EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.2.2017

COM(2017) 47 final

2017/0015(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2003/59/ES o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov in Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2017) 26 final}
{SWD(2017) 27 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Z ocenjevanjem so bile ugotovljene tudi pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo učinkovitost in usklajenost pravnega okvira ter ovirajo doseganje prvotnih ciljev Direktive. Te pomanjkljivosti so opisane v oddelku 3. 

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta direktiva je sestavni del splošnega okvira zakonodaje EU v zvezi s profesionalnimi vozniki tovornjakov in avtobusov. Tesno je povezana tudi z varnostjo v cestnem prometu ter se uporablja skupaj z drugo zakonodajo EU, na primer direktivama o vozniških dovoljenjih 1 in prevozu nevarnega blaga 2 ter predpisi v zvezi s časom vožnje in odmori 3 . Uporablja se tudi skupaj z zakonodajo EU o dostopu na trg.

Na podlagi ocenjevanja je bilo opredeljenih več posebnih vprašanj glede skladnosti z drugo zakonodajo EU. Glede na navedeno je cilj uskladiti zakonodajo EU.

S pojasnitvijo medsebojnega priznavanja potrdil za voznike za namene Direktive bi se izboljšala notranja skladnost Direktive, in sicer med določbami o kraju usposabljanja in določbami o upravnih postopkih za medsebojno priznavanje. Poleg tega bi se povečala skladnost z Uredbo št. 1072/2009 ter zagotovilo medsebojno priznavanje usposabljanja poklicnih voznikov, pri čemer bi se hkrati upoštevala nedavna ocena navedene uredbe.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Bela knjiga o prihodnji prometni politiki prek svojega cilja, da se do leta 2050 emisije CO2v cestnem prometu zmanjšajo za 60 %, spodbuja okoljsko trajnost. Še večji poudarek na usposabljanju poklicnih voznikov glede varčnega načina vožnje bo zmanjšal emisije CO2 in stroške goriva.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

EU si v skladu s členom 4(2)(g) PDEU pristojnost na področju urejanja prometa deli z državami članicami. EU lahko sprejema zakonodajo le v obsegu, ki ga dopuščata Pogodbi, pri čemer mora ustrezno upoštevati načela nujnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti 5 .

Približno 33 % vseh poti, ki jih opravijo težka tovorna vozila v EU, prečka meje med državami članicami. Približno 8 % čezmejnega prevoza v EU vključuje avtobuse. Te številke se zadnjih nekaj let povečujejo.

Težave na področju medsebojnega priznavanja rednega usposabljanja v drugi državi članici posamezne države članice same ne morejo učinkovito rešiti. Čeprav bi z izdajanjem izkaznic o vozniških kvalifikacijah, kot je že določeno v Direktivi, to težavo rešili, pa je v skladu s sedanjo zakonodajo to neobvezno. Osem držav članic se je kljub prizadevanju v okviru odbora za spričevala o strokovni usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: spričevala), da bi se ta težava rešila z nezakonodajnim ukrepom, odločilo, da te možnosti ne bo uporabljalo. Zato je potreben zakonodajni ukrep EU za zagotovitev, da upravne prakse v državah članicah omogočajo medsebojno priznavanje usposabljanja znotraj EU. Z morebitnimi dvostranskimi sporazumi med nekaterimi državami članicami ni mogoče učinkovito zagotoviti medsebojnega priznavanja po vsej EU.

Različne razlage Direktive in različne prakse v državah članicah negativno vplivajo na delovanje enotnega trga. Že izvedeni poskusi, da bi z nezakonodajnimi ukrepi, na primer izdajo navodil ali razpravami v odboru za spričevala, uskladili razumevanje in izvajanje v državah članicah, niso prinesli zadostnih rezultatov. Le skupna pravila EU lahko ustvarijo enake konkurenčne pogoje za cestne prevoznike in hkrati zagotovijo minimalno raven varnosti v cestnem prometu.

Poleg tega se posebno usposabljanje glede nevarnega blaga, ozaveščanja o invalidnosti in dobrobiti živali zahteva z zakonodajo EU, zato je naloga EU, da zagotovi pravno jasnost in skladnost med različnimi instrumenti zakonodaje EU.

Kar zadeva redno usposabljanje, nekatere države članice odstopajo od varnostnih ciljev, saj dopuščajo, da se isti moduli opravijo večkrat, ali pa ponujajo celovite tečaje usposabljanja, ki ne zajemajo varnostnih vprašanj. Čeprav je in bi moralo biti še naprej v ospredju to, da države članice usposabljanje prilagodijo nacionalnim potrebam in prednostnim nalogam, pa mora EU zagotoviti, da je minimalen del vsebine usposabljanja skladen s splošnimi cilji politike.

•Sorazmernost

Kot je navedeno v točki 7 poročila o oceni učinka, se opredeljene težave najbolje rešujejo na ravni EU, in sicer v obliki spremenjene Direktive, ki zagotavlja jasnost v zvezi z nekaterimi elementi in določa bolj usklajene minimalne zahteve, hkrati pa državam članicam omogoča neko mero prožnosti.

Sprememba Direktive je sorazmeren ukrep, saj bi omogočila dodatno uskladitev zahtev glede usposabljanja, s čimer bi se odpravile nekatere težave, hkrati pa bi državam članicam še vedno omogočala prožnost, da izvajanje delov usposabljanja prilagodijo svojemu gospodarskemu in družbenemu okolju ter posebnim potrebam in značilnostim svojega sektorja cestnega prometa.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCENJEVANJ, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadna ocenjevanja/preverjanja ustreznosti veljavne zakonodaje

Na podlagi ocenjevanja je bilo ugotovljeno, da se je Direktiva v državah članicah izvajala brez večjih težav; izboljšala je mobilnost delovne sile in prispevala k zagotavljanju prostega gibanja voznikov. Poleg tega je bilo na podlagi ocenjevanja potrjeno, da je Direktiva skupaj z zgoraj omenjeno zakonodajo učinkovito prispevala k svojemu glavnemu cilju, tj. zagotoviti varnost v cestnem prometu.

Čeprav je naknadno ocenjevanje pokazalo, da je Direktiva na splošno imela pozitiven učinek na sektor, pa je odkrilo tudi pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo učinkovitost in usklajenost pravnega okvira ter ovirajo doseganje ciljev Direktive.

Glavne opredeljene pomanjkljivosti so bile:

(1)težave voznikov pri pridobitvi priznanja zaključenega/delno zaključenega usposabljanja, ki so ga opravili v drugi državi članici;

(2)vsebina usposabljanja, ki le delno ustreza potrebam voznikov;

(3)težave in pravna negotovost pri razlagi izjem;

(4)neusklajene zahteve glede najnižje starosti med direktivo o usposabljanju profesionalnih voznikov (2003/59/ES) in direktivo o vozniških dovoljenjih (2006/126/ES), dvoumnost glede možnosti kombiniranja usposabljanja za poklicne voznike z drugimi tečaji usposabljanja, ki se zahtevajo v skladu z zakonodajo EU (tj. usposabljanje na področjih nevarnega blaga (ADR), pravic potnikov in dobrobiti živali), ter premajhna jasnost glede uporabe IKT pri tečajih usposabljanja (npr. eučenje/kombinirano učenje).

•Posvetovanja z deležniki

Pred pripravo osnutka zakonodajnega predloga so se izvedla posvetovanja z deležniki, da bi se od zadevnih posameznikov in organov zbralo čim več pripomb in predlogov. Posvetovanja so bila izvedena v skladu z minimalnimi standardi za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2002 (COM(2002) 704 final).

Postopek posvetovanja je vključeval dve vrsti ukrepov – zbiranje mnenj in zbiranje podatkov. Uporabljeni so bili metode odprtega in ciljno usmerjenega posvetovanja ter različna orodja posvetovanja.

Kar zadeva odprto posvetovanje, je med 17. julijem in 25. oktobrom 2013 potekalo javno posvetovanje prek interneta. Komisija je prejela 395 prispevkov, pri čemer so sodelovale 203 fizične osebe, 192 odgovorov pa je bilo predloženih v imenu institucij ali interesnih predstavništev. 58 sodelujočih je registriranih v registrih za preglednost Evropskega parlamenta in Evropske komisije.

Sodelujoči so poudarili, kako pomembno je stalno ukrepanje EU na področju kvalifikacij in usposabljanja za poklicne voznike. Deležniki menijo, da Direktiva ni dovolj prispevala k doseganju svojih ciljev, in sicer večji varnosti v cestnem prometu, razvoju znanj in spretnosti poklicnih voznikov, mobilnosti voznikov in ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za voznike in podjetja. Vendar so bila mnenja o tem, kateri konkretni ukrepi so potrebni za odpravo teh težav, deljena.

Posvetovalni dokument, prejeti prispevki, povzetek teh prispevkov in poročilo o konferenci deležnikov z dne 6. marca 2014 so na voljo na spletišču enote za varnost v cestnem prometu pri GD MOVE in spletišču „Vaš glas v Evropi“ 6 .

Postopek ciljno usmerjenega posvetovanja je vključeval naslednje elemente:

Komisija je pobudo predstavila v okviru socialnega dialoga s socialnimi partnerji s področja cestnega prevoza 24. junija 2013 in s področja mestnega javnega prevoza 25. septembra 2013 7 . Glavne ugotovitve odprtega javnega posvetovanja so bile socialnim partnerjem s področja cestnega prevoza ponovno predstavljene 25. aprila 2014. Ključna vprašanja, obravnavana v predlogu, so bila socialnim partnerjem predstavljena 19. novembra 2014. Takrat so socialni partnerji izrazili svojo podporo zakonodaji na ravni EU na tem področju in niso predložili nobenih ugovorov zoper cilje, ki jih je predlagala Komisija.

Dne 6. marca 2014 so v Bruslju potekali pogovori z deležniki, na katerih so sodelovale delegacije iz približno 100 organizacij, ki zastopajo cestne prevoznike v tovornem prometu, cestne prevoznike v potniškem prometu, delavce, ponudnike usposabljanja in nacionalne uprave. Na konferenci so bile potrjene ugotovitve z odprtega javnega posvetovanja (glej zgoraj). Poročilo o konferenci je na voljo na spletišču enote za varnost v cestnem prometu pri GD MOVE.

Komisija je 23. januarja 2014 organizirala neformalno delavnico z državami članicami, da bi razpravljale o zahtevah glede najnižje starosti in strukturi usposabljanja v okviru morebitnega pregleda Direktive. Na zasedanju odbora za spričevala 23. oktobra 2014 je bil zadnji del namenjen neformalni razpravi z državami članicami o tem, kako bi lahko izboljšali medsebojno priznavanje. Odbor za spričevala se je ponovno sestal 9. oktobra 2015, ko je razpravljal o tekočem pregledu Direktive. Kar zadeva medsebojno priznavanje rednega usposabljanja, so sodelujoči izrazili zaskrbljenost, ker države članice uporabljajo različne prakse, in na splošno menili, da je potreben usklajen pristop. Poudarjeno je bilo, da je pomembno, da Direktiva upošteva tehnološki napredek, in da je potrebna večja jasnost glede nekaterih vidikov, kot je e-učenje.

Organom držav članic je bil decembra 2013 v okviru podporne študije poslan vprašalnik, da bi se zbrale podrobne informacije o izvajanju Direktive. Vprašalniki so bili razdeljeni članom odbora za spričevala pri GD MOVE. Aprila 2014 je bila poslana naknadna zahteva za podatke, da bi se zbrale dodatne kvantitativne informacije o posebnih točkah, povezanih z Direktivo.

Poleg tega je zunanji izvajalec skupaj z Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) pripravil vprašalnik o možnih ovirah za prosto gibanje voznikov. Ta vprašalnik je bil aprila 2014 predložen članom EU v ETF.

Rezultati posvetovanja so pokazali splošno soglasje glede potrebe po izboljšanju izvajanja Direktive brez znatnih sprememb njene vsebine. Izražena je bila podpora stroškovno učinkoviti rešitvi za težavo v zvezi z medsebojnim priznavanjem; vendar so se mnenja o najprimernejših ukrepih za doseganje te rešitve razhajala. Deležniki so se tudi strinjali, da bi bilo lahko usposabljanje bolje prilagojeno potrebam voznikov. Nekatere zainteresirane strani so menile, da bi ranljivi udeleženci v cestnem prometu morali biti ena od najpomembnejših tem dela usposabljanja, namenjenega varnosti v cestnem prometu. Na splošno so bili naklonjeni temu, da se pojasnijo izjeme ter uskladijo v direktivi o spričevalih in predpisih o delovnem času, ne pa tudi spremembi njihovega obsega. Mnenja deležnikov o vprašanju najnižje starosti so se razlikovala, pri čemer so industrija in države članice na splošno podprle predlagano spremembo. Izražena je bila tudi splošna podpora možnosti, da se uporabljajo orodja IKT ali da se kombinirajo obvezna usposabljanja.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Ker tri glavne opredeljene težave niso povezane, ocena učinka obravnava tri sklope možnosti politike glede na tri glavna področja ukrepanja: medsebojno priznavanje, vsebina usposabljanja ter pravna jasnost in skladnost.

Prednostna rešitev za zagotovitev medsebojnega priznavanja vključuje izdajanje izkaznic o vozniških kvalifikacijah tujcem. Ta rešitev se je primerjala z možnostjo priznavanja usposabljanja prek informacijskega sistema za vozniška dovoljenja RESPER ali priznanega spričevala.

Prednostna rešitev za obravnavanje vsebine usposabljanja je okrepitev vsebine o varnosti v cestnem prometu in vožnji z nizko porabo goriva na tečajih usposabljanja ter pojasnitev, da je mogoče na tečajih usposabljanja uporabljati e-učenje/kombinirano učenje. Prednostna rešitev za pravno jasnost in skladnost je pojasnitev veljavne spodnje starostne meje in obsega izjem ter obvestitev nacionalnih organov, da se lahko usposabljanje kombinira z drugimi tečaji usposabljanja, ki se zahtevajo v skladu z zakonodajo EU. Vsi ukrepi politike so se primerjali z osnovnim scenarijem.

Prednostna možnost odpravlja obstoječo težavo v zvezi z medsebojnim priznavanjem, kar bi lahko vplivalo na približno 46 700 voznikov (2016). Glede na to, da se usposabljanje ponavlja, bi lahko v naslednjih 15 letih skupno število takih primerov doseglo 100 000. Okrepitev vsebine usposabljanja bo pozitivno vplivala na varnost v cestnem prometu in vožnjo z nizko porabo goriva. Ker se Direktiva dopolnjuje s številnimi drugimi dejavniki, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu in vožnjo z nizko porabo goriva, je njen pričakovani učinek razmeroma omejen. Prednostna možnost prispeva k dosledni uporabi izjem in najnižje starosti za opravljanje poklica, s čimer bi lahko, kot je izpostavila industrija, ublažili vse večje pomanjkanje voznikov, ki se odločijo za ta poklic.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Predlog si prizadeva za naslednji cilj programa ustreznosti in uspešnosti predpisov: Z zagotavljanjem enostavnejših upravnih praks na področju medsebojnega priznavanja bi se lahko zmanjšali upravni stroški za podjetja in uprave. Revizija bi omogočila, da se težave v zvezi z medsebojnim priznavanjem odpravijo z najnižjimi možnimi stroški. Ocenjuje se, da bodo ti v obdobju 2018–2030 znašali 6,3 milijona EUR. S to spremembo bo industrija prihranila pri stroških, in sicer bodo podjetja v obdobju 2018–2030 prihranila 2,3 milijona EUR, vozniki pa 6,7 milijona EUR. Poleg tega bo sistem usposabljanja učinkovitejši, saj se bo revidirala vsebina temeljnega in rednega usposabljanja, s čimer se bodo dosegle večja varnost v cestnem prometu in okoljske koristi. S tem se bodo zmanjšali prehodni stroški (skupaj 14,1 milijona EUR v obdobju 2018–2030), povezani s spremembo vsebine.

Veliko prevoznih podjetij je mikropodjetij ali malih in srednjih podjetij (MSP). Na splošno ima 65–95 % družb v tem sektorju manj kot deset zaposlenih. Direktiva iz svojega področja uporabe ne izključuje mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij, zato bodo predvsem prek poenostavitve postopka medsebojnega priznavanja, sprememb vsebine usposabljanja in doslednejše uporabe izjem vpliv čutila tudi MSP.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poleg nekaterih manjših jezikovnih in redakcijskih sprememb ter posodobitev sklicev na drugo zakonodajo EU so glavni elementi predloga:

Člen 2 Direktive 2003/59/ES – Izjeme

Besedilo v zvezi z izjemami je spremenjeno, da bi bile te jasnejše in skladnejše z izjemami iz Uredbe (ES) št. 561/2006, in sicer:

2(b) sprememba pojasnjuje, da se vozila ne smejo uporabljati za namene, za katere niso bila določena, kot je navedeno v izjemi. To pomeni, da na primer pri gasilskem vozilu, ki se uporablja na sejmu za privabljanje obiskovalcev, voznik ni izvzet. S tem dodanim stavkom se tudi zagotavlja skladnost s podobno izjemo iz člena 3(c) Uredbe (ES) št. 561/2006;

2(d) sprememba pojasnjuje, da izjema zajema tudi vozila za nekomercialni prevoz humanitarne pomoči, ki se uporabljajo v nujnih primerih ali reševalnih akcijah; zagotavlja skladnost s členom 3(d) Uredbe (ES) št. 561/2006;

2(e) podani sta dve pojasnili: prvič, vozila se lahko uporabljajo ne samo na vozniških tečajih, ampak tudi pri opravljanju vozniškega izpita; drugič, izjema zajema vožnjo izključno za namene usposabljanja in poučevanja; ni je mogoče kombinirati s komercialnimi prevozi. Pojasnili sta skladni s podobnimi izjemami iz člena 3(d) in člena 13(1)(g) Uredbe (ES) št. 561/2006;

2(f) sprememba pojasnjuje, da ni nujno, da se izvzet nekomercialni prevoz opravlja za osebne namene voznika (npr. nekomercialni prevoz v dobrodelne namene ali za neprofitne organizacije). To zagotavlja skladnost s podobnimi izjemami iz členov 3(h) in 13(i) Uredbe (ES) št. 561/2006;

2(g) dodana je beseda „stroji“, da se pojasni, da izjema voznika zajema, tudi če ta prevaža stroje, ki jih bo uporabljal pri svojem delu. To zagotavlja skladnost s podobno izjemo iz člena 3(aa) Uredbe (ES) št. 561/2006;

2(h) ta izjema zajema podjetnike v poljedelskih, vrtnarskih, živinorejskih ali ribiških podjetjih, ki občasno prevažajo svoje proizvode. To prav tako zagotavlja skladnost s podobno izjemo iz člena 13(1)(b) Uredbe (ES) št. 561/2006.

Člen 7 Direktive 2003/59/ES – Redno usposabljanje

Razlog za spremembo je dejstvo, da se je izteklo prehodno obdobje iz člena 4 in da morajo imetniki spričeval od 10. septembra 2016 izpolnjevati zahteve iz določb o rednem usposabljanju.

Novo besedilo zagotavlja, da redno usposabljanje vključuje vsaj eno vsebino o varnosti v cestnem prometu in da se v okviru istega usposabljanja vsebine ne ponavljajo. Zagotavlja tudi, da je usposabljanje primerno glede na delo, ki ga opravlja posamezni voznik, ter da je aktualno in ustrezno.

Člen 10 Direktive 2003/59/ES – Koda Unije

Odstavek 1 se spremeni, da se vključi sklic na usklajeno kodo 95, ki je bila vključena v Prilogi I k Direktivi 2006/126/ES.

Besedilo se spremeni za zagotovitev, da imajo vsi imetniki spričeval na vozniškem dovoljenju navedeno medsebojno priznano kodo 95 ali da jim je bila izdana medsebojno priznana izkaznica o vozniških kvalifikacijah. S tem se odpravljajo težave v zvezi z medsebojnim priznavanjem, kadar voznik spričevalo pridobi v državi članici, ki ni država članica njegovega običajnega prebivališča in ki na vozniških dovoljenjih navede le kodo 95.

Doda se sklic, da se zagotovi medsebojno priznavanje potrdila za voznike iz Uredbe (EU) št. 1072/2009, tudi kadar na njem ni navedena ustrezna koda Unije.

Priloga I k Direktivi 2003/59/ES – Minimalne zahteve za kvalifikacije in usposabljanje

Sklic na Odločbo 85/368/EGS, ki je bila razveljavljena, se nadomesti s sklicem na Priporočilo 2008/C 111/01 in evropsko ogrodje kvalifikacij. Ker evropsko ogrodje kvalifikacij temelji na priporočilu, državam članicam omogoča več prožnosti.

Oddelek 1 se posodobi, da:

bolje odraža sedanje stanje tehnologije in tehnične značilnosti vozil, povečuje osredotočenost na način vožnje z nizko porabo goriva;

spodbuja varno vožnjo, vključno z zmožnostjo predvideti in oceniti tveganja v prometu ter prilagoditi se tem tveganjem;

vključuje sklice na uporabe sistemov samodejnega menjalnika, bolje odraža sedanje stanje tehnologije in tehnične značilnosti vozil;

vključuje prevoz nevarnega blaga, prevoz živali in ozaveščanje o invalidnosti, da bi se zagotovil bolj celovit seznam vsebine, pri katerem bi se upoštevale različne vrste prevoza blaga in potnikov po cesti.

Oddelek 2 se spremeni, da se državam članicam omogoči uporaba orodij IKT pri usposabljanju in kombiniranje usposabljanja iz Direktive z drugimi oblikami usposabljanja, ki se zahteva v skladu z zakonodajo EU.

Priloga II k Direktivi 2003/59/ES – Določbe za vzorec Evropske unije za izkaznico o vozniških kvalifikacijah

Spremembe Priloge II so omejene na posodobitve v zvezi s sklici na vzorec Unije za izkaznico o vozniških kvalifikacijah in vključitev sklica na usklajeno kodo 95 Unije iz Direktive.

Člen 4 Direktive 2006/126/ES – Kategorije, opredelitve in najnižje starosti

Cilj te spremembe je odpraviti pravno negotovost v zvezi z veljavnimi zahtevami glede najnižje starosti za nekatere kategorije vozil in zagotoviti, da se najnižje starosti uporabljajo usklajeno po vsej EU.

Sklici na Direktivo 2003/59/ES v členu 4(4)(e), (g), (i) in (k) so črtani, v členu 4 Direktive 2006/126/ES pa je vstavljen nov odstavek 7 z jasno navedbo, kdaj in pod kakšnimi pogoji se uporabljajo nižje najnižje starosti iz Direktive 2003/59/ES.

2017/0015 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2003/59/ES o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov in Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 9 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 10 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija v svoji beli knjigi z dne 28. marca 2011 11 določa cilj „vizije nič“, v okviru katerega bi se morala Unija do leta 2050 približati cilju nič smrtnih žrtev v cestnem prometu.

(2)Komisija je v svojem sporočilu o usmeritvah politike za varnost v cestnem prometu za obdobje 2011–2020 12 predlagala, da se od leta 2010 do leta 2020 število smrtnih žrtev v cestnem prometu v Uniji zmanjša za polovico. Da bi dosegla ta cilj, je Komisija določila sedem strateških ciljev, vključno z izboljšanjem izobraževanja in usposabljanja udeležencev v cestnem prometu ter zaščito ranljivih udeležencev v cestnem prometu.

(3)Komisija je pri oceni izvajanja Direktive 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta 13 ugotovila več pomanjkljivosti. Glavne ugotovljene pomanjkljivosti so bile težave in pravna negotovost pri razlagi izjem; vsebina usposabljanj, ki le delno ustreza potrebam voznikov; težave voznikov pri pridobitvi medsebojnega priznanja zaključenega ali delno zaključenega usposabljanja, ki so ga opravili v drugi državi članici, in neusklajene zahteve glede najnižje starosti med Direktivo 2003/59/ES in Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta 14 .

(4)Da bi se izboljšala pravna jasnost v Direktivi 2003/59/ES, bi bilo treba vse sklice na razveljavljene ali nadomeščene akte Unije črtati ali spremeniti.

(5)Da bi se zagotovila gotovost in skladnost z drugimi akti Unije, bi bilo treba uvesti več sprememb v zvezi z izjemami v Direktivi 2003/59/ES, pri čemer bi bilo treba upoštevati podobne izjeme iz Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 15 .

(6)Ob upoštevanju razvoja na področju usposabljanja in izobraževanja ter za večji prispevek Direktive 2003/59/ES k varnosti v cestnem prometu in večjo ustreznost usposabljanja za voznike bi bilo treba na tečajih usposabljanja okrepiti vsebine, povezane z varnostjo v cestnem prometu, na primer prepoznavanje nevarnosti, zaščita ranljivih udeležencev v cestnem prometu in vožnja z nizko porabo goriva.

(7)Države članice bi morale imeti na voljo jasno možnost, da izboljšajo in posodobijo prakse usposabljanja z uporabo orodij IKT, kot sta e-učenje in kombinirano učenje, pri delu usposabljanja, pri čemer hkrati zagotovijo kakovost usposabljanja.

(8)Za zagotovitev skladnosti med različnimi oblikami usposabljanja, ki se zahteva v skladu z zakonodajo Unije, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da različne vrste ustreznega usposabljanja, kot je usposabljanje glede prevoza nevarnega blaga, ozaveščanja o invalidnosti ali prevoza živali, kombinirajo z usposabljanjem iz Direktive 2003/59/ES.

(9)Da različne prakse v državah članicah ne bi ovirale medsebojnega priznavanja in omejevale pravic voznikov do opravljanja rednega usposabljanja v državi članici, v kateri delajo, bi bilo treba od organov držav članic zahtevati, da izdajo ustrezen dokument, s katerim bo zagotovljeno medsebojno priznavanje za vsakega voznika, ki izpolnjuje zahteve iz Direktive 2003/59/ES.

(10)V Direktivi 2006/126/ES bi bilo treba predvideti jasno odstopanje, v okviru katerega bi bilo treba določiti, da se lahko vozniška dovoljenja izdajo pri najnižjih starostih iz Direktive 2003/59/ES, da bi se tako za namene iz Direktive 2003/59/ES zagotovile pravna jasnost in usklajene zahteve glede najnižje starosti.

(11)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, in sicer izboljšati standard EU na področju temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, ampak ga je zaradi čezmejne narave cestnega prometa in čezmejne narave vprašanj, ki naj bi jih ta direktiva obravnavala, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(12)Direktivi 2003/59/ES in 2006/126/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2003/59/ES se spremeni:

(1)V drugem odstavku člena 1 se prva in druga alinea nadomestita z naslednjim:

„– vozila, za katera se zahteva vozniško dovoljenje kategorij C1, C1 + E, C ali C + E, kakor določa Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta(*), ali vozniško dovoljenje, priznano kot enakovredno,

– vozila, za katera se zahteva vozniško dovoljenje kategorij D1, D1 + E, D ali D + E, kakor določa Direktiva 2006/126/ES, ali vozniško dovoljenje, priznano kot enakovredno. ______

(*) Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL L 403, 30.12.2006, str. 18).“;

(2)člen 2 se spremeni:

(a)točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) vozil, ki jih uporabljajo ali nadzorujejo oborožene sile, civilna zaščita, gasilci in sile, pristojne za ohranjanje javnega reda in miru, kadar se prevoz opravlja zaradi nalog, dodeljenih tem službam;“;

(b)točke (d) do (g) se nadomestijo z naslednjim:

„(d) vozil, ki se uporabljajo v nujnih primerih ali so namenjena za reševalne akcije, vključno z vozili, uporabljenimi pri nekomercialnem prevozu humanitarne pomoči;

(e) vozil, ki jih na vozniških tečajih uporabljajo vse osebe, ki želijo pridobiti vozniško dovoljenje ali spričevalo, kakor določata člen 6 in člen 8(1), če se ne uporabljajo za komercialni prevoz blaga in potnikov;

(f) vozil, ki se uporabljajo za nekomercialni prevoz potnikov ali blaga;

(g) vozil, ki prevažajo material, opremo ali stroje, ki jih voznik uporablja pri svojem delu, če vožnja tega vozila ni voznikova glavna dejavnost;“;

(c)doda se naslednja točka (h):

„vozil, ki jih uporabljajo ali najemajo brez voznika poljedelska, vrtnarska, gozdarska, živinorejska ali ribiška podjetja za prevažanje blaga v okviru lastne podjetniške dejavnosti, če vožnja tega vozila ni voznikova glavna dejavnost.“;

(3)člen 7 se spremeni:

(a)prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Redno usposabljanje obsega usposabljanje, ki imetnikom spričevala omogoča, da posodobijo znanje, ki je nujno za njihovo delo, s posebnim poudarkom na varnosti v cestnem prometu in racionalni porabi goriva.“;

(b)tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Redno usposabljanje je sestavljeno tako, da širi in osvežuje vsebine iz oddelka 1 Priloge I. Vedno vključuje vsaj eno vsebino, povezano z varnostjo v cestnem prometu, vsebine pa so raznovrstne. Pri vsebinah usposabljanja se upoštevajo potrebe po usposabljanju, povezane s prevozi, ki jih voznik opravlja, ter razvoj zadevne zakonodaje in tehnologije.“;

(4)v členu 9 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Vozniki iz člena 1(a) pridobijo temeljne kvalifikacije iz člena 5 v državi članici, v kateri navadno bivajo, kakor določa člen 12 Direktive 2006/126/ES.“;

(5)člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Koda Unije

1. Na podlagi spričevala iz člena 6 in spričevala iz člena 8(1) pristojni organi držav članic ob upoštevanju določb člena 5(2) in (3) ter člena 8 označijo usklajeno kodo 95 Evropske unije, predvideno v Prilogi I k Direktivi 2006/126/ES, skupaj z ustreznimi kategorijami dovoljenj:

–bodisi na vozniškem dovoljenju

–bodisi na izkaznici o vozniških kvalifikacijah, sestavljeni v skladu z vzorcem, prikazanim v Prilogi II.

Če kode Unije ni mogoče označiti na vozniškem dovoljenju, pristojni organi države članice, v kateri je bilo pridobljeno spričevalo, vozniku izdajo izkaznico o vozniških kvalifikacijah.

Izkaznica o vozniških kvalifikacijah, ki jo izda država članica, se medsebojno prizna. Pri izdaji izkaznice pristojni organi držav članic preverijo veljavnost vozniškega dovoljenja, katerega številka je navedena na izkaznici.

2. (a) Voznik iz člena 1(b), ki vozi vozila za cestni prevoz blaga, s potrdilom za voznike, predvidenim z Uredbo (EU) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(*), dokaže, da ima kvalifikacije in opravljeno usposabljanje, predvidene s to direktivo. Navedeno potrdilo za voznike se za namene te direktive medsebojno prizna, tudi če na njem ni navedena ustrezna koda Unije.

(b) Voznik iz člena 1(b), ki vozi vozila za prevoz potnikov po cesti, dokaže, da ima kvalifikacije in opravljeno usposabljanje, ki jih predvideva ta direktiva:

–bodisi s kodo Unije, navedeno na vozniškem dovoljenju po vzorcu Unije, če je imetnik takega dovoljenja, bodisi

–z izkaznico o vozniških kvalifikacijah, določeno v Prilogi II, označeno z ustrezno kodo Unije, bodisi

–z nacionalnim spričevalom, katerega veljavnost države članice medsebojno priznajo na svojih ozemljih.

____________

(*) Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).“;

(6)prilogi I in II se spremenita skladno s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Člen 4 Direktive 2006/126/ES se spremeni:

(1)odstavek 4 se spremeni:

(a)v točki (e) se tretja alinea nadomesti z naslednjim:

„– najnižja starost za kategoriji C1 in C1E je 18 let;“;

(b)v točki (g) se druga alinea nadomesti z naslednjim:

„– najnižja starost za kategoriji C in CE je 21 let;“;

(c)v točki (i) se druga alinea nadomesti z naslednjim:

„– najnižja starost za kategoriji D1 in D1E je 21 let;“;

(d)v točki (k) se druga alinea nadomesti z naslednjim:

„– najnižja starost za kategoriji D in DE je 24 let;“;

(2)doda se naslednji odstavek 7:

„7. Z odstopanjem od najnižjih starosti iz točk (g), (i) in (k) člena 4(4) te direktive je najnižja starost za izdajo vozniškega dovoljenja kategorij C, CE, D1, D1E, D ali DE najnižja starost, določena za vožnjo takih vozil za imetnike spričeval iz člena 5(2), prvega odstavka člena 5(3)(a)(i), prvega odstavka člena 5(3)(a)(ii) ali točke (b) člena 5(3) Direktive 2003/59/ES.

Kadar država članica v skladu z drugim odstavkom člena 5(3)(a)(i) ali drugim odstavkom člena 5(3)(a)(ii) Direktive 2003/59/ES na svojem ozemlju dovoli vožnjo pri nižji starosti, je vozniško dovoljenje veljavno le na ozemlju države članice, ki je dovoljenje izdala, dokler imetnik dovoljenja ne doseže ustrezne najnižje starosti iz prvega odstavka tega člena in pridobi spričevalo.“.

Člen 3

1.Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [OP: vstavite DATUM – 18 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive]. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

(1) Direktiva 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih.

(2) Direktiva 2008/68/ES o notranjem prevozu nevarnega blaga.

(3) Uredba (ES) št. 561/2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom.

(4) Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije [2010], UL C 83, str. 47.

(5) Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji [2008], UL C 115, str. 13, člen 5(3) in (4).

(6) Glej http://ec.europa.eu/transport/road_safety/take-part/public-consultations/cpc_en.htm in http://ec.europa.eu/transport/road_safety/events-archive/2014_03_06_cpc_review_en.htm.

(7) http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=521&langId=en&agreementId=5365.

(8) Poročilo o študiji v okviru naknadnega ocenjevanja: Study on the effectiveness and improvement of the EU legislative framework on training of professional drivers (Študija o učinkovitosti in izboljšanju zakonodajnega okvira EU o usposabljanju poklicnih voznikov), Panteia idr. (2014); http://ec.europa.eu/transport/facts-fundings/evaluations/doc/2014_ex_post_evaluation_study_training_drivers_en.pdf.

(9) UL C , , str. .

(10) UL C , , str. .

(11) Bela knjiga z dne 28. marca 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu, COM(2011) 144 final.

(12) Sporočilo z naslovom Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011−2020 (COM (2010) 389 final).

(13) Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta št. 91/439/EGS ter o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS (UL L 226, 10.9.2003, str. 4).

(14) Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL L 403, 30.12.2006, str. 18).

(15) Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.2.2017

COM(2017) 47 final

PRILOGA

k

DIREKTIVI EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2003/59/ES o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov in Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih

{SWD(2017) 26 final}
{SWD(2017) 27 final}

PRILOGA

k

DIREKTIVI EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2003/59/ES o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov in Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih

Prilogi I in II se spremenita:

(1)Priloga I se spremeni:

(a)oddelek 1 se spremeni:

(a)drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Minimalna stopnja kvalifikacij je primerljiva vsaj z ravnjo 2 evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, kot je določeno v Prilogi II k Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta 2008/C 111/01(*).

_____

(*) Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (UL C 111, 6.5.2008, str. 1).“;

(b)točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„1.2 Cilj: poznavanje tehničnih lastnosti in delovanja varnostnih mehanizmov, da se lahko nadzoruje vozilo, zmanjša obraba in preprečijo motnje v delovanju:

omejitve pri uporabi zavor in retarderjev, kombinirana uporaba zavor in retarderja, učinkovitejša izraba razmerja med hitrostjo in prestavo, izraba inercije vozila, načini upočasnitve in zaviranja po klancu navzdol, ukrepanje pri okvari, uporaba elektronskih in mehanskih naprav, kot so elektronski nadzor stabilnosti, napredni sistemi za zaviranje v sili, protiblokirni zavorni sistem, sistemi za preprečevanje zdrsa pogonskih koles, sistemi za spremljanje lokacije vozila ter druge naprave za pomoč vozniku ali avtomatizacijske naprave, odobrene za uporabo.“;

(c)v točki 1.3 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„optimizacija porabe goriva z uporabo znanja iz točk 1.1 in 1.2, pomembnost predvidevanja prometnega toka, ustrezna razdalja in izkoriščanje vztrajnostnega momenta vozila, enakomerna hitrost, umirjen način vožnje in ustrezen tlak v pnevmatikah.“;

(d)pred naslovom „Dovoljenja C, C + E, C1, C1 + E“ se vstavi naslednja točka 1.3a:

„1.3a Cilj: zmožnost predvideti in oceniti tveganja v prometu ter se jim prilagoditi:

ozaveščenost o različnih pogojih na cesti ter različnih prometnih in vremenskih razmerah ter prilagajanje tem pogojem oziroma razmeram, predvidevanje dogodkov, ki se bodo odvili, prilagajanje tveganjem v prometu in prepoznavanje nevarnih situacij, zlasti v zvezi z velikostjo in težo vozil ter ranljivimi uporabniki cest, kot so pešci, kolesarji in motorna dvokolesna vozila, ter prilagajanje tem situacijam;

prepoznavanje možnih nevarnih situacij ter ustrezno predvidevanje, kdaj lahko te potencialno nevarne situacije pripeljejo do situacij, ko je nesreča neizbežna, ter izbira in izvajanje ukrepov, ki povečajo varnost do te mere, da se je nesreči, če pride do te nevarne situacije, še vedno mogoče izogniti.“;

(e)točka 1.4 se nadomesti z naslednjim:

„1.4 Cilj: sposobnost nalaganja vozila z upoštevanjem varnostnih predpisov in pravilne uporabe vozila:

sile, ki vplivajo na vozila med vožnjo, uporaba prestavnega razmerja menjalnika glede na tovor vozila in lastnosti ceste, uporaba sistemov samodejnega menjalnika, izračun koristnega tovora vozila ali sestave, izračun skupne prostornine, porazdelitev tovora, posledice prenatovorjenja osi, stabilnost vozila in težišče, vrste embalaže in palet;

glavne kategorije blaga, ki ga je treba zaščititi, tehnike pritrjevanja in privezovanja, uporaba zaščitnih jermenov, uporaba vpenjalnih pripomočkov, uporaba pretovornih naprav, in pritrditev in odstranitev ponjav.“;

(f)točka 1.6 se nadomesti z naslednjim:

„1.6 Cilj: sposobnost nalaganja vozila z upoštevanjem varnostnih predpisov in pravilne uporabe vozila:

sile, ki vplivajo na vozila med vožnjo, uporaba prestavnega razmerja menjalnika glede na tovor vozila in lastnosti ceste, uporaba sistemov samodejnega menjalnika, izračun koristnega tovora vozila ali sestave, porazdelitev tovora, posledice prenatovorjenja osi, stabilnost vozila in težišče.“;

(g)v točki 2.1 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„najdaljša neprekinjena vožnja, ki velja za prometno panogo, načela, uporaba in posledice uredb (ES) št. 561/2006(*) in (EU) št. 165/2014(**) Evropskega parlamenta in Sveta; sankcije za neuporabo, napačno uporabo ali ponarejanje tahografa; poznavanje socialnega okolja cestnega prometa: pravice in dolžnosti voznikov glede temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja.

________

(*) Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).

(**) Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1).“;

(h)v točki 3.7 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„cestni promet glede na druge načine prevoza (konkurenca, nakladalci), različne dejavnosti v cestnem prometu (prevoz za najem ali plačilo, prevoz za lastne potrebe, pomožne prevozne dejavnosti) organizacija glavnih tipov prevoznih podjetij in pomožnih prevoznih dejavnosti, različne prevozne specializacije (cisterne, prevoz pri določeni temperaturi, nevarno blago, prevoz živali itd.), spremembe v panogi (razvijanje storitev, oprtni promet, podizvajanje itd.).“;

(i)v točki 3.8 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„prevoz potnikov po cesti glede na druge načine prevoza potnikov (železnica, osebni avto), različne dejavnosti v zvezi s cestnim prevozom potnikov, ozaveščanje o invalidnosti, prestop meja (mednarodni prevoz), organizacija glavnih tipov podjetij za prevoz potnikov po cesti.“;

(b)oddelek 2 se spremeni:

(a)točka 2.1 se nadomesti z naslednjim:

„2.1 Način, ki vključuje obiskovanje tečaja in preizkus

Temeljne kvalifikacije morajo obsegati poučevanje vseh vsebin s seznama iz oddelka 1. Pouk za temeljne kvalifikacije mora obsegati 280 ur.

Vsak kandidat za voznika mora opraviti vsaj 20 ur individualne vožnje z vozilom zadevne kategorije, ki izpolnjuje vsaj zahteve za testna vozila, kakor so določene z Direktivo 2006/126/ES.

Pri individualni vožnji mora kandidata za voznika spremljati inštruktor, zaposlen pri odobrenem centru za usposabljanje. Vsak voznik sme voziti največ osem ur od 20 ur individualne vožnje na posebnem terenu ali na zmogljivem simulatorju, da se oceni usposobljenost za racionalno vožnjo, ki temelji na varnostnih predpisih, zlasti v zvezi z obvladovanjem vozila ob različnih pogojih na cesti in spremembami teh glede na različne vremenske razmere in čas dneva ali noči ter sposobnostjo optimizacije porabe goriva.

Države članice lahko dovolijo, da se usposabljanje delno izvede z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, kot je e-učenje, pri čemer se zagotovi ustrezna kakovost usposabljanja, ter lahko kot del usposabljanja upoštevajo posebno usposabljanje, ki se zahteva v skladu z drugo zakonodajo Unije. To med drugim vključuje usposabljanje, ki se v skladu z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta(*) zahteva za prevoz nevarnega blaga, usposabljanje glede ozaveščanja o invalidnosti v skladu z Uredbo (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (**) ter usposabljanje o prevozu živali v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005(***).

Za voznike iz člena 5(5) morajo temeljne kvalifikacije obsegati 70 ur, vključno s petimi urami individualne vožnje.

Ob koncu usposabljanja pristojni organi držav članic ali subjekt, ki ga ti določijo, pripravijo vozniku pisni ali ustni preizkus. Preizkus mora obsegati najmanj eno vprašanje o vsakem cilju, navedenem na seznamu vsebin v oddelku 1.

_________

(*) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

(**) Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 55, 28.2.2011, str. 1).

(***) Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).“;

(b)v točki 2.2(b) se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Vozilo, ki se uporablja za praktično vožnjo, mora izpolnjevati vsaj zahteve za testna vozila, kakor so določene z Direktivo 2006/126/ES.“;

(c)oddelka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„Oddelek 3: Pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij, predvideno v členu 3(2)

Pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij mora obsegati poučevanje vseh vsebin s seznama iz oddelka 1. Trajati mora 140 ur.

Vsak kandidat za voznika mora opraviti vsaj 10 ur individualne vožnje z vozilom zadevne kategorije, ki izpolnjuje vsaj zahteve za testna vozila, kakor so določene z Direktivo 2006/126/ES.

Pri individualni vožnji mora kandidata za voznika spremljati inštruktor, zaposlen pri odobrenem centru za usposabljanje. Vsak voznik sme voziti največ štiri ure od 10 ur individualne vožnje na posebnem terenu ali na zmogljivem simulatorju, da se oceni usposobljenost za racionalno vožnjo, ki temelji na varnostnih predpisih, zlasti v zvezi z obvladovanjem vozila ob različnih pogojih na cesti in spremembami teh glede na različne vremenske razmere in čas dneva ali noči ter sposobnostjo optimizacije porabe goriva.

Določbe četrtega odstavka točke 2.1 se uporabljajo tudi za pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij.

Za voznike iz člena 5(5) mora pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij obsegati 35 ur, vključno z dvema urama in pol individualne vožnje.

Ob koncu usposabljanja pristojni organi držav članic ali subjekt, ki ga ti določijo, pripravijo vozniku pisni ali ustni preizkus. Preizkus mora obsegati najmanj eno vprašanje o vsakem cilju, navedenem na seznamu vsebin v oddelku 1.

Oddelek 4: Obvezno redno usposabljanje, predvideno v členu 3(1)(b)

Tečaje obveznega rednega usposabljanja mora organizirati odobreni center za usposabljanje. Trajati morajo 35 ur vsakih pet let, vsakič najmanj sedem ur skupaj. Tako redno usposabljanje se lahko delno izvaja na zmogljivem simulatorju ter z uporabo orodij informacijske in komunikacijske tehnologije, kot je e-učenje, pri čemer se zagotovi kakovost usposabljanja. Vsaj eden od sedemurnih tečajev pokriva vsebino, povezano z varnostjo v cestnem prometu. Pri vsebini usposabljanja se upoštevajo potrebe po usposabljanju v zvezi s prevozi, ki jih voznik izvaja, ter zadevnim pravnim in tehnološkim razvojem. Sedemurni tečaji zajemajo različne vsebine.

Zaključeno posebno usposabljanje, ki se zahteva v skladu z drugo zakonodajo Unije, se lahko šteje za enega od teh sedemurnih tečajev. To med drugim vključuje usposabljanje, ki se v skladu z Direktivo 2008/68/ES zahteva za prevoz nevarnega blaga, usposabljanje o prevozu živali v skladu z Uredbo (ES) št. 1/2005 in usposabljanje glede ozaveščanja o invalidnosti v zvezi s prevozom potnikov v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 181/2011.“;

(2)Priloga II se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„DOLOČBE ZA VZOREC EVROPSKE UNIJE ZA IZKAZNICO O VOZNIŠKIH KVALIFIKACIJAH“;

(b)oddelek 2 v zvezi s stranjo 1 izkaznice o vozniških kvalifikacijah se spremeni:

(a)v točki (d) se podtočka 9 nadomesti z naslednjim:

„9. kategorije vozil, za katere voznik izpolnjuje zahteve glede temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja;“;

(b)v točki (e) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„naslov ‚vzorec Evropske unije‘ v jeziku ali jezikih države članice, ki je izkaznico izdala, in rubrika ‚izkaznica o vozniških kvalifikacijah‘ v drugih uradnih jezikih Unije, natisnjena z modro barvo, tako da sestavlja ozadje izkaznice:“;

(c)v točki (a) oddelka 2 v zvezi s stranjo 2 izkaznice o vozniških kvalifikacijah se točki 9 in 10 nadomestita z naslednjim:

„9. kategorije vozil, za katere voznik izpolnjuje zahteve glede temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja;

10. usklajeno kodo 95 Evropske unije, predvideno v Prilogi I k Direktivi 2006/126/ES;“.