, na katerih so mogoče izboljšave.

21.

V štirih primerih (Čisto nebo, IMI, FCH, SESAR) je bila stopnja izvrševanja za odobritve plačil v letu 2016 zaradi zamud pri sklepanju sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev (Čisto nebo, IMI), manjšega števila sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjenih po vrednotenju razpisov za zbiranje predlogov, kot je bilo pričakovati (FCH), ali zamud pri izvajanju projektov in/ali predložitvi izkazov stroškov s strani upravičencev (SESAR) bistveno nižja od pričakovane. Pri IMI je bila nizka stopnja izvrševanja proračuna povezana tudi z znatnim zmanjšanjem porabe za program Ebola+, ko je epidemija upadla.

22.

Sodišče je poročalo o izvrševanju večletnega proračuna skupnih podjetij v okviru 7. OP, TEN-T in programa Obzorje 2020.

23.

Za 7. OP naj bi bil konec leta 2016 znesek skupnih prispevkov (stvarnih in denarnih) partnerjev iz industrije / s področja raziskav po pričakovanjih podoben znesku denarnih prispevkov EU. Vendar pa so za vsa skupna podjetja zasebni partnerji prispevali malo manj kot EU. Samo za Skupno podjetje IMI je zaostanek pri prispevkih partnerjev iz industrije znašal približno 220 milijonov EUR (kar je enako 30 % denarnih prispevkov EU).

24.

Program Obzorje 2020 je bil leta 2016 še vedno v predhodni fazi in denarni prispevek EU se je porabil za predfinanciranje prvega vala sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev s partnerji iz industrije in drugimi upravičenci. To pojasnjuje precej nizko stopnjo stvarnih prispevkov partnerjev iz industrije konec leta 2016.

25.

Partnerji iz industrije in s področja raziskav lahko v nekaterih primerih prijavijo tudi stvarne prispevke za dodatne dejavnosti , ki ne spadajo v delovne programe skupnih podjetij (Čisto nebo, BBI, S2R, FCH). Konec leta 2016 so partnerji že prijavili pomemben del najmanjših zneskov, določenih v ustanovnih uredbah zadevnih skupnih podjetij za celotno obdobje izvajanja programa Obzorje 2020 (BBI: 17 %, Čisto nebo: 36 %, S2R: 43 %, FCH: 66 %). Skupnim podjetjem v njihovih letnih zaključnih računih ni treba razkriti stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti, Sodišče pa nima pooblastil za revidiranje prijavljenih zneskov.

26.

Več informacij o izvrševanju večletnega proračuna je v letnih poročilih skupnih podjetij o dejavnostih.

27.

Skupna podjetja so vzpostavila postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije ter neodvisnim zunanjim revizijskim podjetjem oddala izvedbo naknadnih revizij pri upravičencih . Te kontrole so ključno orodje za oceno zakonitosti in pravilnosti plačilnih transakcij, povezanih z zaključnim računom, vključno z denarnimi in stvarnimi prispevki članov iz industrije in s področja raziskav.

28.

Na podlagi rezultatov naknadnih revizij plačil nepovratnih sredstev v okviru 7. OP konec leta 2016 so vsa skupna podjetja (razen ECSEL) izračunala stopnje preostale napake v višini pod 2 % in o njih poročala. To je potrdil tudi pregled dela zunanjih revizijskih podjetij, ki ga je opravilo Sodišče.

29.

Za plačila nepovratnih sredstev v okviru programa Obzorje 2020 do konca leta 2016 ni bila dokončana nobena naknadna revizija. Mnenje Sodišča o zakonitosti in pravilnosti plačil v okviru programa Obzorje 2020 je temeljilo zgolj na rezultatih preizkušanja podatkov in analizah sistemov notranje kontrole skupnih podjetij. Stopnja napake je bila za vsa skupna podjetja pod 2-odstotnim pragom pomembnosti končnega proračuna.

30.

Konec leta 2016 sta dve skupni podjetji (Čisto nebo in IMI) le delno zaključili integracijo svojih kontrolnih sistemov za program Obzorje 2020 z orodji Komisije za skupno upravljanje in spremljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020.

31.

Leta 2016 sta dve skupni podjetji (SESAR in S2R) nepovratna sredstva programa Obzorje 2020 dodelili projektnim konzorcijem, čeprav je kontrola finančne sposobnosti upravičencev , ki jo je izvedla Izvajalska agencija za raziskave, pokazala, da je bila finančna sposobnost panožnih članov konzorcijev, ki so koordinirali projekt, slaba.

32.

Sistem, ki ga je uvedlo Skupno podjetje Čisto nebo za spremljanje in obračun predhodnega financiranja programa Obzorje 2020 , je omogočal kopičenje neizplačanih predhodnih izplačil v višini približno 176 milijonov EUR, kar je povečalo izpostavljenost Skupnega podjetja finančnemu tveganju.

33.

Dve skupni podjetji (SESAR in S2R) sta v svojih postopkih javnega naročanja storitev določili najvišja pogodbena proračuna. Vendar pa ta najvišja zneska nista temeljila na sistematičnem procesu ocene stroškov ali primernem referenčnem sistemu tržnih cen. Praksa je pokazala, da je večina prejetih ponudb blizu najvišjega proračuna, vendar to ne dokazuje stroškovne učinkovitosti njihovih večletnih pogodb za storitve.

34.

Skupna podjetja so v večini primerov sprejela popravljalne ukrepe za spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let , ki jih je Sodišče navedlo v specifičnih letnih poročilih iz prejšnjih let. Podrobnosti so navedene v prilogah k poročilom Sodišča.

35.

Sodišče je za vsa skupna podjetja izreklo mnenje brez pridržka o zanesljivosti zaključnega računa za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016.

36.

Za sedem od osmih skupnih podjetij je izreklo mnenje brez pridržka o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom, za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016. Za Skupno podjetje ECSEL je izreklo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom, ker ni bilo mogoče pridobiti razumnega zagotovila o zanesljivosti njegovih notranjih kontrol za plačila nepovratnih sredstev v okviru 7. OP.

37.

Sodišče je izrazilo pripombe o zadevah, povezanih z izvrševanjem in upravljanjem proračuna, sistemih notranjih kontrol in postopki javnega naročanja, ki pa na naša mnenja niso vplivale.

38.

Glede Skupnega podjetja F4E je Sodišče ugotovilo, da so bili sicer sprejeti pozitivni ukrepi za izboljšanje upravljanja in nadzora faze izgradnje projekta ITER, vendar še vedno obstaja tveganje nadaljnjega zvišanja stroškov in zamud pri izvajanju projekta.