52017PC0772

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.11.2017

COM(2017) 772 final

2017/0309(COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Namen predloga je uvedba nekaterih ciljno usmerjenih sprememb Sklepa Sveta št. 1313/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: Sklep) o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), na podlagi katerega Evropska unija podpira, usklajuje in dopolnjuje ukrepe držav članic na področju civilne zaščite za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravljenost in odzivanje nanje tako v Uniji kot zunaj nje. Ob upoštevanju načel solidarnosti in deljene odgovornosti je splošni cilj tega predloga omogočiti Uniji, da svojim državljanom v Evropi in zunaj nje zagotavlja boljšo podporo v kriznih in izrednih razmerah. V predlogu je priznano, da so prizadevanja za preprečevanje nesreč ključnega pomena za zmanjšanje potrebe po podpori v kriznih in izrednih razmerah.

Glede na nedavno izvedeno vmesno evalvacijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite 1 , predvideno s členom 34 Sklepa št. 1313/2013/EU, in druge ocene uspešnosti, kot je „pregled mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ki ga je izvedlo Evropsko računsko sodišče 2 “, se je mehanizem Unije izkazal za koristno orodje za mobilizacijo in usklajevanje pomoči, ki jo zagotavljajo sodelujoče države, ki se odzivajo na krize v Uniji in zunaj nje, s čimer zagotavlja oprijemljiv dokaz evropske solidarnosti. Vendar so nekatere ugotovitve, povzete iz teh dokumentov, in dodatni dokazi privedli do opredelitve nekaterih področij, na katerih je potrebna zakonodajna sprememba. V zvezi s tem so operativne izkušnje ključnega pomena, saj so glavni dejavnik, ki je privedel do te pobude, saj so opozorile na omejitve sedanjega okvira.

Unija se od leta 2013 spopada z velikim številom nesreč s tragično izgubo življenj ter drugimi škodljivimi posledicami za državljane, podjetja, skupnosti in okolje. Konkretneje, odziv na številne nedavne nesreče, vključno s humanitarnimi posledicami begunske in migracijske krize, pomanjkanjem razpoložljivih sredstev v sezonah gozdnih požarov v letih 2016 in 2017, ki so bile še posebej dolge in intenzivne ter so zahtevale 100 življenj, pa tudi resnimi posledicami več orkanov na Karibih ter močnih neurij in poplav v EU, je pomenil resničen test izjemnih situacij za mehanizem Unije na področju civilne zaščite. To je bilo zlasti očitno ob večjih nesrečah, ki so prizadele več držav članic hkrati. V takih okoliščinah so bili prostovoljni prispevki držav članic k odzivanju na nesreče prepogosto nezadostni in obstoječe vrzeli v nekaterih kritičnih zmogljivosti za odzivanje, kot so opisane v poročilu o vrzelih v zmogljivostih, objavljenem v začetku leta 2017 3 , so postale še toliko bolj očitne. Najočitnejši primer v zvezi s tem je bila nezmožnost skupne zmogljivosti EU, da bi se odzvala na vseh 17 prošenj za pomoč pri gašenju gozdnih požarov, od katerih jih je bilo mogoče odobriti samo 10, občasno pa so jo ovirale zamude, zaradi katerih odziv ni bil pravočasen.

Ob upoštevanju navedenega obstajajo trdni razlogi za izvedbo ciljno usmerjene spremembe sedanje zakonodaje na področju civilne zaščite za obravnavanje glavnih izzivov, s katerimi se danes srečuje mehanizem Unije. Konkretneje, spremembe, vsebovane v tem predlogu, so namenjene doseganju naslednjih ciljev:

a) povečanje učinkovitosti preventivnih dejavnosti v okviru cikla obvladovanja tveganja nesreč in okrepitev povezav z drugimi ključnimi politikami EU na področju preprečevanja nesreč in odzivanja nanje;

b) okrepitev skupne zmogljivosti Unije in držav članic za odzivanje na nesreče ter odprava ponavljajočih se in nastajajočih vrzeli v zmogljivosti, zlasti z oblikovanjem namenske rezerve odzivnih zmogljivosti na ravni Unije (poznane kot rescEU), pri čemer odločitve o uporabi zmogljivosti sprejema Komisija, ki ohrani vodenje in poveljevanje. V okviru rescEU bodo po potrebi na voljo izbrane zmogljivosti za izredne razmere za odzivanje na požare v naravi, poplave, potrese in izredne javnozdravstvene razmere. Po razpravah z državami članicami bi bilo treba za primere epidemij, kot sta ebola in zika, predvideti terensko bolnišnico, ki bi jo bilo mogoče hitro vzpostaviti v Uniji ali zunaj nje v okviru evropske zdravstvene enote. Evropo so prizadeli tudi številni teroristični napadi. Dajanje takih zmogljivosti na voljo na ravni EU bo prispevalo tudi k ustvarjanju ekonomije obsega in znižanju stroškov nabave enakih zmogljivosti na ravni posameznih držav članic;

c) zagotovitev, da so upravni postopki mehanizma Unije v podporo nujnih operacij prožni in učinkoviti.

Glede na trende na področju nesreč, vključno s skrajnimi vremenskimi pojavi, in ob upoštevanju pomislekov glede notranje varnosti je bila na splošno priznana potreba po okrepitvi evropske civilne zaščite. Predlog temelji na nedavni nadaljnji analizi in podrobnih študijah o ugotovljenih vrzelih, izvedenih v sodelovanju s pristojnimi organi civilne zaščite.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog prispeva k eni od desetih političnih prednostnih nalog, ki jih je Komisija določila za obdobje 2015–2019, in sicer vzpostavitvi „območja pravosodja in temeljnih pravic, zasnovanega na medsebojnem zaupanju“. Medsebojno zaupanje je del načela solidarnosti, na katerem temelji Sklep št. 1313/2013/EU, in bo okrepljeno v okviru tega predloga, skupaj z načeloma deljene odgovornosti in odgovornega ravnanja.

Predlagane spremembe so v celoti skladne s širšim ciljem vzpostavitve „Evrope, ki varuje“, na katerem zadnja leta temeljijo prizadevanja Komisije in bodo tudi še v prihodnje. Ta predlog temelji na dosedanjih pozitivnih rezultatih obstoječega okvira, njegov namen pa je odpraviti pomanjkljivosti z okrepljenimi določbami za nadaljnjo podporo, usklajevanje in dopolnjevanje ukrepov držav članic na tem področju.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ukrepi, predvideni v okviru spremenjenega mehanizma Unije na področju civilne zaščite, so usklajeni s splošnim ciljem Unije, tj. zagotoviti, da vse ustrezne politike in instrumenti EU prispevajo h krepitvi zmogljivosti Unije v zvezi z obvladovanjem tveganja nesreč, od preprečevanja nesreč do pripravljenosti in odzivanja nanje ter obnove po njih. Izraža tudi cilj iz člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji glede podpiranja solidarnosti med državami članicami.

Posebna pozornost je namenjena zlasti zagotavljanju tesnega usklajevanja in združljivosti z ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih politik EU, kot je prilagajanje podnebnim spremembam, in instrumenti, ki delujejo na področju preprečevanja nesreč in zmanjševanja tveganja nesreč, kot so kohezija, razvoj podeželja, raziskave, zdravje, pa tudi migracijske in varnostne politike. Namen predloga je tudi vzpostaviti močnejše sinergije s politiko humanitarne pomoči, zlasti pri odzivanju na izredne razmere zunaj Unije.

Trenutno z nobenim zakonodajnim aktom v okviru drugih politik Unije ni mogoče doseči ciljev tega predloga. Zato se ukrepi na tem področju ne bi smeli prekrivati.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 196 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega predloga. Mehanizem Unije na področju civilne zaščite je bil vzpostavljen, ker lahko posledice večjih nesreč presegajo zmogljivosti za odzivanje posamezne države članice, ki ukrepa sama. Njegov glavni namen je zagotavljati dobro usklajeno in hitro medsebojno pomoč med državami članicami.

Ta predlog poleg sprememb za zagotovitev skladnosti in poenostavitve predvideva tudi dodatne možnosti za okrepitev skupne zmogljivosti za pripravo in odzivanje na nesreče. To je zlasti pomembno pri spopadanju z nesrečo ali več nesrečami z daljnosežnimi posledicami, ki hkrati presegajo zmogljivosti kritičnega števila držav članic in ki lahko onemogočijo medsebojno pomoč med njimi. To velja tudi za zmogljivosti, ki bi bile potrebne v primeru scenarija večje nesreče z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami. V takih primerih je jasno, da države članice same ne morejo zagotoviti zadostnega odziva, zato je potrebna podpora EU za podpiranje in dopolnjevanje ukrepov držav članic v skladu s členom 196 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Ob upoštevanju koristi v smislu zmanjšanja števila človeških žrtev ter okoljske, gospodarske in materialne škode ima predlog jasno dodano vrednost EU.

•Sorazmernost

Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev. Obravnava vrzeli, ki so bile ugotovljene med vmesno evalvacijo in v drugih novejših dokumentih, ki vključujejo oceno uspešnosti mehanizma Unije na področju civilne zaščite (posebno poročilo Evropskega računskega sodišča o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite 4 , prej omenjeno poročilo Komisije o doseženem napredku in vrzelih v okviru evropskih zmogljivosti za nujni odziv 5 in pregled tveganja v EU 6 ), ter predlaga rešitve v skladu s pooblastili Sveta in Evropskega parlamenta.

Upravno breme za Unijo in države članice je omejeno in ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev predloga. Poleg tega se bo upravno breme zmanjšalo z racionalizacijo nekaterih stopenj sofinanciranja EU in odpravo sofinanciranja na nekaterih področjih.

•Izbira instrumenta

Predlog sklepa o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Pomanjkljivosti, ki jih namerava ta predlog odpraviti, so bile ugotovljene na podlagi operativnih izkušenj in rezultatov obsežnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, ki je nedavno potekalo v okviru vmesne evalvacije mehanizma Unije na področju civilne zaščite 7 . Splošni cilj navedene evalvacije je bil zagotoviti vsem zadevnim zainteresiranim stranem možnost, da izrazijo svoja mnenja o uspešnosti mehanizma Unije na področju civilne zaščite v prvi polovici njegovega izvajanja. Posebni cilji so bili:

(a)zbiranje mnenj in stališč evropskih državljanov o rezultatih, ki so bili doslej doseženi z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite;

(b)določitev pomena različnih prednostnih nalog za obvladovanje tveganja nesreč, kot se razumejo v EU;

(c)pridobivanje povratnih informacij in tehničnih nasvetov od glavnih zainteresiranih strani mehanizma Unije na področju civilne zaščite;

(d)zbiranje dokazov v podporo vmesni evalvaciji mehanizma Unije na področju civilne zaščite za vsakega od glavnih meril evalvacije.

Med posvetovanjem so bile obravnavane štiri glavne skupine zainteresiranih strani:

–subjekti, ki izvajajo mehanizem Unije na področju civilne zaščite: organi civilne zaščite držav članic, ki prispevajo module in/ali strokovnjake za evropske zmogljivosti za nujni odziv; drugi organi civilne zaščite držav članic; organi civilne zaščite sodelujočih držav 8 ;

–subjekti, ki jih zadeva mehanizem Unije na področju civilne zaščite: države gostiteljice, ki so prejele podporo v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite (EU, države pristopnice, države evropskega sosedstva in druge tretje države), Evropski parlament, Odbor regij, lokalni organi;

–subjekti z izraženim interesom za mehanizem Unije na področju civilne zaščite: drugi organi držav članic, drugi organi sodelujočih držav, agencije ZN, Svetovna banka, nevladne organizacije, zasebni sektor, fundacije itd.;

–subjekti, ki imajo izkušnje v zvezi z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite (tj. obvladovanjem tveganja nesreč): univerze/centri odličnosti in možganski trusti, večinoma v sodelujočih državah.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Vmesno evalvacijo, na kateri temelji ta predlog, je v obdobju od septembra 2016 do junija 2017 izvedel zunanji izvajalec vrednotenja. Temeljila je na prispevkih, prejetih med razpravami s sodelujočimi državami (sestanki Odbora za civilno zaščito, delovne skupine Sveta za civilno zaščito in generalnih direktorjev), pri njej pa so se upoštevale informacije, pridobljene prek odprtega javnega posvetovanja, posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite in poročila Komisije o doseženem napredku in vrzelih v okviru evropskih zmogljivosti za nujni odziv.

Evalvacija je vključevala tri faze:

(i)začetek, vključno s pregledom dokumentacije dejavnosti mehanizma Unije na področju civilne zaščite in razgovori z uradniki za opredelitev področja delovanja;

(ii)raziskave, vključno s ciljno usmerjenim posvetovanjem z glavnimi zainteresiranimi stranmi mehanizma Unije na področju civilne zaščite 9 , s spletnimi anketami, osebnimi in telefonskimi razgovori ter tremi študijami primerov (gozdni požari na Cipru, vaje z moduli v Estoniji, migracijska kriza);

(iii)analizo in sintezo, vključno s triangulacijo podatkov, oblikovanjem zaključkov in priporočil ter pripravo osnutka.

Navedeno odprto javno posvetovanje je na spletu potekalo tri mesece (november 2016−februar 2017) in v njegovem okviru je 130 oseb iz vse Evrope podalo povratne informacije o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite. Poročilo o izidu odprtega javnega posvetovanja je bilo objavljeno konec marca 2017 10 .

Ocena učinka

Za ta predlog ni bila izvedena ocena učinka, saj je zelo nujno izvesti predlagane spremembe zaradi vrzeli v kritičnih zmogljivostih na evropski ravni, ki so se pokazale zlasti v sezoni gašenja gozdnih požarov leta 2017. Take vrzeli znatno vplivajo na odzivanje EU na nesreče in so vzrok za veliko število žrtev, resne gospodarske posledice in škodo za okolje.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Predlagana sprememba je omejena glede obsega in narave, usklajuje interese držav članic in je sorazmerna s tistim, kar je potrebno z operativnega vidika.

Ker gre za spremembo obstoječega zakonodajnega akta, je Komisija proučila možnosti za poenostavitev in zmanjšanje bremen. Čeprav je bilo opredeljenih več ukrepov za poenostavitev, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, teh ukrepov ni bilo mogoče količinsko opredeliti zaradi omejene razpoložljivosti podatkov v omejenem časovnem okviru.

Ta predlog odpravlja birokracijo z uvedbo posebnega sklicevanja na uporabo zneskov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj v zvezi s sofinanciranjem stroškov prevoza. Poleg tega poenostavlja obstoječe upravne postopke z racionalizacijo pravil sofinanciranja.

Splošneje, namen tega predloga je posodobiti operativne postopke za zagotovitev, da ustrezajo namenu, da so prožni ter enostavni za razumevanje in uporabo, s čimer zagotavlja, da lahko države članice dostopajo do podpore in olajšav v okviru mehanizma Unije, kadar je to potrebno. Na primer, nedavne nesreče so opozorile na to, da Unija morda ni zadostno opremljena za izredne razmere, katerih daljnosežne posledice prizadenejo več držav članic hkrati (npr. požari v naravi, skrajni vremenski pojavi, hude poplave, potresi, epidemije (kot je ebola), teroristični napadi). V takih okoliščinah države članice ne morejo vedno nuditi pomoči.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Kot je navedeno v členu 19 Sklepa št. 1313/2013/EU, finančna sredstva za izvajanje mehanizma Unije v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020 znašajo 368,4 milijona EUR. Ta znesek je sestavljen iz prispevka v višini 223,8 milijona EUR iz razdelka 3 „Varnost in državljanstvo“ in prispevka v višini 144,6 milijona EUR iz razdelka 4 „Evropa v svetu“. Poleg tega so stroški za upravne in človeške vire zajeti v razdelku 5, za katere je skupaj namenjenih približno 52,5 milijona EUR.

Da bi se dosegli cilji iz oddelka 1, in sicer:

–okrepitev skupne zmogljivosti držav članic in Unije za odzivanje na nesreče z oblikovanjem namenske rezerve odzivnih zmogljivosti, ki bi jo vodila in ji poveljevala Komisija (rescEU);

–višje stopnje sofinanciranja (75 %) zmogljivosti, ki so na voljo evropskemu naboru. To vključuje stroške prilagajanja, popravil in prevoza ter operativne stroške;

–večja osredotočenost na preprečevanje in povečevanje usklajenosti z drugimi ključnimi politikami EU ter

–okrepljeno sodelovanje s sosednjimi državami.

Namen tega predloga je povečati celotna skupna finančna sredstva mehanizma Unije na področju civilne zaščite za obdobje 2018–2020 za dodatnih 280 milijonov EUR.

5.DRUGI ELEMENTI

•Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Člen 34(2) Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite določa, da se izvajanje dejavnosti, ki prejemajo finančno pomoč, redno spremlja. Vključuje tudi več splošnih zahtev za Komisijo, da oceni uporabo Sklepa ter predloži poročila o vmesni in naknadni evalvaciji, pa tudi sporočilo o izvajanju. Take evalvacije bi morale temeljiti na kazalnikih iz člena 3 Sklepa.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ta predlog spreminja omejeno število členov Sklepa št. 1313/2013/EU, da bi se dosegli prej navedeni cilji.

Prvi cilj, tj. povečanje skupne zmogljivosti za odzivanje na nesreče in podpiranje držav članic pri obravnavanju nesreč, ki so v preteklih nekaj letih pogosteje prizadele socialni ustroj Evrope (zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka, velika zmogljivost črpanja, iskanje in reševanje v mestih, terenske bolnišnice in nujne zdravniške ekipe), je mogoče doseči z naslednjimi ukrepi:

–oblikovanje namenske rezerve sredstev: rescEU. Ta predlog izrecno omogoča Komisiji, da pridobi lastne operativne zmogljivosti in vzpostavi ureditve za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti, da se ustvari namenska rezerva sredstev, ki bodo prispevala k odpravljanju obstoječih vrzeli na nacionalni ravni. Zmogljivosti, ki so najete ali zakupljene prek ureditev EU ali pridobljene s polnim financiranjem EU, bi postale del rezerve rescEU. Vsi stroški teh zmogljivosti bi bili v celoti kriti s financiranjem EU, pri čemer bi EU ohranila operativno upravljanje teh sredstev in nadzor nad njimi ter po aktiviranju mehanizma sprejemala odločitve o njihovi uporabi. Dodatne zmogljivosti bodo opredeljene v posvetovanju s strokovno skupino za rescEU;

–krepitev evropskih zmogljivosti za nujni odziv, pri čemer lahko države članice predhodno odredijo nacionalne zmogljivosti za odzivanje (npr. odkrivanje in vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi, čiščenje vode, gašenje gozdnih požarov na tleh, reševanje v poplavah z uporabo čolnov ali drugih zmogljivosti, kot so mobilni laboratoriji), bo še vedno v središču mehanizma Unije na področju civilne zaščite, pri čemer bodo te zmogljivosti zdaj znane kot „evropski nabor civilne zaščite“. Ta predlog spreminja sistem pobud za odrejanje sredstev za evropski nabor civilne zaščite s povečevanjem stopenj sofinanciranja, pa tudi vrst upravičenih stroškov. Zlasti bodo v okviru novega predloga sredstva, odrejena evropskemu naboru civilne zaščite, imela koristi od 75-odstotnega kritja vseh stroškov, nastalih med operacijami v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite v Uniji, vključno s stroški prilagajanja, popravil in prevoza ter operativnimi stroški.

Zmogljivosti, za katere bo namenjena kakršna koli vrsta sofinanciranja EU, bodo morale biti vključene v evropski nabor civilne zaščite. Za poenostavitev sistema in večjo predvidljivost razpoložljivosti sredstev se ne bo več dodeljevala finančna pomoč za sredstva zunaj evropskega nabora civilne zaščite. Ne nazadnje, vključene so bile tudi okrepljene spodbude za združevanje zmogljivosti (npr. da Komisija krije stroške prevoza pomoči, „ki jo je treba združiti“, iz ene države članice v drugo, ter plačilo tranzitnih stroškov in stroškov skladiščenja združene pomoči v tretjih državah).

V zvezi z drugim ciljem so bile povezave med preprečevanjem, pripravljenostjo in odzivanjem okrepljene s povezovanjem ocen tveganja z načrtovanjem obvladovanja tveganj in zahtevo, da morajo države članice svoje načrte za obvladovanje tveganj predložiti Komisiji najpozneje do 31. januarja 2019. Da bi zagotovila, da imajo vse države članice vzpostavljene učinkovite preventivne ukrepe in da se rezerva rescEU ne bo uporabljala kot nadomestilo za nacionalne zmogljivosti, bo Komisija od ene ali več držav članic lahko zahtevala posebne načrte za preprečevanje in pripravljenost. Načrti za preprečevanje morajo poleg kratkoročnih preventivnih ukrepov vključevati tudi dolgoročna prizadevanja za preprečevanje ob upoštevanju splošnega prilagajanja vse večjim vplivom podnebnih sprememb. Poleg tega bi moralo prihodnje načrtovanje scenarijev temeljiti na ocenah tveganja in uporabah zmogljivosti, s čimer bi se vzpostavila močnejša dejanska povezava med preprečevanjem, pripravljenostjo in odzivanjem.

Okrepljena je tudi skladnost z drugimi instrumenti Unije za preprečevanje in obvladovanje tveganj nesreč, in sicer z vzpostavitvijo povezave med tem mehanizmom ter politikami na področju kohezije, razvoja podeželja, zdravja in raziskav. Napredek držav članic na področju preprečevanja in pripravljenosti bo zagotovil informacije za odločitve o financiranju na tem področju. Poleg tega sta, kar zadeva skladnost z drugimi politikami EU za posredovanje pri odzivanju na nesreče, izboljšana tudi dopolnjevanje in/ali časovna usklajenost finančne pomoči, ki je na voljo v okviru mehanizma Unije in drugih instrumentov Unije (kot je uredba o humanitarni pomoči). V tem okviru bo odstopanje od člena 129(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 11 zagotovilo boljše izkoriščanje obstoječih možnosti financiranja in izboljšalo učinkovitost operacij odzivanja držav članic. S posebnim členom je okrepljena tudi prepoznavnost EU.

V povezavi z drugim ciljem in za doseganje večje skladnosti ta predlog vključuje tudi določbe za zagotovitev, da izplačilo sredstev EU prek mehanizma Unije spremlja tudi ustrezna preglednost za Unijo. V zvezi s tem ta predlog odpira tudi možnosti za razvoj namenske strukture v obliki mreže, tj. mreže znanja Unije na področju civilne zaščite, ki bo okrepila komponento usposabljanja mehanizma Unije za civilno zaščito, s tesnim sodelovanjem z ustreznimi obstoječimi nacionalnimi strukturami na tem področju.

V zvezi s tretjim ciljem je namen predloga racionalizirati upravne postopke za zmanjšanje zamud pri zagotavljanju pomoči. Predlog poenostavlja sedanji sistem z uvedbo samo ene kategorije sredstev za odzivanje, katerih uporaba zahteva sofinanciranje s strani držav članic in iz proračuna EU, tj. evropskega nabora civilne zaščite. Uvedeno je posebno sklicevanje na uporabo zneskov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj v zvezi s sofinanciranjem stroškov prevoza za povečanje skladnosti in učinkovitosti. Poleg tega so bile vključene posebne določbe, ki omejujejo aktiviranje mehanizma Unije na 90-dnevno obdobje (razen če ni utemeljeno drugače), za pojasnitev področja uporabe in spodbujanje uporabe sredstev v fazi takojšnjega odziva.

2017/0309 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 196 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 12 , krepi sodelovanje med Unijo in državami članicami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite za izboljšanje odzivanja Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

(2)Mehanizem Unije s priznavanjem primarne odgovornosti držav članic za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo in odzivanje nanje spodbuja solidarnost med državami članicami v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji.

(3)Do naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko pride kjer koli na svetu, pogosto brez opozorila. Tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, postajajo vse pogostejše, vse hujše in vse kompleksnejše, vplivi podnebnih sprememb pa jih še krepijo, ne glede na nacionalne meje. Človeške, okoljske in gospodarske posledice nesreč so lahko ogromne.

(4)Nedavne izkušnje kažejo, da zanašanje na prostovoljno ponujanje vzajemne pomoči, ki jo usklajuje in olajšuje mehanizem Unije, ne zagotavlja vedno, da je na voljo dovolj zmogljivosti za zadovoljivo obravnavanje osnovnih potreb ljudi, ki so jih prizadele nesreče, niti da sta okolje in premoženje ustrezno zaščitena. To še zlasti velja, kadar nesreče, ki se ponavljajo, hkrati prizadenejo več držav članic in skupna zmogljivost ni zadostna.

(5)Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi. V ta namen bi si morale države članice redno izmenjevati ocene tveganja in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju nesreč, z združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic zahteva, naj zagotovijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti v zvezi s posebnimi nesrečami, zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč. Zmanjšati bi bilo treba upravno breme in okrepiti preventivne politike, med drugim z zagotavljanjem potrebnih povezav z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v uvodni izjavi 2 Uredbe (EU) št. 1303/2013 13 .

(6)Okrepiti je treba skupno zmogljivost za pripravo in odzivanje na nesreče, zlasti z vzajemno pomočjo v Evropi. Poleg okrepitve možnosti, ki jih že ponujajo evropske zmogljivosti za nujni odziv (v nadaljnjem besedilu: EERC ali prostovoljno združevanje zmogljivosti), od zdaj naprej imenovane „evropski nabor civilne zaščite“, bi morala Komisija vzpostaviti tudi rezervo rescEU. Rezerva rescEU bi morala biti sestavljena iz zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah za odzivanje na požare v naravi, hude poplave in potrese, ter terenske bolnišnice in zdravniških ekip v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije, ki se lahko hitro uporabijo.

(7)Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost mehanizma Unije, z zagotavljanjem razpoložljivosti zmogljivosti v primeri, ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic. Nabava zmogljivosti s strani Unije bi morala omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče.

(8)Za okrepitev evropskega nabora civilne zaščite je potrebno okrepljeno financiranje s strani Unije, kar zadeva prilagajanje in popravilo zmogljivosti, pa tudi operativne stroške.

(9)Za okrepitev učinkovitosti in uspešnosti usposabljanja in vaj ter izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic je treba vzpostaviti mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite, ki bo temeljila na obstoječih strukturah.

(10)Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije.

(11)Obstaja potreba po poenostavitvi postopkov mehanizma Unije za zagotovitev, da se državam članicam omogoči dostop do pomoči in potrebnih zmogljivosti za čim hitrejše odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

(12)Za povečanje uporabe obstoječih instrumentov financiranja in podpiranje držav članic pri zagotavljanju pomoči, zlasti pri odzivanju na nesreče zunaj Unije, bi bilo treba predvideti odstopanje od člena 129(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 14 za primere, ko se finančna sredstva dodelijo v skladu s členi 21, 22 in 23 Sklepa št. 1313/2013/EU.

(13)Pomembno je zagotoviti, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne preventivne ukrepe in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje 15 . Poleg tega bi bilo treba skladnost zagotoviti tudi z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.

(14)Prenos pooblastil na Komisijo s Sklepom št. 1313/2013/EU bi bilo treba spremeniti, da bi Evropski uniji omogočal zmogljivost za učinkovito pomoč v sili (rescEU). Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za opredelitev dodatnih vrst zmogljivosti za odzivanje na podlagi ugotovljenih tveganj in ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti.

(15)Ker ciljev tega sklepa države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(16)Sklep št. 1313/2013/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep št. 1313/2013/EU se spremeni:

(1)člen 3 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se doda naslednja točka (e):

„(e)povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah.“;

(b) točka (a) odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„(a)napredek pri izvajanju okvirnih dejavnosti za preprečevanje nesreč: merjen s številom držav članic, ki so Komisiji predložile svojo oceno tveganja, oceno svoje zmožnosti obvladovanja tveganj ter povzetek svojega načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč iz člena 6;“;

(2)v členu 4 se doda naslednja točka 12:

„(12) ‚sodelujoča država‘ pomeni tretjo državo, ki sodeluje v mehanizmu Unije v skladu s členom 28(1);“;

(3)v členu 5(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter omogoča izmenjavo znanj, rezultatov znanstvenih raziskav, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami, ki se soočajo z enakimi tveganji;“;

(4)člen 6 se spremeni:

(a)točki (a) in (b) se nadomestita z naslednjim:

„(a)pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ter jih do 22. decembra 2018 in nato vsaka tri leta dajo na voljo Komisiji;

(b)razvijejo in izpopolnijo svoje načrtovanje obvladovanja tveganja nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni na podlagi ocen tveganja iz točke (a) ter ob upoštevanju ocen svoje zmožnosti obvladovanja tveganja iz točke (c) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1).“;

(b)doda se naslednji drugi pododstavek:

„Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaka tri leta predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti. Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, naj predložijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti, ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja. Unija ustrezno prouči napredek, ki so ga države članice dosegle v zvezi s preprečevanjem nesreč in pripravljenostjo nanje, kot del kakršnega koli prihodnjega mehanizma predhodne pogojenosti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov.“;

(c)doda se naslednja točka (e):

„(e)Komisija lahko vzpostavi posebne posvetovalne mehanizme za izboljšanje ustreznega načrtovanja preprečevanja in pripravljenosti ter usklajevanja med državami članicami, ki so izpostavljene enaki vrsti nesreč.“;

(4)v členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij za odziv na nesreče v okviru mehanizma Unije, tudi s pripravo scenarijev za odziv na nesreče na podlagi ocen tveganja iz točke(a) člena 6 in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), popisom sredstev in izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti.“;

(5)člen 11 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Evropski nabor civilne zaščite“;

(b) odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.Vzpostavi se evropski nabor civilne zaščite. Gre za nabor predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic, ki vključuje module, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake.

2.Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti). Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti in preostalih vrzeli ter spodbuja države članice, naj odpravijo take vrzeli. Komisija lahko podpira države članice v skladu s členom 20, točko (i) člena 21(1) in členom 21(2).“;

(c)odstavka 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

„7.Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC, razen če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog.

8.Odzivne zmogljivosti med uporabo ostanejo pod vodstvom in poveljstvom držav članic, ki jih dajo na voljo, in se lahko odpokličejo, če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog in jim preprečujejo, da bi odzivne zmogljivosti še naprej dajale na voljo. V takih primerih se je treba posvetovati s Komisijo.

Komisija prek ERCC po potrebi omogoča usklajevanje različnih odzivnih zmogljivosti v skladu s členoma 15 in 16.“;

(d)doda se naslednji odstavek 10:

„10.Sklicevanja na evropske zmogljivosti za nujni odziv, EERC in prostovoljni nabor se razumejo kot sklicevanje na evropski nabor civilne zaščite.“;

(6)člen 12 se nadomesti z naslednjim:

Rezerva „rescEU“

1.Rezerva rescEU se vzpostavi za zagotavljanje pomoči, kadar obstoječe zmogljivosti ne omogočajo učinkovitega odzivanja na nesreče.

2.Rezerva rescEU je sestavljena iz naslednjih zmogljivosti:

(a) gašenje gozdnih požarov iz zraka;

(b) velika zmogljivost črpanja;

(d) terenska bolnišnica in nujne zdravniške ekipe.

3.Komisija lahko kupi, najame, zakupi in/ali kako drugače pogodbeno zagotovi zmogljivosti za uporabo v primerih iz odstavka 1 v skladu s finančnimi pravili Unije.

4.Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj in ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.

Kadar v primeru nesreče ali grožnje nesreče tako zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 31.

5.Komisija opredeli zahteve glede kakovosti za odzivne zmogljivosti, ki so del rezerve rescEU. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo.

6.Komisija v okviru mehanizma Unije zagotovi razpoložljivost in uporabnost zmogljivosti iz odstavka 2.

7.Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, pri čemer zmogljivosti rezerve rescEU ostanejo pod njenim vodstvom in poveljstvom.

8.V primeru uporabe se Komisija z državo članico, ki zaprosi za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rezerve rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti in dejavnosti v okviru rezerve rescEU med operacijami.

9.Komisija prek ERCC po potrebi omogoča usklajevanje različnih odzivnih zmogljivosti v skladu s členoma 15 in 16.

10.Če Komisija zagotovi opremo, kot je oprema za gašenje gozdnih požarov iz zraka, z nakupom, zakupom ali najemom, se zagotovi naslednje:

(a)v primeru nakupa opreme je v pogodbi med Komisijo in državo članico določena registracija te opreme v zadevni državi članici;

(b)v primeru zakupa ali najema, registracija opreme v državi članici.

11.Države članice so prek sistema CECIS obveščene o operativnem stanju zmogljivosti rezerve rescEU.“;

(7)vstavi se naslednji člen 12a:

„Člen 12a
Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12.“;

(8)v členu 13 se naslov in prvi stavek odstavka 1 nadomestita z naslednjim:

„Mreža znanja Unije na področju civilne zaščite

1. Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite.

Mreža v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:“;

(9)v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.Če se v Uniji zgodi ali grozi nesreča, lahko prizadeta država članica zaprosi za pomoč prek ERCC. Prošnja mora vsebovati čim bolj natančne podatke. Prošnja za pomoč je veljavna največ 90 dni, razen če se ERCC predložijo nove informacije, ki upravičujejo potrebo po nadaljnji ali dodatni pomoči.“;

(10)v členu 16 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.Če se zunaj Unije zgodi ali grozi nesreča, lahko prizadeta država zaprosi za pomoč prek ERCC. Za pomoč lahko zaprosi tudi prek Združenih narodov ali njihovih agencij ali ustrezne mednarodne organizacije, ki lahko tudi same zaprosijo za pomoč. Prošnja za pomoč je veljavna največ 90 dni, razen če se ERCC predložijo nove informacije, ki upravičujejo potrebo po nadaljnji ali dodatni pomoči.“;

(11)v členu 19 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.Finančna sredstva za izvajanje mehanizma Unije v obdobju od leta 2014 do leta 2020 znašajo 631 566 000 EUR v tekočih cenah.

Iz razdelka 3 finančnega okvira ,Varnost in državljanstvo‘ izhaja 480 630 000 EUR v tekočih cenah, iz razdelka 4 ,Evropa v svetu‘ pa 150 936 000 EUR v tekočih cenah.“;

(12)vstavi se naslednji člen 20a:

„Člen 20a
Prepoznavnost

Vsaka pomoč ali financiranje v skladu s tem sklepom zagotavlja ustrezno prepoznavnost Unije, vključno s postavljanjem emblema Unije na vidno mesto za zmogljivosti iz členov 11, 12 in 21(2)(c).“;

(13)člen 21 se spremeni:

(a)točka (j) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„(j)vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje rezerve rescEU v skladu s členom 12;“;

(b)odstavek 2 se spremeni:

(i) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)stroške, potrebne za nadgradnjo ali popravilo odzivnih zmogljivosti na stanje pripravljenosti in razpoložljivosti, ki omogoča njihovo uporabo v okviru evropskega nabora civilne zaščite v skladu z zahtevami glede kakovosti evropskega nabora civilne zaščite in, če je ustrezno, priporočili, oblikovanimi v postopku certificiranja (v nadaljnjem besedilu: stroški prilagoditve). Ti stroški lahko vključujejo stroške, povezane z operabilnostjo, interoperabilnostjo modulov in drugih odzivnih zmogljivosti, avtonomijo, samozadostnostjo, možnostjo prevoza, pakiranjem, in druge potrebne stroške, če so izrecno povezani z udeležbo zmogljivosti v evropskem naboru civilne zaščite.

Stroški prilagoditve lahko vključujejo:

i) 75 % upravičenih stroškov v primeru nadgradnje, če to ne presega 50 % povprečnih stroškov razvoja zmogljivosti;

ii) 75 % upravičenih stroškov v primeru popravila.

Odzivne zmogljivosti, ki so upravičene do financiranja iz točk (i) in (ii), se v okviru evropskega nabora civilne zaščite dajo na voljo za najmanj 5 oziroma 10 let, razen če je ekonomska življenjska doba krajša.

Stroški prilagoditve lahko vključujejo stroške na enoto ali pavšalne zneske, določene glede na vrsto zmogljivosti.“;

(ii) točka (d) se črta;

„3.Finančna pomoč za dejavnosti iz točke (j) odstavka 1 zajema vse stroške, potrebne za zagotavljanje razpoložljivosti in uporabnosti zmogljivosti rezerve rescEU v okviru mehanizma Unije, če se uporabi v primeru nesreče ali grožnje nesreče v Uniji ali sodelujoči državi.

Stroški iz prvega pododstavka po potrebi vključujejo:

(a)stroške, povezane z nakupom, najemom in/ali zakupom zmogljivosti rezerve rescEU;

(b)stroške, povezane z upravljanjem zmogljivosti rezerve rescEU, vključno s prevozom;

(c)stroške, povezane z naročilom storitev javnih ali zasebnih subjektov, potrebnih za upravljanje zmogljivosti rezerve rescEU.

4.Stroški iz točke (a) odstavka 3 lahko po potrebi vključujejo stroške na enoto, pavšalne zneske ali pavšalne stopnje, določene glede na kategorijo ali vrsto zmogljivosti.“;

(14)člen 23 se spremeni:

(a) naslov se nadomesti z naslednjim:

„Upravičene dejavnosti, povezane z opremo in operacijami“;

(b) odstavki 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjim:

„2. Znesek finančne pomoči Unije za sredstva, dodeljena za evropski nabor civilne zaščite, se v primeru nesreče ali grožnje nesreče v Uniji ali sodelujoči državi omejijo na največ 75 % stroškov upravljanja zmogljivosti, vključno s prevozom.

3. Finančna pomoč Unije za prevoz lahko zajema največ 75 % skupnih upravičenih stroškov, povezanih s prevozom zmogljivosti, ki so predhodno odrejene evropskemu naboru civilne zaščite, če se uporablja v primeru nesreče ali grožnje nesreče zunaj Unije, kot je navedeno v členu 16.

4. Finančna pomoč Unije za prevozna sredstva, povezana z zmogljivostmi, ki so v skladu s členom 11 predhodno odrejene evropskemu naboru civilne zaščite, lahko poleg tega zajema največ 100 % skupnih upravičenih stroškov, opisanih v točkah (a), (b), (c) in (d), če je to potrebno za operativno učinkovitost združevanja pomoči držav članic in če so stroški povezani s čimer koli od naslednjega:

(a)kratkoročnim najemom skladiščnih objektov, v katerih se pomoč držav članic začasno shrani, da bi olajšali njen usklajen prevoz;

(b)prevozom iz države članice, ki nudi pomoč, v državo članico, ki omogoča usklajen prevoz pomoči;

(c)prepakiranjem pomoči držav članic, da se čim bolj izkoristijo prevozne zmogljivosti, ki so na voljo, ali izpolnijo posebne operativne zahteve, ali

(e)lokalnim prevozom, tranzitom ali skladiščenjem skupne pomoči, da se omogoči usklajena dostava v končni namembni kraj v državi članici, ki je zaprosila za pomoč.“;

(e) doda se naslednji odstavek:

„8. Stroški prevoza lahko vključujejo stroške na enoto, pavšalne zneske ali pavšalne stopnje, določene glede na kategorijo stroškov.“;

(15)v členu 26 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Dejavnosti, ki prejmejo finančno pomoč na podlagi tega sklepa, ne prejmejo pomoči v okviru drugih finančnih instrumentov Unije. Finančna pomoč, dodeljena v skladu s členi 21, 22 in 23 tega sklepa, z odstopanjem ne preprečuje financiranja iz drugih instrumentov Unije v skladu s pogoji, določenimi v teh instrumentih.

Komisija zagotovi, da kandidati za finančno pomoč na podlagi tega sklepa in prejemniki takšne pomoči Komisijo obvestijo o finančni pomoči, ki so jo prejeli iz drugih virov, vključno s splošnim proračunom Unije, ter o vloženih vlogah za takšno pomoč.

2. Prizadevati si je treba za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.“;

(16)v členu 28 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Mednarodne organizacije, regionalne organizacije ali države, ki so del evropske sosedske politike, lahko sodelujejo v dejavnostih v okviru mehanizma Unije, če to omogočajo ustrezni dvostranski ali večstranski sporazumi.“;

(17)v členu 32 se točki (g) in (h) odstavka 1 nadomestita z naslednjim:

„(g) vzpostavitvi, upravljanju in vzdrževanju rezerve rescEU, kot je določeno v členu 12, vključno z merili za odločitve o uporabi in operativnimi postopki;

(h) vzpostavitvi in organizaciji mreže znanja Unije na področju civilne zaščite, kot je določeno v členu 13;“.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog spremembe Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 16

23 01 – UPRAVNI ODHODKI NA PODROČJU „HUMANITARNA POMOČ IN CIVILNA ZAŠČITA“

23 03 – MEHANIZEM UNIJE NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 17 .

X Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Splošni cilj Sklepa je okrepiti sodelovanje med Unijo in državami članicami ter olajšati usklajevanje na področju civilne zaščite pri preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pri pripravi in odzivanju nanje.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj št. 1

Visoka raven zaščite pred nesrečami s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih morebitnih posledic, spodbujanjem preventivne kulture in izboljšanjem sodelovanja med službami civilne zaščite in drugimi pristojnimi službami.

Specifični cilj št. 2

Dvig pripravljenosti na ravni držav članic in na ravni Unije za odziv na nesreče.

Specifični cilj št. 3

Omogočanje hitrega in učinkovitega odziva ob nesrečah ali neposredni nevarnosti nesreč.

Specifični cilj št. 4

Povečanje ozaveščenosti javnosti o nesrečah in njene pripravljenosti nanje.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

23 01 – UPRAVNI ODHODKI NA PODROČJU „HUMANITARNA POMOČ IN CIVILNA ZAŠČITA“

23 03 – MEHANIZEM UNIJE NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Predlog bo:

Uniji omogočil, da bo podpirala, usklajevala in dopolnjevala ukrepanje držav članic na področju civilne zaščite prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) v času veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, zlasti z:

a) ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje posledic nesreč;

b) ukrepi za okrepitev stanja pripravljenosti EU za odzivanje ob nesrečah, vključno z ukrepi za ozaveščanje državljanov EU;

c) ukrepi na področju intervencij pomoči ob nesrečah v okviru mehanizma.

Sedanji mehanizem se je izkazal za učinkovitega pri mobilizaciji in usklajevanju pomoči, ki jo zagotavljajo sodelujoče države za odziv na nesreče v Uniji in zunaj nje. S predlogom se bodo na podlagi teh prednosti okrepile nekatere določbe sedanjega okvira, da bi se z oblikovanjem močnejše evropske zmogljivosti za civilno zaščito, ki bi morala biti poznana kot rezerva rescEU, povečale skupne zmogljivosti držav članic za odzivanje na nesreče. S to novo rezervno zmogljivostjo ter višjimi stopnjami sofinanciranja za evropski nabor civilne zaščite (prej znan kot evropske zmogljivosti za nujni odziv, EERC) se bodo odpravile strukturne in nastajajoče vrzeli v kritičnih zmogljivostih za odzivanje. Ta pobuda bo prispevala tudi k večji notranji skladnosti mehanizma in večji učinkovitosti z izvajanjem postopkov upravne poenostavitve in racionalizacije.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Specifični cilj: Doseči visoko raven zaščite pred nesrečami s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih posledic in spodbujanjem kulture preprečevanja:

1. število držav članic, ki so predložile nacionalne ocene tveganja in zmožnost obvladovanja tveganja nesreč;

2. število držav članic, ki so predložile povzetek načrtovanja obvladovanja nesreč.

Specifični cilj: Okrepiti stanje pripravljenosti Unije za odzivanje ob nesrečah:

1. število strokovnjakov, usposobljenih v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ki so napoteni na misijo za odziv v okviru tega mehanizma;

2. število izmenjav strokovnjakov v EU in s sosednjimi državami;

3. število in vrsta sredstev, pridobljenih za rezervo rescEU;

4. število in vrsta sredstev, certificiranih za vključitev v evropski nabor civilne zaščite;

5. število držav članic, ki dodelijo sredstva za evropski nabor civilne zaščite;

6. število misij v okviru rezerve rescEU glede na skupno število misij za odziv evropskega nabora civilne zaščite.

Specifični cilj: Omogočiti hitro in učinkovito posredovanje v izrednih razmerah v primeru večjih nesreč ali ob njihovem skorajšnjem pojavu:

1. hitrost operacij: čas, ki preteče med prošnjo za pomoč in začetkom izvajanja pomoči na terenu, ter popolna operabilnost ekip, odgovornih za oceno/usklajevanje;

2. razmerje med sredstvi, uporabljenimi iz rezerve rescEU, in sredstvi, uporabljenimi iz evropskega nabora civilne zaščite;

3. število donacij za prevoz in prevoznih storitev;

4. zneski financiranja EU za operacije v okviru rezerve rescEU v Evropi in zunaj nje (operativni in prevozni stroški v izrednih okoliščinah);

5. zneski sofinanciranja EU za operacije evropskega nabora civilne zaščite v Evropi in zunaj nje (prevozne operacije);

6. skupni znesek sofinanciranja EU, zagotovljen za države članice;

7. število primerov uporabe združevanja glede na skupno število misij v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.

Specifični cilj 4: Povečanje ozaveščenosti javnosti o nesrečah in njene pripravljenosti nanje:

1. število udeležencev/obiskovalcev spletišča javno-zasebnih partnerstev za ozaveščanje, ki se financirajo iz mehanizma Unije na področju civilne zaščite;

2. ozaveščenost državljanov EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (anketa med državljani EU).

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Evropska civilna zaščita se v zadnjih letih hitro razvija. Od oblikovanja prvega mehanizma leta 2001 (mehanizem Skupnosti na področju civilne zaščite) do zdaj se je okrepila zakonska podlaga civilne zaščite na ravni EU (posebno sklicevanje na pogodbo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009) in povečala njena operativna zmogljivost (vzpostavitev evropskih zmogljivosti za nujni odziv/evropske zdravstvene enote, Centra za usklajevanje nujnega odziva itd.) Sedanji mehanizem Unije na področju civilne zaščite je več kot 80-krat zagotovil nujno pomoč v Evropi in zunaj nje, prispeval k razvoju in razširjanju strokovnega znanja in izkušenj na področju obvladovanja nesreč ter spodbujal kulturo preprečevanja med sodelujočimi državami.

Vendar pa je bilo z nedavno izvedeno vmesno evalvacijo pa tudi drugimi ključnimi poročili in dokumenti opredeljenih več področij, na katerih bi bile mogoče izboljšave. Ob upoštevanju navedenega je ta predlog namenjen spremembi veljavne zakonodaje za doseganje naslednjih ciljev:

a) okrepitev skupne zmogljivosti Unije in držav članic za odzivanje na nesreče ter odprava ponavljajočih se in nastajajočih vrzeli v zmogljivosti, zlasti z oblikovanjem namenske rezervne odzivne zmogljivosti, ki bi morala biti poznana kot rezerva rescEU;

b) povečanje osredotočenosti na preventivne dejavnosti v okviru cikla obvladovanja tveganja nesreč in okrepitev skladnosti z drugimi ključnimi politikami EU, vzpostavljenimi na področju preprečevanja nesreč in odzivanja nanje;

c) zagotovitev, da so upravni postopki mehanizma Unije v podporo nujnih operacij prožni in učinkoviti.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Dodana vrednost EU se kaže v:

– zmanjšanju števila človeških žrtev ter okoljske, gospodarske in materialne škode;

– boljšem usklajevanju dejavnosti civilne zaščite, saj se vsa ponujena pomoč dodeli prek ERCC, da jo lahko organi prizadete države sprejmejo;

– stroškovni učinkovitosti, saj je mogoče pomoč, ki jo sprejme prizadeta država, združiti s pomočjo drugih držav prek postopka prevoza;

– izboljšani učinkovitosti s povečano stopnjo pripravljenosti in skladnejšo politiko obvladovanja tveganja nesreč;

– usklajenem in učinkovitem odzivu z oblikovanjem rezerve rescEU, ki je na voljo za pomoč povsod po EU in v sodelujočih državah, ko je potrebno;

– boljši prepoznavnosti odziva EU ob nesrečah;

– smotrnejši uporabi pičlih sredstev s skupno uporabo sredstev, ki jih financira EU;

– boljšem regionalnem usklajevanju in izmenjavi znanj z razvojem mreže vozlišč EU za civilno zaščito.

1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Navedeni predlogi temeljijo na:

– vmesni evalvaciji mehanizma Unije na področju civilne zaščite (2014–2016), ki jo je opravil zunanji svetovalec, avgust 2017;

– posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 33 iz leta 2016, „Mehanizem Unije na področju civilne zaščite: usklajevanje odzivanja na nesreče izven EU je bilo v glavnem uspešno“;

– delovnem dokumentu služb Komisije „Overview of Natural and Man-made Disaster Risks the European Union may face“ (Pregled tveganj naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, s katerimi se lahko sooči Evropska unija), SWD(2017) 176 final z dne 23. maja 2017;

– poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o doseženem napredku in vrzelih v okviru evropskih zmogljivosti za nujni odziv, COM(2017) 78 final z dne 17. februarja 2017; izkušnjah iz nesreč, ki se obvladujejo prek mehanizma že od njegove vzpostavitve leta 2001;

– izkušnjah, pridobljenih pri projektih, ki so se financirali v okviru razpisov za zbiranje predlogov od leta 2013 na področju pripravljenosti in preprečevanja;

– izkušnjah, pridobljenih pri pilotnih projektih, ki so se financirali v okviru razpisa za zbiranje predlogov iz leta 2008 z naslovom „Razpis za zbiranje predlogov za pilotni projekt za okrepitev sodelovanja držav članic pri boju proti gozdnim požarom“.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Skladnost z:

– Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči;

– Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost;

– Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije;

– Uredbo (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost;

– Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite;

– Uredbo (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“);

– Uredbo Sveta (EU) 2016/369 z dne 15. marca 2016 o zagotavljanju nujne pomoči v Uniji.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

◻ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

◻finančne posledice od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL.

X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

X izvajanje z obdobjem uvajanja od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020,

ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 18

X Neposredno upravljanje – Komisija:

X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

X mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

[…]

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Dejavnosti in ukrepi, ki prejemajo finančno pomoč v okviru tega sklepa, se bodo redno spremljali.

Komisija pripravi ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži naslednje:

– vmesno evalvacijsko poročilo najpozneje do 30. junija 2017 (že zaključeno),

– sporočilo o nadaljnjem izvajanju tega sklepa najpozneje do 31. decembra 2018,

– poročilo o naknadni evalvaciji najpozneje do 31. decembra 2021.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

Glede na širšo vlogo, dodeljeno Centru za usklajevanje nujnega odziva, lahko v primeru, če ne bo ustvarjenih dovolj delovnih mest, zaradi pomanjkanja osebja nastane tveganje, da bo onemogočeno:

– odzivanje na vse izzive zaradi povečanja števila operacij civilne zaščite in na vse politične zahteve v okviru celovitega poročanja o političnih krizah in solidarnostne klavzule;
– razvoj/dodajanje dejavnosti;
– koriščenje/razvoj novih tehnoloških sistemov za zagotavljanje neprekinjene razpoložljivosti;
– ustrezno odzivanje na preteče izredne razmere na področju civilne zaščite;
– ustrezno izvajanje sistema notranje kontrole, kot je opisan v oddelku 2.2.2.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Uporaba obstoječega sistema notranje kontrole GD ECHO je predvidena za zagotavljanje ustrezne porabe sredstev, ki so na voljo v okviru novega instrumenta, v skladu z ustrezno zakonodajo.

Sedanji sistem sestavljajo:

1. skupina za notranjo kontrolo v GD ECHO, ki je osredotočena na izpolnjevanje veljavnih administrativnih postopkov in veljavne zakonodaje na področju civilne zaščite. V ta namen se uporablja Komisijin okvir notranje kontrole;

2. redne revizije nepovratnih sredstev in naročil, oddanih v okviru instrumenta, ki jih izvajajo zunanji revizorji GD ECHO in so v celoti vključene v letni revizijski načrt GD ECHO;

3. ocena dejavnosti, ki jo opravijo zunanji partnerji.

Revizijo dejavnosti lahko opravita tudi urad OLAF (primeri goljufij) in Računsko sodišče.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Stroški kontrolne strategije GD ECHO so ocenjeni na 1,9 % proračuna za leto 2016. Glavne sestavine tega kazalnika so:

– skupni stroški zaposlenih strokovnjakov GD ECHO na terenu ter finančnih in operativnih enot, pomnoženi z ocenjenim deležem časa (50 %), namenjenega dejavnostim zagotavljanja kakovosti, nadzora in spremljanja;

– skupni viri sektorja za zunanjo revizijo GD ECHO, potrebni za revizije in preverjanja.

Ob upoštevanju zelo omejenih stroškov takšnih kontrol ter količinsko opredeljivih (popravki in izterjave) in količinsko neopredeljivih (odvračilni učinek kontrol in njihov učinek glede zagotavljanja kakovosti) koristi, povezanih s kontrolami, Komisija zaključuje, da količinsko opredeljive in količinsko neopredeljive koristi kontrol v veliki meri odtehtajo njihove omejene stroške.

To potrjuje večletna stopnja preostalih napak v višini 1,02 %, o kateri je Komisija leta 2016 poročala glede svoje službe za humanitarno pomoč in civilno zaščito.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Strategija GD ECHO za boj proti goljufijam se v skladu s strategijo Komisije za boj proti goljufijam (CAFS) med drugim uporablja za zagotovitev, da:

– so notranje kontrole GD ECHO na področju boja proti goljufijam v celoti usklajene s strategijo Komisije za boj proti goljufijam;

– se pristop k obvladovanju tveganja goljufij GD ECHO usmeri k odkrivanju področij tveganja goljufij in ustreznim odzivom.

Sistemi, ki se uporabljajo za porabo sredstev EU v tretjih državah, omogočajo, da se prikličejo ustrezni podatki in vključijo v obvladovanje tveganja goljufij (npr. odkrivanje dvojnega financiranja).

Po potrebi se lahko vzpostavijo skupine za mrežno povezovanje in ustrezna informacijska orodja, namenjena analizi primerov goljufij, povezanih z zadevnim sektorjem.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka in poimenovanje	dif./nedif. 19 .	držav Efte 20	držav kandidatk 21	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
3	23 03 01 01 – Preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje v Uniji	dif.	DA	DA	NE	NE
4	23 03 01 01 – Preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje v tretjih državah	dif.	DA	DA	NE	NE
3	23 03 02 01 – Hitro in učinkovito posredovanje v izrednih razmerah v primeru velikih nesreč v Uniji	dif.	DA	DA	NE	NE
4	23 03 02 02 – Hitro in učinkovito posredovanje v izrednih razmerah v primeru velikih nesreč v tretjih državah	dif.	DA	DA	NE	NE
4	23 01 04 – Odhodki za podporo dejavnostim in programom na področju „Humanitarna pomoč in civilna zaščita“	nedif.	NE	NE	NE	NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

Številka

Razdelek 3: Varnost in državljanstvo

GD ECHO – Evropska civilna zaščita in evropske operacije humanitarne pomoči			2018	2019	2020	SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
23 03 01 01	obveznosti	(1)	14,000	105,900	109,279	229,179
	plačila	(2)	7,000	46,560	104,395	157,955
23 03 02 01	obveznosti	(1a)	5,157	9,300	13,218	27,675
	plačila	(2a)	4,000	10,000	11,000	25,000
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 22
Številka proračunske vrstice		(3)	2018	2019	2020	SKUPAJ
Odobritve za GD ECHO SKUPAJ	obveznosti	=1+1a+3	19,157	115,200	122,497	256,854
	plačila	=2+2a +3	11,000	56,560	115,395	182,955

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	19,157	115,200	122,497	256,854
	plačila	(5)	11,000	56,560	115,395	182,955
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	0	0	0	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKA 3 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	=4+6	19,157	115,200	122,497	256,854
	plačila	=5+6	11,000	56,560	115,395	182,955

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

Številka

Razdelek 4: Evropa v svetu

GD ECHO – Evropska civilna zaščita in evropske operacije humanitarne pomoči			2018	2019	2020	SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
23 03 01 02	obveznosti	(1)	–	–	–	–
	plačila	(2)	–	–	–	–
23 03 02 02	obveznosti	(1a)	2	2	2,284	6,284
	plačila	(2a)	0,8	1,8	2,014	4,614
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 23
Številka proračunske vrstice		(3)	2018	2019	2020	SKUPAJ
Odobritve za GD ECHO SKUPAJ	obveznosti	=1+1a+3	2	2	2,284	6,284
	plačila	=2+2a +3	0,8	1,8	2,014	4,614

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	2	2	2,284	6,284
	plačila	(5)	0,8	1,8	2,014	4,614
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	0	0	0	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKA 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	=4+6	2	2	2,284	6,284
	plačila	=5+6	0,8	1,8	2,014	4,614

Razdelek večletnega finančnega
okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2018	2019	2020	SKUPAJ
GD ECHO – Evropska civilna zaščita in evropske operacije humanitarne pomoči
• Človeški viri		1,682	5,034	9,436	16,152
• Drugi upravni odhodki		0,1500	0,230	0,330	0,710
GD ECHO SKUPAJ	odobritve	1,832	5,264	9,766	16,862

Odobritve
iz RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

1,832

5,264

9,766

16,862

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2018	2019	2020	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	22,989	122,464	134,547	280,000
	plačila	13,632	63,624	127,174	204,430

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

◻ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ⇩				Leto 2018		Leto 2019		Leto 2020		SKUPAJ
	REALIZACIJE
	vrsta realizacije 24	povprečni stroški realizacije		število realizacij	stroški	število realizacij	stroški	število realizacij	stroški	število realizacij skupaj	Skupaj stroški
SPECIFIČNI CILJ št. 1 – Preprečevanje 25 …
Število financiranih projektov za preprečevanje	sporazumi o donaciji		0,3	15	3	15	3	15	3	45	9
Študije	število pogodb		0,1	5	0,5	5	0,5	5	0,5	15	1,5
Seštevek za specifični cilj št. 1				20	3,5	20	3,5	20	3,5	60	10,5

SPECIFIČNI CILJ št. 2 – Pripravljenost
Število financiranih projektov za pripravljenost (vključno z usposabljanjem in vajami)	sporazumi o donaciji in naročila		0,5	100	5	100	5	100	5	300	15
Sistemi zgodnjega opozarjanja	število admin. ureditev		1,25	2	2,5	2	2,5	2	2,5	6	7,5
Zmogljivost za odzivanje v izrednih razmerah	število sporazumov o donaciji in naročil		1	7	7	13	13	20	20	40	40
Seštevek za specifični cilj št. 2				109	14,5	115	20,5	122	27,5	346		62,5

SPECIFIČNI CILJ št. 3 – Odzivanje 26
Pošiljanje strokovnjakov	število pogodb		0,005	200	1	200	1	200	1	600	3
Število operacij v EU	sporazum o donaciji/pogodba o opravljanju storitev		0,1	80	8	80	8	80	8	240	24
Število prevoznih operacij zunaj EU	sporazum o donaciji/pogodba o opravljanju storitev		0,13	40	5,2	40	5,2	40	5,2	120	15,6
Seštevek za specifični cilj št. 3				320	14,2	320	14,2	320	14,2	960		42,6
STROŠKI SKUPAJ				449	32,2	455	38,2	462	45,2	1 366	115,6

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2018

2019

2020

SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	1,682	5,034	9,436	16,152
Drugi upravni odhodki	0,15	0,23	0,33	0,710
Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira	1,832	5,264	9,766	16,862

Izven RAZDELKA 5 27 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek izven RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira	0	0	0	0

SKUPAJ

1,832

5,264

9,766

16,862

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:*

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		Leto N		Leto N+1		Leto N+2
		2018		2019		2020
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
23 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)		7		12		16
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 28
23 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev)		10	24		31
XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah)
XX 01 04 yy 29	– na sedežu 30
	– na delegacijah
XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		17	36		47

* Te številke bodo morda dopolnjene z dodatnimi 15 EPDČ, zagotovljenimi s prerazporeditvijo iz drugih generalnih direktoratov na podlagi razpisa za prijavo interesa.

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Dodatno osebje, zahtevano za obdobje 2018–2020, je potrebno za opravljanje naslednjih nalog: a) razvoj in upravljanje novoustvarjene zmogljivosti rezerve rescEU; b) krepitev prostovoljnega nabora zmogljivosti; c) podpiranje enot politike, vključno z dejavnostmi preprečevanja; d) razvoj koncepta evropske akademije za civilno zaščito ter e) zagotavljanje dejavnosti upravljanja in podpore.

Večina od večjega števila osebja bo dodeljena razvoju rezerve rescEU, pri čemer bo opravljala naloge, kot so upravljanje nabave in/ali zakupa sredstev (pogodbe), upravljanje sredstev ter spremljanje in usklajevanje, in naloge, povezane z obveščanjem.

Zunanji sodelavci

Zagotavljanje, da središče za odzivanje v izrednih razmerah deluje neprekinjeno 24 ur na dan in sedem dni v tednu; potrebno delo na terenu; upravna podpora.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

◻ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

X Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira. Prerazporejeni bodo naslednji zneski:

	Razdelek 3	2018	2019	2020	Skupaj
	Pravice, enakost in državljanstvo
33 02 01	Zagotavljanje varstva pravic in krepitev vloge državljanov		1,34	1,55	2,89
33 02 02	Spodbujanje nediskriminacije in enakopravnosti		0,98	1,22	2,2
	Pravosodje
33 03 01	Podpiranje in spodbujanje usposabljanja v pravosodju		4,93	5,25	10,18
33 03 02	Spodbujanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah		4,77	5,02	9,79
	Razdelek 3 skupaj		12,02	13,04	25,06
	Razdelek 4	2018	2019	2020	Skupaj
21 02 07 03	Človekov razvoj	2,00			2,00
22 02 03 02	Pomoč za Turčijo – Podpora gospodarskemu, družbenemu in teritorialnemu razvoju in povezani postopni uskladitvi s pravnim redom Unije (IPA II – Turčija)		2,00	2,28	4,284
	Razdelek 4 skupaj	2,00	2,00	2,28	6,284

X Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti.

	2018	2019		2020
Uporaba instrumenta prilagodljivosti	19,157	103,18	109,457

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻ za lastna sredstva,

◻ za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 31
		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)
Člen………….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[…]

(1) ICF, „Interim Evaluation of the Union Civil Protection Mechanism, 2014-2016“ (Vmesna evalvacija mehanizma Unije na področju civilne zaščite za obdobje 2014–2016), končno poročilo, avgust 2017 (v nadaljnjem besedilu: vmesna evalvacija). Končno poročilo o vmesni evalvaciji je na voljo na naslovu: https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/eb41bfee-78c3-11e7-b2f2-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF.

(2) Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča (2016), Mehanizem Unije na področju civilne zaščite: usklajevanje odzivanja na nesreče izven EU je bilo v glavnem uspešno. Na voljo na naslovu: http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR16_33/SR_DISASTER_RESPONSE_SL.pdf.

(3) Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o doseženem napredku in vrzelih v okviru evropskih zmogljivosti za nujni odziv z dne 17. februarja 2017.

(4) Glej opombo 2.

(5) Glej opombo 3.

(6) Delovni dokument služb Komisije z naslovom Overview of Natural and Man-made Disaster Risks the European Union may face (Pregled tveganj naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, s katerimi se lahko sooči Evropska unija), SWD(2017) 176 final z dne 23. maja 2017.

(7) Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesni evalvaciji mehanizma Unije na področju civilne zaščite za obdobje 2014–2016, COM(2017) 460 final z dne 30. avgusta 2017.

(8) Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Islandija, Črna gora, Norveška, Srbija in Turčija.

(9) Med drugim so se odzvale naslednje zainteresirane strani: organi civilne zaščite iz 26 sodelujočih držav (spletne ankete); organi civilne zaščite iz 17 sodelujočih držav (razgovori); nacionalni koordinatorji usposabljanja iz 21 sodelujočih držav (spletne ankete); 137 strokovnjakov, ki so sodelovali v programu izmenjave strokovnjakov, in 23 vodij projektov, financiranih prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite, iz 13 sodelujočih držav (spletne ankete); 14 mednarodnih partnerjev, vključno z agencijami ZN, OECD, Svetovno banko, Rdečim križem itd. (razgovori); 15 generalnih direktoratov in služb EU (razgovori).

(10) Poročilo je na voljo na: http://ec.europa.eu/echo/EUCPM-consult_en .

(11)

Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(12) Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(13) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(14) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(15) Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

(16) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(17) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(18) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html .

(19) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(20) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(21) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(22) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(23) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(24) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).

(25) Kot je opisan v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji …“.

(26) Kot je opisan v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji …“.

(27) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(28) PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

(29) V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(30) Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

(31) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

Choose the experimental features you want to try