15.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 306/43

1.

ugotavlja, da sta strategija širitve in pristop novih držav k EU jamstvo za uresničitev politike EU in za uspešnost celotne Evrope, ter potrjuje, da je širitev najmočnejše zunanjepolitično orodje EU;

2.

ugotavlja, da je vizija sedanje Evropske komisije – tj. da med njenim mandatom (2014–2019) ne bo nove širitve Evropske unije, proces širitve, ki že poteka, pa se nadaljuje – dosegla točko, na kateri so vsebinski pogovori o širitvi s Turčijo iz različnih političnih razlogov zamrznjeni. Ob istem času so države Zahodnega Balkana, ki jih obkrožajo države članice EU, začele neposredno sodelovati pri politikah Evropske komisije, saj so poleg procesa širitve tesno vključene v migracijsko politiko EU (zahodnobalkanska pot) in s tem povezana politična področja, med drugim v zvezi z varnostjo;

3.

ugotavlja, da so se države Zahodnega Balkana, ki si želijo pridružiti EU, v sodelovanju z institucijami EU konstruktivno lotile izzivov (kamor sodijo tudi okrepljeni zunanji poskusi, da bi spremenili njihovo evropsko usmeritev), in pozdravlja njihovo pripravljenost, da pomagajo pri reševanju problemov, povezanih s priseljevanjem in varnostjo, s katerimi se sooča Evropska unija;

4.

poudarja, da novi delovni odnosi med Evropsko komisijo in državami Zahodnega Balkana zahtevajo odgovornost, ko gre za izpolnjevanje zavez in pogojev za širitev EU; poudarja, da morajo pogajanja temeljiti na objektivni oceni pripravljenosti in napredka držav kandidatk pri izpolnjevanju političnih in ekonomskih meril ter da se pogojev med procesom ne sme spreminjati, da bi jih prilagodili posebnostim ene ali druge pogodbene strani;

5.

meni, da je treba rezultate in napredek držav kandidatk in potencialnih kandidatk v procesu širitve javno obravnavati kot dokaz, da je članstvo v Evropski uniji še naprej odprto za vse, ki želijo doseči enake cilje in imajo enake vrednote;

6.

pozdravlja sklicevanje Komisije na ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti; kljub temu poudarja, da se je treba v sporočilih in poročilih učinkoviteje in podrobneje osredotočiti na lokalno in regionalno upravljanje, tudi kadar o tem ni posebnega poglavja v pravnem redu ali kadar ni uveljavljenega modela EU za decentralizacijo in upravljanje na več ravneh;

7.

ugotavlja, da je treba tematiko širitve EU zaradi novih globalnih izzivov in daljnosežnih sprememb v mednarodnem okolju, do katerih prihaja ravno v neposredni bližini držav Zahodnega Balkana, redno in javno obravnavati (na srečanjih, konferencah ipd.) na regionalni, pa tudi vseevropski ravni, da bo evropska perspektiva teh držav še naprej na dnevnem redu;

8.

meni, da je treba – tako kot pri odločitvah Komisije, ki se nanašajo neposredno na EU – tudi v razpravah in pri odločitvah v zvezi s strategijo širitve izrecno izpostaviti možnosti, ki jih imajo mladi. Tako se novim generacijam posreduje sporočilo, da naš sedanji in prihodnji dom – Evropska unija – vsem mladim zagotavlja možnosti za izobraževanje, kulturo in zaposlitev;

9.

pozdravlja sklep o ustanovitvi pisarne za regionalno mladinsko sodelovanje, ki je bil sprejet na vrhu v Parizu 4. julija 2016, in odprtje te pisarne. Zavzema se za to, da se v to pobudo vključijo tudi uradi za mladino iz novih in uspešnih držav članic;

10.

izrecno podpira pripravo letnih programov ekonomskih reform in na podlagi izkušenj na tem področju priporoča, da pri pripravi proračunskih načrtov in projektov sodelujejo lokalne in regionalne oblasti, pa tudi državljani, saj je ravno na tej ravni vidno, ali so programi učinkoviti in uspešni;

11.

poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti v politiki komuniciranja o širitvenem procesu na splošno, saj je zanj mogoče zagotoviti široko javno podporo, če je celotna družba seznanjena s potencialnimi koristmi širitve;

12.

ugotavlja, da so pravna država, uveljavljene temeljne pravice ter pravična in pregledna politika temeljni pogoji za širitev. Od držav kandidatk in potencialnih kandidatk pričakuje odločna prizadevanja za dosego teh ciljev;

13.

podpira osredotočenost širitvene strategije na načelo „najprej temeljne prvine“; na ta način naj bi v vseh državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah pospešili napredek pri vzpostavljanju pravne države in pravosodnega sistema, spoštovanju temeljnih pravic, svobode in varnosti, zaščiti manjšin ter enakopravnosti med spoloma. Odbor opozarja na pomen sodelovanja v okviru Sveta Evrope in z njim ter z njegovim Kongresom lokalnih in regionalnih oblasti na področju temeljnih pravic, pravne države in lokalne demokracije;

14.

pozdravlja osredotočenje na svobodo izražanja, vendar poudarja, da je hkrati potrebna višja splošna politična kultura; najboljše jamstvo za napredek na tem področju je zgledno obnašanje nosilcev političnega odločanja, zlasti na lokalni in regionalni ravni (opustitev konfrontacij in provokacij s sosedi, izogibanje negativnim izjavam, dovzetnost za vprašanja pomoči potrebnih in prikrajšanih skupin prebivalstva, upoštevanje položaja manjšin ipd.);

15.

meni, da je svoboda tiska bistvena za pluralistično in demokratično družbo. Lastniška struktura medijev je resen problem. Dejansko bo težko doseči politično nevtralno in pregledno upravljanje ter na splošno spodbujati demokracijo, če se državljanom ne zagotovi pravica do dostopa do neodvisnih informacij;

16.

pozdravlja ustanovitev Agencije za boj proti korupciji v Črni gori, kar je zgled za vse države v regiji, in poudarja, kako pomemben je boj proti korupciji v javnem in zasebnem sektorju in na vseh ravneh upravljanja ter družbe;

17.

poudarja, da se je treba boriti proti rasizmu, ksenofobiji, ekstremizmu, radikalizaciji in terorizmu, saj postavljajo pod vprašaj vrednote in pravice vseh ljudi. Pri tem je pomembno preventivno delo z mladimi, da bodo razumeli, da se države članice EU trudijo, da bi jim zagotovile varen svet z dobrimi možnostmi za izobraževanje in zaposlitev;

18.

pozdravlja podporo in vire za države kandidatke in potencialne kandidatke, vendar mora biti pomoč zadostna, njena uporaba in upravljanje pa učinkovita in pregledna;

19.

pozdravlja dejstvo, da so v ospredju agenda o povezljivosti, ki jo je sprejela EU, in regionalne pobude (berlinski proces itd.), ki bi jih bilo treba oblikovati tako, da bi bile bolj vključujoče. Odbor poudarja, da je treba k sodelovanju pritegniti lokalne in regionalne oblasti ter nacionalne organe v državah kandidatkah ter potencialnih kandidatkah, in poziva, naj se upoštevajo tudi izkušnje novih držav članic ter naj se strokovnjaki EU, zlasti iz teh držav, vključijo v pripravo in izvajanje naložbenih projektov (na področju prometa, energije, digitalne telekomunikacije, izobraževanja in mladih ter na drugih področjih, povezanih z digitalnim razvojem);

20.

podpira nacionalne naložbene svete v državah Zahodnega Balkana, ki prejemajo pomoč, pri oblikovanju enotnega seznama projektov, poziva k boljšemu usklajevanju strukturnopolitičnih instrumentov in v njem vidi možnost za uvajanje projektov digitalnega razvoja v državah Zahodnega Balkana;

21.

pozdravlja in podpira vse pozitivno dogajanje v odnosih med državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami, zlasti spravo in ustvarjanje ozračja zaupanja, vendar poziva k občutnemu napredku pri še odprtih vprašanjih ter k dolgoročnim rezultatom, pri čemer je treba slediti načelu dobrih sosedskih odnosov. Odbor poziva lokalne in regionalne oblasti, naj javnost učinkoviteje seznanjajo s svojim napredkom in pobudami na tem področju, ter pozdravlja seznanjanje s koristnimi praksami in izkušnjami;

22.

opozarja na možnosti, ki jih ponujajo medobčinske in čezmejne oblike skupnega delovanja, kot je kampanja „Let’s do it!“ za ohranjanje čistega okolja;

23.

države kandidatke in potencialne kandidatke poziva, naj sedanje programe partnerstva in programe TAIEX izkoristijo za razmislek o novih oblikah sodelovanja in uvedejo ustrezne pobude;

24.

pozdravlja pozitivne rezultate zadnjih sej skupnih posvetovalnih odborov in delovnih skupin Evropskega odbora regij s temi državami; izreka pohvalo zaradi organizacije drugega dneva širitve (1. in 2. junija 2016) ter priporoča redno organizacijo takšnih dogodkov;

25.

pozdravlja pobudo Komisije za organizacijo konferenc pod geslom „Speak Up!“ in kampanje za izvedbo tematskih medijskih dnevov v obravnavani regiji. Tovrstni dogodki so priložnost za nadaljnji razvoj medijev, tudi družbenih medijev, tako na nacionalni kot regionalni ravni, za primerjavo napredka posameznih držav v širitvenem procesu ter za čim boljši izkoristek rezultatov, ki so jih dosegle sosednje države;

26.

meni, da lahko sodelovanje celotne regije v istem procesu tudi na Zahodnem Balkanu ustvari dinamiko in prepriča ljudi, da je uspeh posamezne države uspeh vseh. To je doslej povsod zbudilo večji interes za sosednje države in spodbudilo sodelovanje z njimi, zdravo konkurenco in vzajemno podporo;

27.

izreka pohvalo Komisiji za odločno ukrepanje v migracijskih vprašanjih in za odločitve v letih 2015 in 2016, saj sedanji položaj beguncev in ekonomskih migrantov vpliva na celotno regijo, zlasti pa na poti preko Zahodnega Balkana, ki so se hitro oblikovale. Brez skupnih prizadevanj, solidarnosti in deljene odgovornosti ne more biti rešitev;

28.

izrecno pozdravlja pobudo Komisije za reformo skupnega evropskega azilnega sistema (drugi sveženj z dne 13. julija 2016), ki predvideva podrobne rešitve (varna tretja država, država prvega azila, varna država izvora) za vse prizadete v migracijski krizi, med drugim jamstva za mladoletne prosilce za azil brez spremstva in sistem pravne pomoči prosilcem za azil;

29.

pozdravlja prizadevanja držav članic in zlasti držav kandidatk za premostitev krize ter zagotovitev virov. Odbor opozarja, da so potrebni nadaljnja podpora EU ter naložbe v ukrepe za sprejem in vključevanje migrantov in beguncev v državah Zahodnega Balkana, da se izboljšajo tamkajšnje zaposlitvene možnosti;

30.

izreka zahvalo vsem občinam vzdolž migracijske poti za njihovo dosedanjo neprecenljivo podporo in sodelovanje ter jih poziva, naj svoje izkušnje zberejo in jih posredujejo, pa tudi, naj objavijo primere najboljše prakse in svoje znanje, ki bi bili lahko koristni v primeru nepričakovanega prihoda pomoči potrebnih ljudi. Lokalne oblasti poziva, naj podprejo boj proti nezakonitemu tihotapljenju beguncev in trgovini z ljudmi; hkrati poudarja, da so zmogljivosti lokalnih oblasti omejene in neenake ter da je treba najti načine, da se jim zagotovi dodatna pomoč;

31.

v skladu s prednostnimi nalogami in ukrepi iz sklepov Sveta iz leta 2015 potrjuje, da so preventivni ukrepi še vedno nujni in da je treba prizadevanja usmeriti zlasti v begunce, ki upravičeno potrebujejo mednarodno zaščito;

32.

hkrati pričakuje, da bo EU bolj sodelovala in se več vključevala v pobude in politične ukrepe, ki so osredotočeni na države izvora migrantov in katerih cilj je zajeziti pritok beguncev, ki so prisiljeni zapustiti domovino, ter pritok ekonomskih migrantov v Evropo. Mirovne procese v konfliktnih državah pa morajo spremljati učinkovitejše diplomatske pobude;

33.

je seznanjen z izidom referenduma o spremembah turške ustave, ki je bil 16. aprila, ter z ugotovitvami mednarodne misije za spremljanje referenduma, ki je menila, da strani v kampanji nista imeli enakih možnosti, volivci pa niso imeli na voljo nepristranskih informacij;

34.

ponovno opozarja na uveljavljeno mednarodno prakso na lokalni ravni, v skladu s katero je mogoče spore glede štetja glasov rešiti z delnim ponovnim štetjem glasov, ter priporoča, da se ta rešitev uporabi, kadar je to potrebno in koristno;

35.

izraža obžalovanje, da nedavno politično dogajanje v Turčiji zbuja dvome o tem, ali je turška vlada v celoti zavezana vrednotam in načelom, na katerih temelji EU, zlasti Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter ugotavlja, da je nadaljevanje pristopnega procesa zato vprašljivo;

36.

poziva turško vlado, naj jasno in nedvoumno zavrne smrtno kazen ter zagotovi in nazorno dokaže, da dosledno spoštuje načelo pravne države in človekove pravice članov turške opozicije, pa tudi svobodo in neodvisnost turških in mednarodnih medijev;

37.

poziva turške nacionalne oblasti, naj zagotovijo, da izvajanje morebitnih prihodnjih ustavnih sprememb ne bo ogrozilo načela subsidiarnosti ter avtonomije in zmogljivosti turških lokalnih oblasti;

38.

ob upoštevanju formalnega statusa Turčije kot države kandidatke za vstop v EU ponovno opozarja, da je že velikokrat pozval in spodbudil turško vlado, naj ustanovi skupni posvetovalni odbor z OR, v katerem se lahko redno srečujejo izvoljeni predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti obeh strani ter ohranjajo stalen dialog, ob uravnoteženi zastopanosti spolov, uravnoteženi geografski zastopanosti in zastopanosti političnih stališč; meni, da bi lahko ob nadaljevanju pristopnega procesa lokalne in regionalne oblasti v Turčiji in EU veliko pridobile z navezavo formalnih stikov prek skupnega posvetovalnega odbora;

39.

ponovno opozarja na stisko skoraj treh milijonov sirskih beguncev v Turčiji, ter izraža priznanje državljanom in županom, zlasti ob turški meji s Sirijo, ki so primorani iskati praktične rešitve za nastanitev izjemno velikega števila beguncev, včasih jih je za celo občino, ter izraža solidarnost s temi državljani in župani. Taki izzivi močno vplivajo na različne storitve v občini, kot so gospodarjenje z vodo in ravnanje z odpadki, šole, zdravstvena oskrba, promet in podjetništvo, pa tudi na lokalno infrastrukturo, ter poudarja, da to stanje ni vzdržno;

40.

je seznanjen s pritožbami turške vlade, da EU ni izpolnila svojega dela dogovora iz leta 2016, s katerim naj bi obvladali tokove migrantov in beguncev, ki v EU potujejo prek Turčije. Ugotavlja tudi, da morajo mnoge province in občine migrantom in beguncem zagotavljati pomoč brez podpore EU. Vendar poudarja, da je EU za pomoč sirskim beguncem v Turčiji prek partnerskih humanitarnih organizacij namenila zares znatno finančno podporo ter da se sredstva izplačujejo glede na dejanske potrebe in izpolnjevanje obveznosti. Odbor se seznanja tudi s težavami, povezanimi z integracijo, s katerimi se sooča lokalna raven, in poudarja, da je usposabljanje velikega pomena za lažjo integracijo;

41.

izraža obžalovanje, ker je videti, da so obetajoči pogovori o Cipru zastali, in meni, da bi z uspešnim zaključkom teh pogovorov veliko prispevali k delni obnovitvi zaupanja med Turčijo in EU;

42.

je trdno prepričan, da lahko tudi učinkoviti delovni odnosi med lokalnimi in regionalnimi oblastmi na obeh straneh – z izmenjavo najboljših praks o praktičnih vprašanjih – prispevajo k delni obnovitvi zaupanja med Turčijo in EU;

43.

potrjuje, da namerava v okviru ustreznih organov OR še naprej razvijati dialog s turškimi župani ter si z njimi izmenjevati najboljše prakse in se zavzemati za subsidiarnost;

44.

obžaluje poskus državnega udara in žrtve ter izraža solidarnost z demokratičnimi institucijami; obenem izraža zaskrbljenost zaradi obsežnih ukrepov, sprejetih po poskusu udara, kot so vsesplošno odpuščanje, aretacije in pripori, zlasti razrešitev in pridržanje izvoljenih županov, ki so jih nacionalne oblasti zamenjale z neizvoljenimi župani, to pa močno ogroža pluralistično demokracijo na lokalni ravni;

45.

pričakuje, da bo Turčija – zlasti kot država kandidatka – spoštovala najvišje standarde demokracije, pravne države in temeljnih svoboščin; še posebej je zaskrbljen zaradi nadaljnjega nazadovanja na področju neodvisnosti in delovanja pravosodnega sistema, pa tudi na področju svobode izražanja; izraža zaskrbljenost zaradi omejitev in ukrepov, naperjenih proti novinarjem, akademikom in zagovornikom človekovih pravic, ter zaradi pogostih in nesorazmernih prepovedi dostopa do medijev, vključno z družbenimi mediji;

46.

poziva k doslednemu in nediskriminatornemu izvajanju dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med EU in Turčijo v razmerju do vseh držav članic EU, vključno z Republiko Ciper; poziva Turčijo, naj se nedvoumno zaveže k dobrim sosedskim odnosom z vsemi sosednjimi državami ter k mirnemu reševanju sporov v skladu z Listino ZN. V zvezi s tem izraža resno zaskrbljenost in poziva Turčijo, naj se vzdrži kakršnih koli groženj ali dejanj, naperjenih proti državam članicam; poudarja, da je treba spoštovati pravico vseh držav članic, da sklepajo dvostranske sporazume ter raziskujejo in izkoriščajo naravne vire v skladu s pravnim redom EU in mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Odbor obenem poudarja, da je treba še naprej spoštovati suverenost in suverene pravice držav članic v zvezi z njihovimi izključnimi ekonomskimi conami ter teritorialnim morjem in zračnim prostorom;

47.

poziva Turčijo, naj začne umik svojih sil s Cipra in v skladu z Resolucijo VS ZN št. 550 (1984) zaprto območje Famagusta preda ZN; poudarja, da bi takšni ukrepi za krepitev zaupanja ustvarili možnost za gospodarsko, socialno in regionalno rast obeh skupnosti; ugotavlja, da lahko dialog med civilnimi družbami v lokalnih skupnostih pospeši doseganje sporazuma;

48.

pozdravlja nadaljnja izrecna prizadevanja Črne gore za pristop k EU, napredek, ki ga je dosegla, in podpis protokola za pridružitev zvezi NATO, v skladu s katerim bo ta država leta 2017 postala njena članica. Poleg tega pozdravlja podpis mejnih sporazumov z Bosno in Hercegovino ter Kosovom;

49.

ceni veliko udeležbo volivcev in strank na parlamentarnih volitvah oktobra 2016. Te so kljub težkim razmeram potekale uspešno, kar je posledica doslednega uvajanja pravne države, njihovi rezultati pa so potrdili sedanjo notranjo in zunanjo politiko;

50.

poudarja, da je sedaj pomembno pravno državo in spoštovanje temeljih pravic trdno zasidrati na lokalni ravni. Odbor pričakuje, da bo ustanovitev Agencije za bolj proti korupciji spodbuda za izvajanje lokalnih akcijskih načrtov za preprečevanje korupcije ter da bo vzpostavljen ustrezen sistem nadzora;

51.

pozdravlja prizadevanja za poklicni razvoj lokalnih javnih uslužbencev, vendar poudarja, da je potrebno tukaj še napredovati (na primer izobraževanje in nadaljnje usposabljanje ter preglednejši postopki zaposlovanja, ki temeljijo na načelu dosežkov); pozdravlja sprejete spremembe k zakonu o financiranju lokalne samouprave in poziva k nadaljnjim prizadevanjem za njeno finančno avtonomijo;

52.

ugotavlja, da so leta 2016 v Srbiji poleg lokalnih in regionalnih potekale tudi predčasne parlamentarne volitve, ki so potrdile vse večjo politično raznolikost družbe in hkrati zagotovile potrebno večinsko podporo vladajoči stranki. Ta kot zmagovalka na volitvah pristop k EU še naprej obravnava kot prednostni cilj v zapletenih zunanjepolitičnih razmerah;

53.

spodbuja Srbijo, naj nadaljuje reforme, ki so potrebne za pristop, ter naj posebno pozornost nameni pravnemu redu in boju proti korupciji. Odbor pozdravlja pripravo konkretnega akcijskega načrta za izvajanje posameznih poglavij, pa tudi, da je Srbija kot prva država v pristopnem procesu uvedla indeks enakosti spolov EU, kar je zbudilo veliko pozornosti;

54.

pozdravlja napredek pri izvajanju akcijskega načrta vlade za manjšine v državi in znova z zadovoljstvom ugotavlja, da so najvišji predstavniki vlade v javnih nastopih v glavnem strpni do etničnih in drugih manjšin;

55.

pozdravlja normalizacijo odnosov med Srbijo in Hrvaško ter dialog med Beogradom in Prištino (ponovno odprtje mostu v Mitrovici), ki prinaša konkretne rezultate za ljudi, ter spodbuja nadaljnji napredek pri izpolnjevanju zavez in izvajanju sporazumov, da se okrepita sodelovanje in zaupanje. Odbor poziva oblasti in oblikovalce javnega mnenja, naj aktivno spodbujajo normalizacijo stanja;

56.

pozdravlja strategijo reforme javne uprave in strategijo izobraževanja zaposlenih v lokalni samoupravi. Odbor pozitivno ocenjuje delo v okviru nacionalne konvencije za evropsko integracijo ter posvetovanja na lokalni ravni;

57.

poudarja, da je ta država prva podpisala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, zato izraža zaskrbljenost zaradi njenega zastoja v pristopnem procesu ter pri uresničevanju zavez in izvajanju reform. OR je zaskrbljen zaradi nadaljevanja politične krize v tej državi in jo poziva k novi politični pripravljenosti za pristop k EU ter k izvajanju zavez;

58.

ugotavlja, da so decembra 2016 na temelju političnega sporazuma, doseženega junija/julija 2015 s posredovanjem mednarodne skupnosti, in novih sporazumov iz julija/avgusta 2016 potekale predčasne parlamentarne volitve (ki so jih v dveh okrožjih nato ponovili, kar je bil dober korak za obnovo zaupanja). Pričakovati je mogoče, da se bosta dosedanja politika in predvsem dogovor o izvajanju nujnih prednostnih reform nadaljevala. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija mora v celoti uresničiti politični sporazum, dosežen junija/julija 2015, in takoj konkretno ukrepati za spodbujanje in izvajanje nujnih prednostnih reform;

59.

poudarja, da je odločitev, ali bo izrečeno priporočilo za začetek pristopnih pogajanj, ki pomenijo logičen zaključek doseženega napredka, odvisna od izpolnjevanja meril, ki jih je postavila EU v skladu s sklepi Sveta EU decembra 2015 in sklepi slovaškega predsedstva Sveta za splošne zadeve (13. december 2016);

60.

priznava dosedanja prizadevanja države za obvladovanje migracijske krize in poudarja, da je treba vse s tem povezane probleme reševati v sodelovanju z EU in drugimi mednarodnimi organizacijami. Odbor izrecno opozarja, da je bistveno ohraniti dobrososedske odnose ter s pogovori v okviru OZN najti rešitev vprašanja imena, ki bo sprejemljiva za obe strani;

61.

je zadovoljen z relativnim napredkom Albanije v zvezi s ključnimi prednostnimi reformami. Vendar pa mora Albanija nadaljevati izvajanje reform, zlasti na področjih, ki se navezujejo na pet ključnih prednostnih nalog, in to na trajnosten, celovit in vključujoč način: osredotočiti se mora zlasti na področje pravne države in varstva človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin. Zlasti je pomembna reforma sodnega sistema, ki jo je parlament soglasno sprejel 22. julija 2016. Ta odpira nove možnosti za boljšo zaščito človekovih pravic (vključno s pravicami manjšin, politikami proti diskriminaciji in gospodarskimi pravicami po vsej Albaniji), za pojasnitev lastniških razmerij, izboljšanje podjetniškega in naložbenega okolja ter boj proti sivi ekonomiji. Odbor poleg tega pozdravlja strategijo in akcijski načrt za boj proti korupciji in poziva k nadaljnjemu napredku glede političnih in pravnih ukrepov ter njihovemu pravilnemu izvrševanju, pa tudi k ukrepom za boj proti organiziranemu kriminalu, vključno s proizvodnjo in preprodajo mamil, zlasti konoplje, ter poudarja, da je za Albanijo izredno pomembno doseči oprijemljive in trajnostne rezultate na teh področjih;

62.

ugotavlja, da članstvo Albanije v organizaciji NATO od maja 2009 dalje pozitivno vpliva na izvajanje notranjih reform in na izboljšanje odnosov med Albanijo in Grčijo, spodbuja pa tudi napredek države v pristopnem procesu;

63.

ugotavlja, da so bile lokalne volitve, ki so potekale leta 2015 po upravni reformi, brez večjih težav, vendar poziva k večji nepristranskosti in strokovnosti; poleg tega pozdravlja, da je parlament ustanovil ad hoc odbor za reformo volilnega sistema, in izpostavlja priporočila Urada za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter priporočila Kongresa Sveta Evrope oziroma misije OR za opazovanje volitev, ki so pozvali k depolitizaciji javne uprave in zagotavljanju nepristranskosti. Iz istega razloga verjame, da se bodo zgornja priporočila upoštevala v naslednjih parlamentarnih volitvah, ki morajo biti svobodne, poštene in verodostojne ter izpeljane v skladu z mednarodnimi standardi;

64.

se zavzema za vključujoč reformni proces tudi v prihodnje, pri katerem naj sodelujejo vsi politični akterji – tudi predstavniki manjšin – in civilni akterji, tudi opozicija in ustrezne zainteresirane strani, ter izraža pohvalo delu nacionalnega sveta za evropsko vključevanje v zvezi s tem, ki je pozitiven zgled;

65.

poleg tega pozdravlja imenovanje članov nacionalnega sveta civilne družbe in začetek njihovega dela;

66.

podpira dejstvo, da se je država vrnila na pot pristopnega procesa, in meni, da je evropska perspektiva njena glavna spodbuda. Odbor poziva k nadaljnjemu izvajanju programa reform, saj začetek veljavnosti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma dokazuje, da lahko zaveze pripeljejo do rezultatov;

67.

poleg tega izraža zadovoljstvo, da je Bosna in Hercegovina 15. februarja 2016 vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji, ki pomeni spodbudo tako za to državo kot za proces širitve. Odbor zato poudarja, da je treba ta zagon ohraniti, da bo mogoče doseči bistven napredek pri izvajanju programa reform, ki so potrebne za nadaljevanje v tej smeri;

68.

ugotavlja, da je objava rezultatov popisa prebivalstva iz oktobra 2013 dne 30. junija 2016 javnosti pomagala bolje razumeti spremembe političnega stanja po lokalnih volitvah septembra 2016, ki je pod stalnim pritiskom, tudi od zunaj;

69.

poziva vse nosilce političnega odločanja v Bosni in Hercegovini, naj čas po volitvah izkoristijo za začetek nove izmenjave stališč z EU in pristojnimi mednarodnimi institucijami, da bi rešili zgodovinsko pogojene probleme in ustvarili novo, pozitivno ozračje v odnosih med narodnimi skupnostmi. Odbor opozarja, da lahko nosilci političnega odločanja in oblikovalci javnega mnenja v tej državi glede na nove politične razmere veliko dosežejo z lastnim zgledom in pobudami, da bi spodbudili razvoj na terenu;

70.

poudarja pomen usklajevanja med vsem ravnmi vlade in upravljanja pri odpravljanju ovir za delovanje države, učinkovito izvajanje programa reform, mobilnost, naložbe in povezave med različnimi političnimi področji ter za vzpostavitev enotnega gospodarskega prostora. Odbor opozarja, da decentralizacija ne pomeni razdrobljenosti in da so za izvedbo reform na vseh ravneh potrebne usklajene okvirne strategije. Zato poziva k skupnim ciljem, ki so združljivi, vendar presegajo individualne interese;

71.

izraža prepričanje, da bo usklajevalni mehanizem za vprašanja, povezana z EU, ki je bil uveden avgusta 2016, pomagal izboljšati sodelovanje države in njenih entitet z EU in njenimi institucijami ter jim omogočil, da bodo lahko neomejeno izkoristile sredstva EU;

72.

pozdravlja podpis in ratifikacijo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma ter začetek njegove veljavnosti 1. aprila 2016, ki pomeni novo poglavje v odnosih med Kosovom in EU; pozdravlja tudi ustanovitev specializiranih senatov; spodbuja Kosovo, naj še naprej izvaja reforme v zvezi s pristopanjem k EU (na primer sprejetje svežnja zakonodaje o človekovih pravicah, začetek veljavnosti evropskega programa reform) in druge pozitivne korake (na primer proces normalizacije);

73.

pozdravlja rezultate, dosežene v zvezi z liberalizacijo vizumske ureditve, poudarja pomen izpolnjevanja vseh ustreznih pogojev in poziva k nadaljnjemu napredku;

74.

poudarja pomen, ki ga ima miren večstranski politični dialog v parlamentu in v lokalnih organih Kosova za naglo izboljšanje podobe države na mednarodnem prizorišču;

75.

pozdravlja in podpira pozitiven razvoj dialoga med Beogradom in Prištino (ponovno odprtje mostu v Mitrovici, sporazum o telekomunikacijah), ki prinaša konkretne rezultate za ljudi, ter spodbuja k nadaljnjemu napredku pri izpolnjevanju zavez in izvajanju sporazumov, da se okrepita sodelovanje in zaupanje. Odbor poziva oblasti, nosilce političnega odločanja in oblikovalce javnega mnenja, naj aktivno spodbujajo normalizacijo stanja z dobrim zgledom, da bi država lahko brez težav začela pristopni proces.