This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52017IE2368
Opinion of the European Economic and Social Committee on ‘Lessons learned for avoiding the severity of austerity policies in the EU’ (own-initiative opinion)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Spoznanja v izogib hudim posledicam varčevalnih politik v EU (mnenje na lastno pobudo)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Spoznanja v izogib hudim posledicam varčevalnih politik v EU (mnenje na lastno pobudo)
EESC 2017/02368
UL C 227, 28.6.2018, p. 1–10
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
28.6.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 227/1 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Spoznanja v izogib hudim posledicam varčevalnih politik v EU
(mnenje na lastno pobudo)
(2018/C 227/01)
|
Poročevalec: |
José LEIRIÃO |
|
Sklep plenarne skupščine |
21.1. 2016 |
|
Pravna podlaga |
člen 29(2) poslovnika |
|
|
mnenje na lastno pobudo |
|
Pristojnost |
strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo |
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine |
29. 1. 2018 |
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju |
14. 2. 2018 |
|
Plenarno zasedanje št. |
532 |
|
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani) |
177/26/18 |
Uvod
K oblikovanju mnenja so prispevali predstavniki organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev iz gospodarskih in socialnih svetov treh zadevnih držav članic (Grčija, Irska in Portugalska) v sklopu številnih misij EESO v teh državah. Namen je bil razumeti in upoštevati mnenja ljudi, ki so priča oziroma občutijo negativne učinke, ki so jih varčevalne politike na zahtevo trojke imele na socialno razsežnost, gospodarski sektor ter socialni in civilnodružbeni dialog.
1. Sklepi in priporočila
|
1.1 |
Prva izkušnja iz krize je bila ta, da euroobmočje ni bilo opremljeno za premagovanje finančne krize. EESO zato pozdravlja namen Komisije, da z odpravo varčevalne politike ter poglobitvijo ekonomske in monetarne unije izvede korenito reformo eura. EESO meni, da je to temelj za veliko evropsko koalicijo, v okviru katere se bo nadaljevalo ponovno oblikovanje skupne evropske usode ter se bo vnovič vzpostavilo zaupanje vseh evropskih državljanov. |
|
1.2 |
Zaradi načina oblikovanja programov prilagajanja je prišlo do številnih nedoslednosti na različnih ravneh, kot so: usklajevanje in povezovanje med partnerji trojke (Mednarodni denarni sklad (MDS), Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB)) glede načrtovanja, obsega in predvidevanja morebitnih tveganj zaradi krize, občasno neupoštevanje izkušenj iz preteklih kriz ali njihova nerelevantnost za novo območje skupne valute in delna neusklajenost mehanizmov MDS z instrumenti makroekonomske politike euroobmočja. EESO ob upoštevanju strokovnega znanja MDS priporoča, naj bodo v prihodnjih kriznih razmerah, s katerimi bi se soočala katera izmed držav članic EU, zgolj institucije EU odgovorne za oblikovanje in izvajanje programov prilagajanja. Če je treba za odpravo krize vzpostaviti partnerstva z zunanjimi institucijami, morata vodenje pri tem prevzeti Evropska unija in euroobmočje ter delovati v skladu z evropskimi vrednotami, pri čemer je treba krepiti socialni in civilni dialog ter socialne pravice v EU. Prihodnje krize bo treba upravljati tako, da bo doseženo večje in boljše ravnotežje med fiskalnimi cilji, socialnimi cilji ter cilji izboljšanja kakovosti v podjetniškem sektorju. |
|
1.3 |
Kriza in programi prilagajanja, ki so se izvajali v navedenih treh državah članicah, so države vodili v gospodarske, finančne in socialne razmere, ki so jih v nekaterih primerih vrnile za 20 let nazaj, to pa je povzročilo trajno škodo oziroma zelo dolgotrajno okrevanje njihovih proizvodnih dejavnikov in delovanja trga dela. EESO poziva Komisijo, naj oblikuje dopolnilne programe za ekonomsko in socialno okrevanje, ki bi se uporabljali vzporedno s programom prilagajanja ali po njegovem zaključku, da bi zagotovili hitro vrnitev na najkonkurenčnejšo raven, ki bi vodila v proces konvergence. |
|
1.4 |
Komisija se mora ponovno osredotočiti na evropske vrednote solidarnosti in sprejeti takojšnje izredne ukrepe, s katerimi bi pomagala najbolj prikrajšanim ljudem, ki se spopadajo s skrajno revščino in prikrajšanostjo pri hrani, stanovanjih, zdravstveni oskrbi in nakupu zdravil. EESO poziva k oblikovanju posebnega programa za oživitev socialne razsežnosti držav, v katerih so se izvajali ali se izvajajo programi prilagajanja. Ta program pomoči mora upoštevati načela evropskega stebra socialnih pravic, ki ga je pred kratkim sprejela Evropska unija in se uporablja v treh zadevnih državah članicah. |
|
1.5 |
Z izvajanjem varčevalnih politik se je močno povečalo število revnih (med katerimi so delavci, brezposelni, neaktivne osebe in brezdomci). EESO poziva Komisijo, naj nujno pripravi evropsko strategijo izkoreninjenja revščine v EU in vključevanja brezdomcev ter jo ustrezno podpre s sredstvi, ki bodo namenjena gradnji ustreznih sprejemnih centrov ter programom posebnega usposabljanja, usmerjenega v delovna mesta v javnem (občinskem) ali zasebnem sektorju, ki bi bila prilagojena spretnostim, pridobljenim v teh programih usposabljanja. Poleg tega je skupaj z državami članicami nujno treba oblikovati načrt za reševanje prezadolženih podjetij in državljanov, ki ne morejo odplačevati posojil, da bi se izognili njihovi insolventnosti in zasegu njihovih stanovanj. |
|
1.6 |
V euroobmočju pravila Pakta za stabilnost in rast, postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in fiskalnega pakta ter posledične varčevalne politike zelo škodijo državam, ki se še vedno spopadajo s krizo. Onemogočajo namreč povečanje javnih naložb in podpore za ustvarjanje delovnih mest v zasebnem sektorju, saj državam grozijo stroge sankcije in kazni, če ne izpolnjujejo pravil. Take razmere so povečale neenakost v Evropi, saj so revne države vse revnejše in zaradi teh omejitev ujete v začarani krog. EESO priporoča reformo Lizbonske pogodbe, s katero bi zagotovili primat politik gospodarskega sodelovanja in rasti ter politik solidarnosti kot resničnih alternativ omejevalnim varčevalnim politikam. EESO tudi predlaga, naj se preuči, ali bi bilo lahko t. i. zlato pravilo javnih naložb ustrezen instrument, s katerim bi spodbudili javne naložbe v euroobmočju ter zagotovili rast, ustvarjanje delovnih mest, podjetništvo, nova znanja in spretnosti, potrebne za prihodnost dela, pa tudi za medgeneracijsko pravičnost, s čimer bi omogočili dolgoročno vzdržnost javnih financ ter pravično porazdelitev davčne obremenitve ne le med različnimi generacijami, temveč tudi glede na različne socialne in ekonomske razmere, in preprečili preobremenitev enih v korist drugih. |
|
1.7 |
V zadnjih dveh letih se je stopnja brezposelnosti v EU na splošno izboljšala, zlasti v državah članicah, v katerih se izvajajo programi prilagajanja. Poudariti je treba, da v tem primeru to ni zgolj posledica gospodarske rasti, temveč tudi izseljevanja več sto tisoč delavcev in pospešenega trenda vsiljevanja zaposlitev za krajši delovni čas. Kljub temu stopnje revščine in materialnega pomanjkanja na različnih ravneh še vedno naraščajo zaradi nižjih plač in negotovih novih zaposlitev: nova delovna mesta se ustvarjajo v dejavnostih s področja turizma in drugih z njimi povezanih dejavnostih, ki zahtevajo nižje kvalifikacije. Tako je delovnih mest sicer več, vendar ne prinašajo povečanja konkurenčnosti in dodane vrednosti. EESO priporoča, naj se zagotovijo posebna dodatna sredstva za ustvarjanje delovnih mest v zdravstvu in sektorjih, ki jih je najbolj prizadelo izseljevanje (znanost, programiranje, nove tehnologije, strojništvo in medicina), da bi ljudi, ki so se izselili, spodbudili k vrnitvi v izvorne države. |
|
1.8 |
Digitalizacija, robotizacija in umetna inteligenca prinašajo velike spremembe za gospodarstvo, trg dela, vključno z novimi oblikami dela, znanja in spretnosti in družbo ter ogrožajo njihove strukture, vključno z avtomatskimi stabilizatorji, zaradi česar povečujejo nepredvidljivo število že zdaj izključenih ljudi. EESO priporoča, naj se dodatno preuči zamisli o vzpostavitvi univerzalnega osnovnega evropskega zavarovanja za primer brezposelnosti. Poleg tega bi bilo treba preveriti, ali bi bilo mogoče v nacionalnih sistemih zavarovanj za primer brezposelnosti uvesti osnovne standarde na ravni EU, da bi lahko učinkovito rešili ta izziv in zagotavljali dostojno socialno zaščito za vse, ki bi bila ljudem na voljo ves čas njihove delovne aktivnosti (15-65 let). Glede vprašanja izkoreninjenja revščine mora Komisija določiti tudi minimalni dohodek za preživetje ter sprejeti evropski pristop in zavezo, da ne bo izpustila nikogar. |
|
1.9 |
Prihodnji programi prilagajanja morajo odražati vse vidike in interese, ki izhajajo iz socialnega in civilnega dialoga v sodelovanju s predstavniki organizirane civilne družbe. EESO poziva Komisijo, naj oblikuje ljudem prijazne ekonometrične modele, ki bi vključevali parametre za zaščito socialne razsežnosti in podporo podjetij, da bi omogočili doseganje dvojnega cilja: družbene blaginje in trajne obnove kakovosti podjetniškega sektorja. Socialni partnerji in predstavniki civilne družbe morajo biti vključeni v odbor za spremljanje in ocenjevanje programov na enaki ravni kot predstavniki EU, ECB in drugi, da bi povečali konstruktivno vlogo civilne družbe ter preprečili zmanjšanje pomena ekonomskega in socialnega modela, kot se je zgodilo v preučevanih primerih. Vse institucije, ki oblikujejo, spremljajo in ocenjujejo programe prilagajanja, morajo biti predmet demokratičnega nadzora (ki ga na primer izvajajo nacionalni parlamenti). Oceno in nadzor je treba izvesti vsakih šest mesecev oziroma v drugem ustreznem časovnem okviru, da se prepreči nepopravljiva škoda in omogoči pravočasna odprava napak. Niz kazalnikov makroekonomskega spremljanja je treba dopolniti s pregledom socialnih kazalnikov onkraj BDP, ki pa ga je treba prilagoditi evropskemu stebru socialnih pravic. |
|
1.10 |
Javni dolg navedenih treh držav članic je dosegel astronomske vrednosti, zneski obresti, ki jih morajo plačevati, pa zavirajo javne naložbe v gospodarski razvoj ter zmanjšujejo naložbe v socialno zaščito, zdravstvo, izobraževanje, pokojnine, nadomestila za brezposelnost in podporo za najbolj prikrajšane in izključene. Te države članice so, z izjemo Irske, še vedno močno zadolžene, njihov položaj pa je še težji zaradi izpostavljenosti špekulativnim poslom na finančnih trgih. EESO priporoča Komisiji, da to temo postavi na vrh dnevnega reda in upošteva sklepe skupine na visoki ravni o skladu za vzajemno prevzemanje dolga in dolžniške vrednostne papirje v eurih, ki jo je Komisija imenovala julija 2013. EESO poleg tega pozdravlja program Evropske centralne banke za kvantitativno rahljanje, ki vključuje odkup javnega dolga držav članic ter je znatno in bistveno prispeval k oživitvi gospodarstva in obvladovanju javnega dolga držav članic, v katerih se izvajajo programi prilagajanja. |
|
1.11 |
Evropski projekt se ob koncu svoje 60. obletnice spoprijema z resnimi izzivi, ki povzročajo dvome o njegovi prihodnosti, tudi zaradi posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU. Eden od razlogov za odmik civilne družbe od struktur upravljanja Komisije je, da Evropska unija ni izpolnila pričakovanj državljanov o gospodarski konvergenci in vključujoči rasti. Čeprav se v zadnjem času skromna rast ohranja, je celotno euroobmočje izgubilo eno desetletje, saj je BDP šele leta 2015 dosegel vrednost pred krizo leta 2008. EESO meni, da je potrebna pragmatična in ambiciozna pobuda za reformo ekonomske in monetarne unije, da bi ta postala odpornejša in prijaznejša do državljanov. Tovrstna reforma predvideva boljše usklajevanje gospodarske politike, da bi se pametno povezovalo severno in srednjo Evropo, ki temeljita predvsem na konkurenčnih tržnih pravilih, ter južno Evropo, ki temelji predvsem na večji solidarnosti, delitvi tveganja in vključevanju. Ob tem je treba dodati, da se Evropska unija zlasti v izrednih razmerah, kot so obubožanost ter dohodkovna neenakost in neenakost pri upravljanju migracij, ne sme odreči skupni solidarnosti in da državam članicam ne bi smelo biti dovoljeno, da delajo, kar želijo. |
|
1.12 |
Bonitetne agencije so ključno vplivale na resnost krize državnih dolgov. Njihova verodostojnost je verjetno vprašljiva, saj je na začetku finančne krize v ZDA banka Lehman Brothers leta 2008 razglasila bankrot, pri tem pa je vse do zloma obdržala najvišjo oceno bonitetnih agencij. EESO poziva Komisijo, naj si prizadeva za ustanovitev neodvisnega mednarodnega organa, katerega funkcija bi bila ocenjevanje verodostojnosti in nepristranskosti dodeljenih ocen. Spodbuja naj tudi ustanovitev evropske bonitetne agencije. |
|
1.13 |
EESO priporoča, da bi si morali pri obvladovanju prihodnjih kriz v Evropski uniji prizadevati za doseganje boljšega ravnotežja med fiskalnimi in socialnimi cilji, preseči izključno makroekonomski pristop k neravnovesjem in obenem obravnavati tudi druga vprašanja, kot so dohodkovne neenakosti in razlike v bogastvu, zmanjšanje revščine, močan in konkurenčen podjetniški sektor, trajnostna rast in zaposlovanje, podnebne spremembe, vključevanje žensk na trg dela in korupcija. Razmišljati in ukrepati bi bilo treba z mislijo, da imajo ljudje in njihova življenja prednost pred primanjkljaji. |
2. Splošni uvod
|
2.1 |
Začetek finančne krize v Grčiji, na Irskem in na Portugalskem je pomenil nadaljevanje finančne krize, ki se je začela v ZDA, poglobilo pa jo je članstvo teh držav v euroobmočju. Zaradi sprostitve pogojev nadzora javnih izdatkov in bančnega nadzora je prišlo do nenadzorovanega gospodarskega razcveta, poleg tega pa so javna podjetja še naprej pridobivala posojila z državnim jamstvom, kar je pripeljalo do znatnega povečanja javnih izdatkov. Posledice so segale od hitre in nenadzorovane rasti proračunskih primanjkljajev do negativnega učinka na trgovinske in plačilne bilance. |
|
2.2 |
Finančna liberalizacija in nenadzorovana rast bančnih posojil, ki so ju spodbudile agresivne prodajne prakse bank, je vodila v prezadolženost gospodinjstev ter malih in srednjih podjetij, ki niso mogla odplačevati dolgov, in bančnega sektorja, s tem pa se je povečal obseg nedonosnih posojil zaradi špekulativnih praks, ki so ogrozile normalno delovanje bančnega sistema. Vlade so še naprej izvajale prociklično fiskalno politiko, ki je privedla do nevarnega povečanja proračunskega primanjkljaja in državnega dolga, zaradi česar so navedene tri države članice postale zelo izpostavljene špekulacijam posojil mednarodnih vlagateljev. Te slabe prakse so pomenile, da so se davki, ki so jih plačevali državljani, porabili za preprečevanje stečaja velikih bank, s čimer so se državni dolgovi le še povečali. |
|
2.3 |
Svetovna kriza, ki se je začela v letih 2007 in 2008, je razkrila šibkost mlade valute in hudo prizadela euroobmočje (med tretjim četrtletjem leta 2011 in prvim četrtletjem leta 2013), čeprav prve prizadete države članice niso bile del euroobmočja. Res pa je, da so bile motnje znatnejše po zaznavi ranljivosti v nekaterih državah euroobmočja. Prizadete države članice so morale sprejeti težke odločitve ter z davkoplačevalskim denarjem finančno podpreti banke in preprečiti njihov zlom, saj so banke po poku nepremičninskega in finančnega balona zašle v težave, ki so se kopičile in povečevale v letih pred tem. Zaradi zmanjšanih prihodkov in visokih odhodkov zaradi velike recesije so se ravni javnega dolga v EU leta 2014 povprečno znatno povečale, in sicer s 70 % BDP na 92 % BDP (1). |
|
2.4 |
Medtem so bonitetne agencije Grčijo, Irsko in Portugalsko ocenile pod naložbenim razredom, zaradi česar so mednarodni vlagatelji zvišali obrestne mere v takem obsegu, da države članice niso zmogle financirati svojega proračunskega primanjkljaja na finančnih trgih. Da bi se te države članice izognile stečaju, so Evropsko komisijo zaprosile za posojila za financiranje svojih dejavnosti, da bi lahko po bolj dosegljivih obrestnih merah pokrile vsaj plače javnih uslužbencev in socialne prejemke. Komisija je za pomoč pri ustanovitvi konzorcija (trojke), ki je vključevala Komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodni denarni sklad, zaprosila Mednarodni denarni sklad, ki ima obsežne izkušnje na tem področju. Konzorcij je zadevnim državam članicam zagotovil potrebne zneske za izognitev neizpolnitvi plačila obveznosti, vendar je to pomenilo tudi, da sprejemajo programe gospodarskega, finančnega in fiskalnega prilagajanja z naslednjimi splošnimi cilji:
|
|
2.5 |
Ti ukrepi, poznani kot varčevalni ukrepi, so imeli uničujoče posledice za ljudi, ki so se že spopadali z naraščajočo brezposelnostjo in visokimi ravnmi zadolženosti, kot tudi za podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, ki sta jih prizadela pomanjkanje bančnih kreditov in znatno zmanjšanje gospodarske dejavnosti. Trojka je bila popolnoma ravnodušna do dramatičnih posledic svojih politik za socialni vidik in podjetniško strukturo, kjer so bila najbolj prizadeta mala in srednja podjetja. |
|
2.6 |
EESO priznava, da je razsežnost krize pred težko preizkušnjo postavila gospodarsko, socialno in celo politično trdnost Evropske unije nasploh, zlasti pa to velja za evropsko ekonomsko in monetarno unijo (EMU). Postalo je jasno, da za preprečevanje krize ne zadostuje zgolj upoštevanje kvantitativne razsežnosti rasti države članice, temveč je treba nujno oceniti tudi kakovost njene rasti in opredeliti makroekonomske dejavnike, na katerih bi lahko temeljila trajnost te rasti (2). Če bi se tovrstni nadzor izvajal učinkovito, kriza v teh državah članicah zagotovo ne bi dosegla katastrofalnih razsežnosti. |
3. Kratek opis dogodkov, ki so pripeljali do posredovanja trojke na Portugalskem
|
3.1 |
Že v obdobju visokih tarif in carinskih dajatev ter lastne valute, ki so omogočale devalvacije, je bil primanjkljaj v trgovinski bilanci Portugalske med letoma 1974 in 1995 v povprečju 9,1 % BDP, v obdobju od 1996 do 2010, po uvedbi eura, pa je povprečni primanjkljaj trgovinske bilance znašal 8,5 % BDP. Po teh podatkih odgovornosti za izgubo konkurenčnosti ne moremo pripisati euru. |
|
3.2 |
Zato glavni razlog portugalske krize javnega dolga ni izguba konkurenčnosti izvoznega sektorja, temveč dejstvo, da je uvedba eura pomenila odstranitev avtomatskih stabilizatorjev, ki so pomagali ohranjati nadzor nad sprejemljivimi ravnmi neto zunanjega dolga in ravnotežjem proračunskega primanjkljaja. Pojasnitev vzrokov portugalske krize je pripeljala do drugačnega načina za boljše spoprijemanje s to krizo, ki se zelo razlikuje od tistega, ki ga je sprejela trojka (3). |
|
3.3 |
Finančni sveženj v višini 78 milijard EUR (približno 45 % BDP) je pokrival obdobje 2011–2014 ter je obljubljal zaščito finančne stabilnosti Portugalske, euroobmočja in Evropske unije. Program je vseboval 222 ukrepov na različnih področjih, med njegovim izvajanjem pa je bilo opravljenih več sprememb, ki so pomenile še strožje varčevalne ukrepe. Ti ukrepi so bili sprejeti kot obsežen načrt za popolno preoblikovanje države (4). |
4. Kratek opis dogodkov, ki so pripeljali do posredovanja trojke na Irskem
|
4.1 |
Ko se je Irska pridružila EU, je povprečni dohodek znašal 63 % povprečja EU, v nekaj letih pa je zrasel na 125 %, torej nad evropsko povprečje, kjer se kljub krizi ohranja še danes. V zlatem obdobju gospodarske rasti v obdobju 1994–2000 se je BDP povečeval za povprečno 9,1 % letno. Med letoma 2008 in 2010 pa se je zmanjševal za približno 13 % letno. Domače povpraševanje je od začetka leta 2008 strmo padalo. Zaradi varčevalne politike programa finančnega prilagajanja je bilo izgubljeno celo desetletje (5). |
|
4.2 |
V prvih letih po uvedbi eura in do obdobja 2007/2008 je Irska doživljala razcvet nepremičninskega trga in znatno povečevanje cen nepremičnin. Kreditna ekspanzija se je osredotočala predvsem na špekulativna stanovanjska posojila. Ko je izbruhnila finančna kriza in so cene nepremičnin nehale rasti, so se davčni prihodki drastično zmanjšali, saj so bili tesno povezani s širitvijo nepremičninskega trga. To je povzročilo veliko povečanje primanjkljaja in obenem zelo negativno vplivalo na finančni sistem, privedlo pa je tudi do padca delniških tečajev največjih bank na Irskem (6). |
|
4.3 |
Irska je 21. novembra 2010 postala druga država v euroobmočju, ki je zaprosila za finančno pomoč. Program je vključeval posojilo v višini 85 milijard EUR, od tega je bilo 35 milijard EUR namenjenih finančnemu sistemu (7). Euroskupina je 14. novembra 2013 ugotovila, da je bil program gospodarskega prilagajanja uspešen, zato je lahko Irska do konca leta izstopila iz programa. |
5. Kratek opis dogodkov, ki so pripeljali do posredovanja trojke v Grčiji
|
5.1 |
V obdobju med letoma 2001 in 2007 je bilo grško gospodarstvo za irskim drugo najhitreje rastoče gospodarstvo v euroobmočju s povprečno rastjo 3,6 % BDP v obdobju med letoma 1994 in 2008, vendar je že v tem obdobju stalne rasti šibkost političnega sistema na nacionalni in evropski ravni poglobila splošno razširjeno makroekonomsko neravnotežje in strukturne pomanjkljivosti. |
|
5.2 |
Stopnja domačega varčevanja se je v obdobju med letoma 1974 in 2009 zmanjšala za približno 32 odstotnih točk, kar je povečalo primanjkljaj tekočega računa in nenehno prisoten zunanji dolg. Nenadzorovani javni izdatki so skupaj z neuspešnim zagotavljanjem ustreznih davčnih prihodkov privedli do kopičenja javnega dolga (8). |
|
5.3 |
Avgusta 2015 je bil z dodatkom k memorandumu o soglasju sprejet tretji program stabilnosti, ki je podrobno določal politične pogoje in tudi vključeval oceno socialnih učinkov, s katerim je Komisija zagotovila nadaljevanje pogajalskega procesa, uporabljal pa se je kot priročnik za spremljanje in opazovanje njegovega izvajanja. Do tega je prišlo zaradi vztrajanja in smernic predsednika Jean-Clauda Junckerja iz leta 2014, ki narekujejo, da morajo v prihodnosti vsi programi podpore in reform slediti tako oceni fiskalne vzdržnosti kot oceni socialnega učinka, s čimer bi med drugim zagotovili, da bi se o socialnih učinkih strukturnih reform javno razpravljalo. Komisija se v celoti zaveda socialnih razmer v Grčiji in meni, da je njihovo izboljšanje bistveno za doseganje trajne in vključujoče rasti (9). |
|
5.4 |
Na podlagi sklepa Evropskega sveta z dne 15. junija 2017 je bilo Grčiji dodeljeno dodatno posojilo za pomoč pri gospodarskem, finančnem in socialnem okrevanju. |
6. Makroekonomski, socialni in finančni rezultati programa prilagajanja
|
6.1 |
Na splošno je mogoče trditi, da je edini dejavnik uspeha, ki ga lahko pripišemo programom prilagajanja, ta, da lahko države članice (Irska in Portugalska) izstopijo iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in ponovno dobijo dostop do finančnih trgov pod sprejemljivimi pogoji financiranja. Od leta 2014 sta zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in izboljšanje izvoza prispevala k izboljšanju stanja na zunanjem tekočem računu (blago, storitve in kapital), povečala pa sta se tudi gospodarska rast in zaposlovanje. Vsi drugi kazalniki imajo še vedno uničujoče in zelo dolgotrajne učinke na družbeno blaginjo in zmanjšujejo pomen makroekonomskih dejavnikov. V nekaterih primerih bo škoda trajna, na primer zaradi izseljevanja visoko usposobljenih ljudi, kar negativno vpliva na potencialno rast inovacij in razvoja v državah izvora, drastičnega povečanja revščine in dohodkovne neenakosti, neenakega dostopa do osnovnega zdravstvenega varstva in upada splošne blaginje prebivalcev (10). |
7. Spoznanja, ki morajo voditi do sprememb in inovacij v evropskih politikah
|
7.1 |
Evropska unija je bila skupaj z euroobmočjem popolnoma nepripravljena na spoprijemanje s finančno krizo v državah članicah, saj jih je spodbudila, da v celoti sprejmejo predloge Mednarodnega denarnega sklada, namesto da bi jih prilagodila skupnim evropskim vrednotam in standardom solidarnosti. Evropska unija je v primeru Grčije izgubljala dragocen čas, preden se je odzvala na težavo, njeni predlogi pa sprva niso bili jasni in dokončni. Tako je bil na primer skupni znesek potrebnega posojila zaradi neodločnosti Komisije večkrat spremenjen, kar je omogočilo špekuliranje na trgih in poslabšalo že tako slab položaj. |
|
7.2 |
Programi gospodarskega, finančnega in fiskalnega prilagajanja, ki so se izvajali v Grčiji, na Irskem in na Portugalskem ter jih je oblikoval Mednarodni denarni sklad, so deloma odražali enako logiko, ki ji je ta sledil že v obdobju kriz v Afriki v osemdesetih letih 20. stoletja in v devetdesetih letih 20. stoletja v nekaterih azijskih državah, v katerih je bila devalvacija valute z uporabo mehanizma menjalnega tečaja učinkovita za ohranjanje rasti in razbremenitev plačilne bilance, s čimer je bilo mogoče doseči makroekonomsko stabilizacijo, zlasti fiskalno konsolidacijo in stabilizacijo inflacije, in spodbujanje izvoza (1). Novost v primerih Grčije, Irske in Portugalske je bila, da so se programi prvič izvajali na enotnem valutnem območju (brez devalvacije valute) ter v državah, ki so del Evropske unije in euroobmočja. Za odpravo fiskalnih in zunanjih neravnovesij ter ponovno vzpostavitev zaupanja v navedenih državah članicah je MDS menil, da je potrebna znatna preusmeritev gospodarstva, kjer je bila pričakovana majhna rast BDP (2). S programi prilagajanja se je zato skušalo doseči fiskalno konsolidacijo z varčevalnimi politikami, ki so bile usmerjene v radikalno zmanjšanje javnih izdatkov in dolgoročne strukturne ukrepe, kot sta bili davčna reforma ter reforma delovne zakonodaje in zakonodaje o plačah, da bi se zmanjšal primanjkljaj in povečali prihodki držav. Ta varčevalna politika se je izvajala z notranjim zmanjševanjem pomena elementov ekonomskega in socialnega modela. |
|
7.3 |
Splošna ocena programov MDS, ki jih je izvedel njegov neodvisni ocenjevalni urad (julija 2016), kaže, da je nadzor pred krizo pravilno razkril težave v navedenih treh državah, vendar mu ni uspelo pravilno napovedati in oceniti obsega tveganj, ki so se pozneje izkazala kot ključna z vidika negativnih učinkov in so prispevala k neenakomerni uspešnosti programov prilagajanja. Iz ocene so razvidne tudi nedoslednosti pri usklajevanju partnerjev trojke pri izvajanju ukrepov in skladnosti z instrumenti euroobmočja (ekonomska in monetarna unija, Pakt za stabilnost in rast, postopek v zvezi z čezmernim primanjkljajem in evropski semester), tudi usposabljanje v pogajalskih skupinah in odgovornost njihovih članov nista bila jasno opredeljena, izkušnje iz preteklih kriz pa se niso vedno uporabile. |
|
7.3.1 |
Varčevalni ukrepi so privedli do začaranega kroga, v katerem je varčevanje vodilo v recesijo, ki ji je sledilo še več varčevanja, to pa je pripeljalo do katastrofalnega padca BDP, ki se je znižal na ravni izpred 10 in 20 let, zmanjšanja izdatkov za javne in zasebne naložbe ter zloma bančnega sistema. Temu so sledili propad proizvodnega sistema (malih in srednjih podjetij, družinskih podjetij in samozaposlenih delavcev) in hude posledice na vseh ravneh socialne zaščite. |
|
7.4 |
Napake in nedoslednosti pri oblikovanju programov pomoči so bile na splošno naslednje:
|
|
7.5 |
Program prilagajanja mora odražati vse politične vidike in dialoge, ki bi lahko bili pomembni za uspešnost programa, in mora vedno vključevati kazalnike porazdelitvenega učinka ukrepov prilagajanja, s posebnim poudarkom na opredelitvi učinkov na socialno razsežnost in podjetja na najrazličnejših ravneh. Prav tako mora opredeliti kompenzacijske ukrepe, da bi uspešno reševali negativne učinke (npr. stečaj podjetij, naraščajočo stopnjo brezposelnosti, nižje plače, povečanje revščine in izseljevanja) prek programov za okrevanje ter preprečili tragične socialne razmere in izseljevanje. Vsi sektorji morajo nekaj pridobiti – ne sme se zgoditi, da bi nekateri sektorji pridobivali, drugi pa izgubljali, kot se je dogajalo pri programih, ki so se izvajali v Grčiji, na Irskem in Portugalskem. |
V Bruslju, 14. februarja 2018
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Georges DASSIS
(1) Easterly 2002; IMF (2010) Greece Request for Stand By Arrangement; Country report no 10/110, maj; Razmislek o poglobitvi ekonomske in monetarne unije, Evropska komisija, 31. maj 2017.
(2) Glej mnenje EESO o makroekonomskih neravnovesjih (UL C 218, 23.7.2011, str. 53).
(3) ZBW – Leibniz Information Centre for Economics (Intereconomics 2013).
(4) ZBW – Leibniz Information Centre for Economics (Intereconomics 2013).
(5) ZBW – Leibniz Information Centre for Economics (Intereconomics 2013).
(6) Študija EESO The impact of anti-crisis measures and the social and employment situation: Ireland (Vpliv protikriznih ukrepov ter socialne in zaposlitvene razmere: Irska) (2013).
(7) ZBW – Leibniz Information Centre for Economics (Intereconomics 2013).
(8) Študija EESO The impact of anti-crisis measures and the social and employment situation: Greece (Vpliv protikriznih ukrepov ter socialne in zaposlitvene razmere: Grčija) (2013).
(9) Študija Oddelka za podporo ekonomskemu upravljanju EP The Troika and financial assistance in the euro area: successes and failures (februar 2014).
(10) Glej Prilogo 1 z glavnimi statističnimi kazalniki.
PRILOGA 1
Kot referenčne podatke podajamo naslednje osnovne kazalnike:
|
Osnovni kazalniki |
Grčija |
Irska |
Portugalska |
||||||
|
|
2008 |
2013 |
2016 |
2008 |
2013 |
2016 |
2008 |
2013 |
2016 |
|
Skupna stopnja brezposelnosti |
8 % |
27,5 % |
23,4 % |
6,4 % |
13,1 % |
6,9 % |
7,8 % |
16,2 % |
10,5 % |
|
Brezposelnost mladih (15–24 let) |
22 % |
58,3 % |
48 % |
12,8 % |
27,5 % |
16 % |
16,5 % |
38,1 % |
28 % |
|
Stopnja revščine |
28,7 % |
35,7 % |
36,4 % |
22,3 % |
30,5 % |
26 % |
19,7 % |
24 % |
23,1 % |
|
Rast BDP |
-0,3 % |
-3,2 % |
2,1 % |
-4,4 % |
1,1 % |
5,2 % |
0,2 % |
-1,1 % |
1,4 % |
|
Proračunski primanjkljaj v odstotkih BDP |
-7,7 % |
-6,1 % |
-1,2 % |
–7 % |
-7,2 % |
0,5 % |
-2,6 % |
-2,9 % |
-2,1 % |
|
Javni dolg v odstotkih BDP |
100 % |
177,9 % |
178,8 % |
42,4 % |
119,5 % |
75,4 % |
71,7 % |
129 % |
130,4 % |
|
Vir: Eurostat. |
|||||||||
Socialni učinki varčevalnega progama na Portugalskem in njegovi učinki na gospodarsko strukturo
|
— |
Dohodki od dela so se v obdobju med letoma 2009 in 2014 zmanjšali za 12 %. |
|
— |
Zmanjšanje dohodkov je bilo izrazito neenako, v veliki meri nazadujoče ter je prizadelo predvsem srednji razred, najrevnejše in mala družinska podjetja. |
|
— |
Petodstotno zmanjšanje dohodkov na Portugalskem je delovalo proticiklično glede na gibanja v Evropi, kjer so se dohodki gospodinjstev povečali za 6,5 % (med letoma 2009 in 2013). |
|
— |
Neenakost se je izrazito povečala zaradi zniževanja najnižjih plač in občutnega povečanja negotovih zaposlitev, kar je privedlo do povečanja števila revnih zaposlenih. |
|
— |
S poslabšanjem dohodkovne revščine se je stopnja revščine dvignila za 1,8 % s 17,7 % na 19,5 %, število revnih pa je v letu 2014 naraslo na 2,02 milijona. |
|
— |
Zmanjšanje sredstev za najrevnejše prebivalstvo je prizadelo najbolj ranljive (starejše in otroke). |
|
— |
Med izvajanjem programa prilagajanja se je izselilo več kot 400 000 Portugalcev, večinoma ljudi z visokimi znanstvenimi in tehničnimi kvalifikacijami (1), na tisoče podjetij (predvsem malih in srednjih ter družinskih podjetij) pa je šlo v stečaj. |
Socialni učinki varčevalnega progama na Irskem in njegovi učinki na gospodarsko strukturo
|
— |
Leta 2009 se je zajamčeni minimalni dohodek zmanjšal za 15 %, vendar je leta 2011 ponovno dosegel prvotno raven. |
|
— |
Prilagajanje domačega trga maloprodaje in gradbeništva je potekalo z visokimi izgubami delovnih mest v teh sektorjih (2), saj je več tisoč podjetij šlo v stečaj. |
|
— |
Stopnja brezposelnosti se je povečala s 6,4 % leta 2008 na 15 % leta 2012, kar je vplivalo predvsem na dolgotrajno brezposelnost in brezposelnost mladih, ki je dosegla stopnjo držav na jugu Evrope (okoli 30 %). |
|
— |
Od leta 2008 se je izseljevanje hitro povečevalo (samo v letu 2012 se je izselilo 82 000 ljudi). |
|
— |
Socialni prejemki so se zmanjšali za približno 15 %. |
|
— |
Poleg rezov v javnem sektorju in zmanjšanja socialnih prejemkov je strategija vključevala tudi zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju (zdravstvo, izobraževanje, varnost in javna uprava) s prostovoljnimi odpovedmi. |
|
— |
Neto dohodek desetine z najnižjimi dohodki se je zmanjšal za 25 %. |
|
— |
Odstotek državljanov na robu revščine se je povečal na 15,8 % (približno 700 000 ljudi, med njimi 220 000 otrok) (3). |
|
— |
Zaradi popolnega zastoja pri programih gradbenih del je začelo primanjkovati stanovanj, kar je trajalo še deset let po zlomu. Za podjetja, ki so bila povezana z gradbeništvom, zlasti mala in srednja podjetja, je bil to hud udarec, pri čemer so tako delodajalci kot delavci čutili hude posledice. |
Socialni učinki varčevalnega progama v Grčiji in njegovi učinki na gospodarsko strukturo
Kriza in protikrizne politike, ki so se izvajale v Grčiji, so imele neposredne in stranske učinke, ki so negativno vplivali na podjetja (stečaji), zaposlovanje in socialno razsežnost. Učinek so neenakomerno občutili delavci, upokojenci, davkoplačevalci in njihove družine:
|
— |
stopnja brezposelnosti je oktobra 2010 znašala 13,5 %, leta 2013 pa je dosegla 27,5 %, |
|
— |
brezposelnost mladih je še vedno približno 45,5-odstotna, |
|
— |
velike izgube dohodka so povezane z visoko stopnjo brezposelnosti, |
|
— |
znatno znižanje plač in pokojnin skupaj z zaposlitvami s skrajšanim delovnim časom, prezadolženostjo in visokimi davki je drastično znižalo dohodke gospodinjstev, poslabšalo kupno moč in socialno izključilo veliko število prebivalstva, |
|
— |
organizacije civilne družbe se srečujejo z resnimi finančnimi težavami, ki jim preprečujejo redno sodelovanje v socialnem in civilnem dialogu ali ustrezno obravnavo izzivov, ki se pojavljajo. To lahko povzroči krhanje demokracije, saj lahko vodi do nezadostne zastopanosti različnih ekonomskih in socialnih interesov, |
|
— |
mehanizmi nadzora trga, ki jih nudi civilna družba, se slabšajo zaradi pomanjkanja človeških in finančnih virov, kar vodi do vrzeli pri zaščiti vrste različnih interesov, tudi potrošnikov, |
|
— |
raven socialne zaščite, izobraževanja in zdravstva se je po teh znižanjih zelo poslabšala (4), |
|
— |
razmere na področju dostopa do zdravstvenih storitev, zdravil in socialne zaščite so še vedno izjemno slabe, |
|
— |
te razmere so privedle do poslabšanja stopnje revščine, s katero se sooča več kot 20 % prebivalstva, in povečanja stopnje neenakosti. |
(1) Desigualdade de rendimento e Pobreza em Portugal (Dohodkovna neenakost in revščina na Portugalskem) (FFMS, september 2016).
(2) Študija EESO The impact of anti-crisis measures and the social and employment situation: Ireland (Vpliv protikriznih ukrepov ter socialne in zaposlitvene razmere: Irska) (2013).
(3) ZBW – Leibniz Information Centre for Economics (Intereconomics 2013).
(4) Študija EESO The impact of anti-crisis measures and the social and employment situation: Greece (Vpliv protikriznih ukrepov ter socialne in zaposlitvene razmere: Grčija) (2013).
PRILOGA 2
Naslednji amandma, ki je bil med razpravo zavrnjen, je prejel vsaj četrtino glasov:
Točka 1.7
Besedilo se spremeni tako:
|
|
Digitalizacija, robotizacija in umetna inteligenca prinašajo velike spremembe za gospodarstvo, trg dela, vključno z novimi oblikami dela, znanja in spretnosti in družbo ter ogrožajo njihove strukture, vključno z avtomatskimi stabilizatorji, zaradi česar povečujejo nepredvidljivo število že zdaj izključenih ljudi. EESO Komisiji priporoča, naj oblikuje univerzalno osnovno evropsko zavarovanje za primer brezposelnosti, da bi lahko učinkovito rešili ta izziv in zagotavljali dostojno socialno zaščito za vse, ki bi bila ljudem na voljo ves čas njihove delovne aktivnosti (15–65 let). Glede vprašanja izkoreninjenja revščine mora Komisija določiti tudi minimalni dohodek za preživetje ter sprejeti evropski pristop in zavezo, da ne bo izpustila nikogar. |
Obrazložitev
Predlog je neizvedljiv v tej obliki, prav tako pa ne sodi v pristojnost Komisije.
Amandma je bil zavrnjen s 74 glasovi za, 129 glasovi proti in 13 vzdržanimi glasovi.