Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52017IP0021

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2017 o nadzoru registra in sestavi strokovnih skupin Komisije (2015/2319(INI))

    UL C 252, 18.7.2018, p. 52–55 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    18.7.2018   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 252/52


    P8_TA(2017)0021

    Nadzor registra in sestava strokovnih skupin Komisije

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2017 o nadzoru registra in sestavi strokovnih skupin Komisije (2015/2319(INI))

    (2018/C 252/06)

    Evropski parlament,

    ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 30. maja 2016 o oblikovanju horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije (C(2016)3301),

    ob upoštevanju sporočila Komisije o okviru za strokovne skupine: horizontalna pravila in javni register (C(2016)3300),

    ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (1),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2),

    ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

    ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za proračun (A8-0002/2017),

    A.

    ker je Parlament izrazil pomisleke v zvezi z delovanjem prejšnjega okvira za strokovne skupine Komisije iz novembra 2010 (3), ki je bil uveden s ciljem uvedbe pomembnih operativnih novosti za krepitev preglednosti in usklajenosti medinstitucionalnega dela;

    B.

    ker je zlasti Odbor za proračun glede na pomanjkanje preglednosti in neuravnoteženo sestavo nekaterih strokovnih skupin in glede na potrebo po zagotavljanju pravega ravnovesja pri sestavi strokovnih skupin z vidika strokovnega znanja in zastopanih stališč v letih 2011 in 2014 sprejel proračunske rezerve in pozval k njihovi reformi, vendar na ta poziv še ni bilo odziva;

    C.

    ker je bilo v nedavni študiji, ki jo je naročil, ugotovljeno splošno pomanjkanje preglednosti in neravnovesje v sestavi nekaterih strokovnih skupin (4);

    D.

    ker sta uravnotežena sestava in preglednost nujna pogoja za to, da bi strokovna mnenja ustrezno odražala potrebo po regulativnih ukrepih in podpirala legitimnost strokovnega znanja in regulativnih ukrepov v očeh evropskih državljanov;

    E.

    ker je evropska varuhinja človekovih pravic v svoji strateški preiskavi (5) podala priporočilo glede sestave strokovnih skupin Komisije, pri čemer se je zlasti osredotočila na potrebo po večji preglednosti strokovnih skupin;

    F.

    ker se je Komisija pred sprejetjem sklepa posvetovala s predstavniki Parlamenta in evropsko varuhinjo človekovih pravic;

    G.

    ker je Komisija Parlamentu predstavila delovni dokument služb Komisije, s čimer se je odzvala na priporočila iz delovnega dokumenta poročevalca Odbora za proračunski nadzor;

    H.

    ker na žalost ne glede na to niti delovni dokument služb Komisije niti njen sklep ne ponuja rešitev za vse pomisleke Parlamenta;

    1.

    pozdravlja sklep Komisije z dne 30. maja 2016 o oblikovanju horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije, vendar obžaluje, da Komisija ni organizirala celovitega posvetovanja z javnostjo, čeprav so številne nevladne organizacije pokazale interes za to; ponovno poudarja, kako pomembno je oživiti udeležbo predstavnikov civilne družbe in socialnih partnerjev v ključnih sektorjih, kot sta preglednost in delovanje evropskih institucij;

    2.

    poudarja, da je bilo s sprejetjem novih horizontalnih pravil očitno obravnavanih več predhodno izraženih pomislekov Parlamenta, predvsem tistih, ki se nanašajo na potrebo po javnih razpisih za izbiro članov strokovnih skupin ter na pregled registra strokovnih skupin Komisije in ustvarjanje sinergij med tem registrom, registrom za preglednost Komisije in Parlamenta ter pravili glede potrebe po odpravljanju navzkrižja interesov, zlasti ko gre za osebno imenovane strokovnjake;

    3.

    ugotavlja, da sta preglednost in usklajevanje medinstitucionalnih dejavnosti izjemno pomembni, saj pomagata pri doseganju primernega ravnovesja z vidika strokovnega znanja in zastopanih stališč v strokovnih skupinah, s tem pa se izboljša tudi njihovo delovanje; zato pozdravlja dejstvo, da je izbirni postopek zdaj javen; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti jasno vidne praktične izkušnje in kvalifikacije strokovnjakov; meni, da bi moral celoten izbirni postopek zagotavljati visoko raven preglednosti, zanj pa bi morala veljati jasnejša in preglednejša merila, pri čemer se poleg akademskih kvalifikacij poseben poudarek namenja praktičnim izkušnjam kandidatov in morebitnim navzkrižjem interesov, do katerih bi utegnilo priti pri strokovnjakih;

    4.

    pozdravlja dejstvo, da je že bila vzpostavljena povezava med registrom strokovnih skupin Komisije in registrom za preglednost, s čimer se bo povečala preglednost;

    5.

    obžaluje, da poskus javnega posvetovanja o določitvi novih pravil ni uspel; poziva Komisijo, naj deluje pregledno in ravna odgovorno do državljanov EU;

    6.

    želi spomniti, da pomanjkanje preglednosti negativno vpliva na zaupanje državljanov EU v institucije EU; verjame, da bo dejanska reforma sistema strokovnih skupin Komisije na podlagi jasnih načel preglednosti in uravnotežene sestave izboljšala razpoložljivost in zanesljivost podatkov, kar bo tudi povečalo zaupanje ljudi v EU;

    7.

    poudarja, da bi morala nova pravila strogo in enako veljati za vse strokovne skupine Komisije – ne glede na njihov naziv (torej vključno s posebnimi skupinami, skupinami na visoki ravni, drugimi izrednimi skupinami ter uradnimi in neuradnimi skupinami), v katerih ne sedijo izključno predstavniki držav članic ali za katere ne velja Sklep Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi odborov za sektorski dialog med socialnimi partnerji na evropski ravni; poudarja, da morajo nova pravila zagotavljati uravnoteženo zastopanost z udeležbo predstavnikov vseh deležnikov;

    8.

    meni, da bi morala Komisija doseči napredek v smeri bolj uravnotežene sestave strokovnih skupin; obžaluje pa dejstvo, da še ni jasnega razlikovanja med gospodarskimi in negospodarskimi interesi, da bi zagotovili najvišjo raven preglednosti in ravnovesja; v zvezi s tem poudarja, da mora Komisija v javnem razpisu natančno opredeliti, kako si predstavlja uravnoteženo sestavo in kateri interesi naj bodo zastopani pri oblikovanju strokovnih skupin; zato meni, da je pomembno vključiti Parlament in Evropski ekonomsko-socialni odbor, da bi dobili bolj uravnoteženo opredelitev;

    9.

    poziva Komisijo, naj pri ustanavljanju novih ali spreminjanju sestave obstoječih strokovnih skupin v javnem razpisu natančno navede, kako si predstavlja uravnoteženo sestavo, kateri interesi naj bodo zastopani in zakaj, prav tako pa naj pri oblikovanju strokovnih skupin utemelji morebitno odstopanje od predhodno opredeljene uravnotežene sestave;

    10.

    v zvezi s tem in ob upoštevanju odstavkov 34–45 omenjenega mnenja evropske varuhinje človekovih pravic poudarja, da Komisija resda še ni formalno opredelila svojega koncepta ravnovesja, a slednjega ne bi smeli razumeti kot rezultata aritmetičnega postopka, temveč kot rezultat prizadevanj za zagotavljanje, da člani strokovne skupine – skupaj – razpolagajo s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem in širino pogledov, da bi lahko uresničevali mandat zadevne strokovne skupine; meni, da bi zato morali na koncept ravnovesja vsakič posebej gledati v povezavi s specifičnim mandatom posamezne strokovne skupine; meni, da bi morala merila za presojanje ravnovesja v strokovnih skupinah vključevati naloge skupine, potrebno tehnično strokovno znanje, deležnike, na katere bi zadeva najverjetneje vplivala, organizacijo skupin deležnikov ter ustrezno razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi interesi;

    11.

    poziva Komisijo, naj takoj razišče, ali je potreben nov pritožbeni mehanizem, če se zainteresirani deležniki ne bodo strinjali z uravnoteženo sestavo, oziroma ali so sedanje ureditve ustrezne; poziva, naj se Parlament vključi v ta nadzorni mehanizem;

    12.

    opozarja, da Komisiji v preteklosti ni zmeraj uspelo najti dovolj strokovnjakov iz vrst malih in srednjih podjetij, potrošnikov, sindikatov ali drugih organizacij splošnega javnega interesa, temu pa so pogosto botrovali s tem povezani stroški, bodisi zaradi koriščenja dopusta ali, v primeru malih in srednjih podjetij, iskanja zamenjave za čas, porabljen za strokovne skupine, pri čemer so v nadaljevanju ti stroški opredeljeni kot „alternativni stroški“;

    13.

    zato poziva Komisijo, naj preuči načine za lajšanje in spodbujanje sodelovanja premalo zastopanih organizacij ali družbenih skupin v strokovnih skupinah, in sicer tako, da med drugim oceni svoje določbe za učinkovito in pravično izplačevanje nadomestil, vključno z možnimi načini za pokrivanje morebitnih „alternativnih stroškov“, pri čemer pa je treba ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti;

    14.

    poziva Komisijo, naj oceni razvoj sistema nadomestil za podporo premalo zastopanih skupin pri pridobivanju strokovnega znanja, potrebnega za povsem učinkovito sodelovanje v strokovni skupini;

    15.

    poziva Komisijo, naj evropskim nevladnim organizacijam omogoči, da jih v strokovnih skupinah zastopajo predstavniki iz njihovih nacionalnih članskih organizacij, kadar jim evropske organizacije podelijo jasna pooblastila;

    16.

    poziva Komisijo, naj, čeprav kljub posebnim ureditvam ne bo mogoče najti zadostnega števila strokovnjakov, ki bi zastopali vse ustrezne interese, zagotovi, da bo strokovna skupina s sprejetjem vseh potrebnih ukrepov, na primer ponderiranega glasovanja, omogočila, da bodo končna poročila teh strokovnih skupin učinkovito in uravnoteženo zastopala vse ustrezne interese;

    17.

    opominja, da sta tako Parlament kot evropska varuhinja človekovih pravic priporočala Komisiji, naj objavi dnevne rede, referenčne dokumente, zapisnike sej in ugotovitve strokovnih skupin, razen kadar kvalificirana večina članov sklene, da mora določena seja ali njen del ostati tajna, in obžaluje, da Komisija vztraja pri sistemu, v katerem so seje tajne, razen če člani strokovnih skupin z navadno večino sklenejo, da se ugotovitve objavijo; meni, da je nujno treba izvajati najvišjo možno raven preglednosti, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo seje in zapisniki javno dostopni;

    18.

    poudarja, da je treba uporabnikom zagotoviti dostop do vrste dokumentov (dnevni redi, referenčni dokumenti, različna poročila), s čimer bi lahko zainteresirani deležniki izvajali učinkovit nadzor; prav tako meni, da bi moralo biti spletno mesto registra strokovnih skupin, bodisi samo po sebi ali prek hiperpovezav na druga ustrezna spletna mesta, eden od instrumentov ali mehanizmov, s katerimi se pridobivajo redno posodobljene informacije o razvoju politik, s čimer bi zagotovili visoko raven preglednosti;

    19.

    poziva Komisijo, naj takoj oblikuje posebne smernice – pri čemer naj se posvetuje z deležniki, vključno s Parlamentom –, v katerih bi pojasnila, kako si razlaga določbo, da morajo biti zapisniki strokovnih skupin smiselni in popolni, zlasti kadar seje niso javne, prav tako pa jo poziva, naj v zvezi s tem zagotovi kar največjo preglednost, vključno z objavo dnevnega reda, referenčnih dokumentov, evidenc glasovanja in podrobnih zapisnikov, vključno z odklonilnimi mnenji, v skladu s priporočili evropske varuhinje človekovih pravic;

    20.

    opozarja, da lahko do navzkrižja interesov poleg osebno imenovanih strokovnjakov pride tudi pri članih z univerz in raziskovalnih inštitutov ter iz odvetniških pisarn, evropskih in drugih možganskih trustov ali svetovalnih podjetij, zato prosi Komisijo, naj pojasni, kako namerava preprečiti navzkrižja interesov za te posebne kategorije strokovnjakov;

    21.

    poziva Komisijo, naj na podlagi obstoječih pozitivnih primerov zagotovi sistematično izvajanje izboljšanih horizontalnih pravil prek osrednjega pregleda nad izvajanjem teh horizontalnih pravil in naj teh nalog ne prelaga na posamezne generalne direktorate;

    22.

    poziva Komisijo, naj dovolj sredstev nameni predvsem dejavnostim, ki se nanašajo na register, ter naj razvija inovativne in zelo učinkovite metode, da bo vselej posodobljen in ne bo vseboval stvarnih napak in/ali izpustitev ter bo omogočal izvažanje podatkov v strojno berljivi obliki;

    23.

    je seznanjen z navedbo Komisije, da bodo do konca leta 2016 vsi generalni direktorati začeli izvajati novi okvir za strokovne skupine Komisije, in jo poziva, naj Parlamentu predloži poročilo o izvajanju in oceni najpozneje eno leto po sprejetju sklepa, torej pred 1. junijem 2017; poziva Komisijo, naj se v okviru strukturiranega dialoga s Parlamentom že v naslednjih šestih mesecih opravi prva ustna predstavitev poročila;

    24.

    opozarja tudi, da mora Komisija pri pripravi in oblikovanju delegiranih in izvedbenih aktov ter strateških smernic zagotoviti, da se vsi dokumenti, vključno z osnutki aktov, istočasno posredujejo Parlamentu in Svetu ter strokovnjakom držav članic, kot je bilo dogovorjeno v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016;

    25.

    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

    (1)  UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

    (2)  UL L 246, 14.9.2016, str. 27.

    (3)  C(2010)7649 z dne 10. novembra 2010.

    (4)  Tematski sektor D za proračunske zadeve, Sestava strokovnih skupin Komisije in stanje registra strokovnih skupin, 2015.

    (5)  OI/6/2014/NF.


    Top