Povzetek

Ocena učinka o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju blaga

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava?

Z vrednotenjem je bilo ugotovljeno, da zaradi pomanjkanja ozaveščenosti, pravne negotovosti in pomanjkanja učinkovite komunikacije med zainteresiranimi stranmi vzajemno priznavanje ne deluje, kot bi moralo. Gospodarski subjekti ne izkoriščajo v celoti svojih obstoječih pravic. Nacionalni organi izgubljajo čas in vire. Potrošniki se soočajo z višjimi cenami in manjšo izbiro. Brez ukrepov na ravni EU ni pričakovati odprave težave.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

Čeprav pričakovanih koristi ni mogoče natančno oceniti, nedavna študija „The Costs of Non-Europe in the Single Market“ kaže, da bi zmanjšanje trgovinskih ovir lahko povečalo trgovino znotraj EU za več kot 100 milijard EUR na leto. Pojem trgovinskih ovir v tej študiji je širši od zgolj vzajemnega priznavanja, daje pa oceno pričakovanih koristi.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? 

Skupen nabor pravil zagotavlja enako obravnavo in omogoča dosledno uporabo vzajemnega priznavanja. Ukrepanje zgolj držav članic bi načelo razdrobilo na 28 različnih in potencialno nasprotujočih si nacionalnih postopkov.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj?

Ocenjene možnosti politike so bile:

·možnost 2 – mehko pravo,

·možnost 3 – minimalne zakonodajne spremembe,

·možnost 4 – celovite zakonodajne spremembe,

·možnost 5 – prostovoljna predhodna odobritev pred trženjem.

Prednostna možnost je možnost 4, dopolnjena z možnostjo 2.

Kdo podpira katero možnost? 

Možnost 2 so podprli vsi, če bi se dopolnila z drugimi orodji;

možnost 3 so vsi šteli za potencialno učinkovito, a v manjši meri kot druge možnosti;

možnost 4 so vsi šteli za najbolj učinkovito;

možnost 5 je bila soglasno zavrnjena.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Možnost 4 v kombinaciji z možnostjo 2 bo povečala ozaveščenost in znanje o vzajemnem priznavanju, vzpostavila pravno varnost pri uporabi načela ter izboljšala upravno sodelovanje med državami članicami.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Stroški za podjetja so minimalni. Države članice in Komisija bodo krile določene potrebne stroške, ocenjene, kot sledi: organizacija in usklajevanje dogodkov za ozaveščanje in usposabljanje (500 000 EUR), program izmenjave uradnikov (170 000 EUR na leto), skrajšani pritožbeni postopek (3–4 EPDČ za Komisijo, 225 000–300 000 EUR na leto), okrepljeno upravno sodelovanje (1 200 000 EUR na leto).

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja?

Pobuda bo pozitivno vplivala na mikropodjetja ter mala in srednja podjetja, ne da bi jim povzročila kakršne koli dodatne stroške.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?

Lahko bi prišlo do vpliva na kontaktne točke za proizvode, saj bodo za zaupane naloge potrebni ustrezni viri.

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? 

Za podjetja, zlasti inovativna, bodo tržne priložnosti večje.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Komisija bo poročala Evropskemu parlamentu in Svetu pet let po začetku veljavnosti nove uredbe in nato vsakih pet let.