EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.12.2017

COM(2017) 738 final

POROČILO KOMISIJE

o uporabi Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v letu 2016

Uvod

Komisija je bila leta 2016 še naprej močno zavezana k večji preglednosti in odgovornosti. Eden izmed načinov, s katerim ju želi zagotoviti, je spodbujanje učinkovitega uresničevanja pravice do dostopa do dokumentov 1 institucij EU. Ta pravica je določena v členu 42 Listine EU o temeljnih pravicah, členu 15(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije in Uredbi (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije 2 .

Širši program preglednosti

Komisija je sprejela več pomembnih ukrepov za povečanje preglednosti svojih postopkov priprave zakonodaje in izvajanja politike, tudi v okviru svojih stikov z deležniki in lobisti.

Komisija je leta 2016 še naprej izvajala svojo agendo za boljše pravno urejanje, ki je namenjena boljšemu in preglednejšemu delovanju Evropske unije, pri čemer se je osredotočila predvsem na preprostejše ukrepanje, in to samo na področjih, ki so pomembna za državljane. S svojim programom ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) je še naprej zagotavljala, da se rezultati za državljane in podjetja na podlagi zakonodaje EU dosegajo uspešno, učinkovito in s čim manjšimi stroški. Januarja 2016 se je začela uradno uporabljati platforma REFIT, ki nacionalnim organom, državljanom in drugim deležnikom omogoča sodelovanje pri preglednem izboljševanju zakonodaje EU.

Evropski parlament, Svet in Komisija so aprila 2016 na predlog Komisije sprejeli medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje. S tem sporazumom so dodatno povečali preglednost na podlagi številnih ukrepov, ki krepijo javnost postopka odločanja EU.

Od sprejetja sklepov C(2014) 9048 in 9051 3 novembra 2014 so bile na spletišču Europa objavljene javno dostopne informacije o več kot 11 000 dvostranskih srečanjih med komisarji, člani kabineta in generalnimi direktorji ter zastopniki interesov. Ta srečanja lahko praviloma potekajo le z zastopniki interesov, ki so vpisani v register za preglednost 4 . Register za preglednost še naprej stalno raste in trenutno vsebuje več kot 11 000 vnosov, od januarja 2016 pa je bilo vključenih več kot 3 500 novih registracijskih zavezancev 5 .

Komisija je maja 2016 sprejela nova pravila o strokovnih skupinah 6 , s čimer je okrepila zahteve glede preglednosti in dosegla sinergije z registrom za preglednost.

Ob upoštevanju rezultatov javnega posvetovanja o prihodnosti registra za preglednost je Komisija septembra 2016 sprejela predlog medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru za preglednost, kar je pomemben korak k vzpostavitvi skupnega in obveznega sistema preglednosti na ravni EU. Evropski parlament in Svet je pozvala k čimprejšnjemu začetku pogajanj za vzpostavitev takega registra, ki bi zajel vse tri institucije.

Komisija je obravnavala zahteve javnosti za večjo preglednost glede morebitnih primerov pojava vrtljivih vrat in decembra 2016 objavila drugo letno sporočilo 7 , v katerem je navedla informacije o visokih uradnikih, ki so zapustili Komisijo zaradi drugega delovnega mesta, in sicer s podrobnostmi njihovih prejšnjih dolžnosti in njihovih novih dejavnosti zunaj Komisije, poleg tega je navedla ustrezni sklep organa za imenovanja. Na namenskem spletišču Europa 8 je preglednost zagotovljena tudi v zvezi z vsemi sklepi, s katerimi se nekdanjim komisarjem podelijo pooblastila za opravljanje dejavnosti po prenehanju funkcije.

Dostop do dokumentov

V okviru širšega programa preglednosti je pravica do dostopa do dokumentov pomemben del pristopa Komisije do preglednosti. Komisija je na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 zagotovila dostop do svojih dokumentov, poleg tega je tudi proaktivno in na uporabnikom prijazen način objavljala najrazličnejše informacije in dokumente v svojih številnih javnih registrih in na spletnih straneh.

To poročilo je pripravljeno v skladu s členom 17(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001. Zajema pregled tega, kako je Komisija uporabljala pravila o dostopu do dokumentov leta 2016. Poročilo temelji na statističnih podatkih, ki so povzeti v Prilogi 9 . Statistični podatki kažejo število prošenj, prejetih leta 2016, in odgovorov nanje. Ne kažejo pa števila zahtevanih ali (delno) razkritih dokumentov, ki jih je bilo precej več. Čeprav lahko prosilci prosijo za dostop do posameznega dokumenta, pogosteje prosijo za dostop do več dokumentov ali celo do celotnih spisov o nekem področju ali postopku 10 . Iz statističnih podatkov je razvidno, kako pomemben del splošne politike preglednosti Komisije je pravica do dostopa do dokumentov. Zahtevani dokumenti so bili v celoti ali delno razkriti v 81,3 % primerov v začetni fazi, v potrdilni fazi pa je bil širši ali celo celotni dostop odobren v 52 % pregledanih primerov.

1.Registri in spletna mesta

11 12 13 Leta 2016 je bilo v register dokumentov Komisije vključenih 18 523 novih dokumentov (glej preglednico 1 v Prilogi), ki spadajo v kategorijo C, COM, JOIN, OJ, PV, SEC ali SWD. Komisija leta 2016 ni pripravila ali prejela nobenega občutljivega dokumenta, ki bi spadal v navedene kategorije.

14 Na spletnem mestu „Dostop do dokumentov“, ki je na voljo na spletišču Europa, se je leta 2016 nekoliko povečalo število obiskov (19 191 v primerjavi z 18 939 leta 2015), število obiskovalcev in obiskanih strani pa se ni spremenilo (glej preglednico 2 v Prilogi).

2.Sodelovanje z drugimi institucijami, za katere velja Uredba

Evropski parlament, Svet in Komisija so se leta 2016 še naprej redno strokovno sestajali na upravni ravni, da bi si izmenjali izkušnje, razvili dobre prakse in zagotovili dosledno uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.Analiza prošenj za dostop

3.1Število prošenj

Leta 2016 se je število začetnih prošenj zmanjšalo za skoraj 10 % (6 077 v primerjavi s 6 752 leta 2015). Število začetnih odgovorov na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 pa se je povečalo za več kot 2 % (s 5 819 leta 2015 na 5 944 leta 2016, kar je največje število odgovorov v zadnjih petih letih).

Preostalih 1 193 odgovorov je bilo zagotovljenih zunaj področja uporabe Uredbe (ES) št. 1049/2001 ali pa je bilo potrjeno, da zahtevani dokumenti niso bili od Komisije (glej preglednico 3 v Prilogi).

Kar zadeva potrdilne prošnje, v zvezi s katerimi bi morala Komisija pregledati začetne odgovore, s katerimi je bil v celoti ali delno zavrnjen dostop, se je njihovo število povečalo za 4 % (295 leta 2016 v primerjavi z 284 leta 2015), kar pomeni, da se to število od leta 2012 še naprej postopoma povečuje. Število potrdilnih odgovorov na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 pa se je nekoliko zmanjšalo, in sicer z 230 leta 2015 na 219 leta 2016, saj so se nekatere prošnje nanašale le na informacije.

V drugih primerih pa se je več zahtev enega prosilca ponovno razvrstilo v skupine in obravnavalo v enem odgovoru (glej preglednico 5 v Prilogi).

3.2Delež prošenj na GD/službo Komisije (preglednica 10 v Prilogi).

Generalni sekretariat (SG) je prejel največji delež začetnih prošenj (8,6 % v primerjavi z 8,7 % leta 2015), na drugo mesto pa se je uvrstil GD SANTE, pri čemer se je njegovo število prošenj zmanjšalo z 9,2 % leta 2015 na 8 % leta 2016. Število začetnih prošenj za dokumente GD GROW se je zmanjšalo z 8,6 % na 7,6 % leta 2016, zato je ta generalni direktorat zasedel tretje mesto.

GD COMP (7,2 %) in GD FISMA (5,6 %) sta bila še edina izmed generalnih direktoratov, ki sta vsak posebej prejela več kot 5 % vseh začetnih prošenj. Preostale posamezne službe Komisije so prejele 4 % ali manj vseh začetnih prošenj.

Kar zadeva potrdilne prošnje, ki jih je prejel Generalni sekretariat, se je največji delež nanašal na začetne odgovore, ki jih je zagotovil GD COMP (15,9 % leta 2016 v primerjavi s 16,2 % leta 2015). Sledila sta mu GD SANTE (10,2 % v primerjavi s 7 % leta 2015) in Generalni sekretariat (6,8 % v primerjavi z 10,2 % leta 2015).

Generalna direktorata JUST in TAXUD (oba po 6,1 % leta 2016 v primerjavi s 7,4 % oziroma 6,3 % leta 2015) sta si delila četrto mesto. Dve izmed drugih služb Komisije sta zagotovili začetne odgovore na več kot 5 % vseh potrdilnih prošenj (GD GROW in GD EPSO). Preostale službe Komisije so vsaka posebej zagotovile odgovore na manj kot 5 % potrdilnih prošenj.

3.3Socialno-poklicni profil prosilcev 15 (preglednica 8 v Prilogi)

Večino začetnih prošenj so tudi leta 2016 vložili državljani. Ti so vložili skoraj 40 % vseh prošenj (38,3 % v primerjavi s 24,7 % leta 2015). Akademske ustanove in možganski trusti so bili druga najdejavnejša kategorija, saj so vložili 16 % začetnih prošenj (v primerjavi z 21,3 % leta 2015).

Tretje mesto so zasedli pravni strokovnjaki (13,5 % v primerjavi z 12,7 % leta 2015), tem pa so sledili civilna družba (nevladne organizacije) (11,9 % v primerjavi s 15,2 % leta 2015), podjetja (9,7 % v primerjavi z 2 % leta 2015) in novinarji (5,9 % leta 2016 v primerjavi s 7,1 % leta 2015).

Večino potrdilnih prošenj so tudi leta 2016 vložili državljani. Ti so vložili več kot 30 % vseh prošenj (30,2 % v primerjavi s 24,3 % leta 2015). Druga najdejavnejša kategorija prosilcev so bili pravni strokovnjaki, ki so vložili 26,4 % vseh prošenj (v primerjavi s 27,8 % leta 2015).

Tesno jim je sledila civilna družba (nevladne organizacije), ki je vložila 24,7 % vseh prošenj (24,6 % leta 2015). Novinarji so z 8,1 % (13 % leta 2015) zasedli četrto mesto, akademske ustanove in možganski trusti pa so s 4,4 % (5,6 % leta 2015) prošenj pristali na petem mestu.

3.4Geografski izvor prosilcev (preglednica 9 v Prilogi)

Kar zadeva geografsko porazdelitev začetnih prošenj, so njihov največji delež še vedno vložili prosilci iz Belgije (27,2 % v primerjavi s 26,8 % leta 2015), sledili pa so jim prosilci iz Nemčije (12,6 % v primerjavi z 11,7 % leta 2015) in Združenega kraljestva (precejšnje povečanje s 7,6 % leta 2015 na 10 % leta 2016). Navedenim državam sledijo Francija, Španija, Italija in Nizozemska, pri čemer je bilo v vsaki vloženih več kot 5 % vseh prošenj. V preostalih 21 državah članicah sta bila vložena manj kot 2 % prošenj na državo članico.

Pravico do dostopa do dokumentov so še naprej uveljavljali prosilci s prebivališčem ali statutarnim sedežem v tretji državi, saj so njihove začetne prošnje predstavljale 4,1 % vseh začetnih prošenj (4,4 % leta 2015).

Kar zadeva geografsko porazdelitev potrdilnih prošenj, so njihov daleč največji delež vložili prosilci iz Belgije (33,2 % v primerjavi s 30,3 % leta 2015), sledili so jim prosilci iz Nemčije (13,2 % v primerjavi s 15,1 % leta 2015). Italija (9,8 %), Španija (8,8 %), Nizozemska (6,4 %), Združeno kraljestvo (5,8 %) in Francija (5,1 %) so bile edine izmed preostalih držav članic, v katerih je bilo vloženih več kot 5 % prošenj.

V preostalih 21 državah članicah sta bila vložena 2 % prošenj ali manj na vsako državo članico. Prosilci s prebivališčem ali statutarnim sedežem v tretji državi pa so vložili 3,7 % vseh prošenj (v primerjavi z 2,5 % leta 2015).

4.Uveljavljanje izjem od pravice do dostopa

4.1Vrste zagotovljenega dostopa

Leta 2016 je bil popoln ali delni dostop do dokumentov zagotovljen v več kot 80 % primerov v začetni fazi (81,3 % v primerjavi s 84,7 % leta 2015). Popoln dostop je bil še naprej zagotovljen v skoraj 61 % vseh primerov. To pomeni zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom (68,8 %), pri čemer se od leta 2012 to število še naprej zmanjšuje, kar je mogoče deloma pojasniti s strožjo uporabo politike Komisije na področju varstva podatkov.

Zato se je tudi delež delno pozitivnih odgovorov precej povečal, in sicer za 30 % (20,4 % leta 2016 v primerjavi s 15,9 % leta 2015). Povsem zavrnjenih je bilo 18,7 % prošenj (v primerjavi s 15,3 % leta 2015) (glej preglednico 4 v Prilogi).

Leta 2016 je bil vsak drug začetni odgovor, izpodbijan s potrdilno prošnjo, v potrdilni fazi (popolnoma ali delno) ovržen (precejšnje povečanje z 41,3 % leta 2015 na 52 % leta 2016). V 47 % primerov je bil odobren širši (čeprav ne popoln) dostop kot na začetni ravni (precejšnje povečanje v primerjavi z 31,7 % leta 2015). Na potrdilni ravni je bila začetna popolna zavrnitev potrjena v samo 48 % primerov (v primerjavi z 58,7 % leta 2015).

Potrdilnih prošenj, ki so prejele popolnoma pozitiven odgovor, pa je bilo manj (5 %) kot leta 2015 (9,6 %) (glej preglednico 6 v Prilogi).

4.2Uveljavljene izjeme od pravice do dostopa (preglednica 7 v Prilogi)

Varstvo zasebnosti in integritete posameznika je še vedno glavni razlog za (popolno ali delno) zavrnitev dostopa v začetni fazi, ki ostaja nespremenjena pri skoraj 30 %. Druga največkrat uveljavljena izjema je varstvo postopka odločanja institucije (rahlo povečanje z 20,3 % leta 2015 na 21,7 % leta 2016). Izjema, katere cilj je varstvo namena inšpekcij, preiskav in revizij, je zasedla tretje mesto ter bila precej manj pogosto uveljavljena kot leta 2015 (16,2 % leta 2016 v primerjavi z 20,9 % leta 2015).

Relativna uporaba izjeme v zvezi z varstvom poslovnih interesov se je malce zmanjšala (13,7 % leta 2016 v primerjavi s 14,7 % leta 2015), vendar je ostala na četrtem mestu. Najbolj se je povečala izjema glede varstva javnega interesa, kar zadeva javno varnost (7,3 % leta 2016 v primerjavi z 2,4 % leta 2015).

V potrdilni fazi je bilo varstvo zasebnosti in integritete posameznika najpogosteje navedeni, glavni razlog za potrditev (popolne ali delne) zavrnitve dostopa in se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 45 % (28,3 % leta 2016 v primerjavi s 15,6 % leta 2015). Na drugem mestu je bila izjema glede varstva postopka odločanja (22,3 % v primerjavi s 16,4 % leta 2015). Precej manj pogosto je bila uveljavljena izjema v zvezi z namenom inšpekcij, preiskav in revizij (20,3 % leta 2016 v primerjavi s 37,7 % leta 2015), kar jo je uvrstilo na tretje mesto.

Četrto in peto mesto sta zasedli izjemi glede varstva poslovnih interesov (15,9 % v primerjavi s 13,1 % leta 2015) oziroma varstva sodnih postopkov in pravnih nasvetov (5,6 % v primerjavi s 4,9 % leta 2015).

5.Pritožbe evropskemu varuhu človekovih pravic

16 17 18 Varuh človekovih pravic je leta 2016 končal 21 zadev v zvezi s pritožbami proti Komisiji zaradi njenega obravnavanja prošenj za dostop do dokumentov. Šest izmed teh je bilo končanih z dodatno pripombo ali kritično oceno. V primerjavi z letom 2015 je varuh človekovih pravic končal 23 zadev v zvezi s pritožbami, šest izmed teh s kritično oceno.

Leta 2016 je varuh človekovih pravic začel 12 novih preiskav, v katerih je bil dostop do dokumentov glavni ali podredni del pritožbe (rahlo povečanje v primerjavi z letom 2015, ko je bilo začetih 11 novih preiskav).

6.Pregled sodne prakse

Sodišča Unije so leta 2016 zagotovila pomembno novo sodno prakso, ki bo vplivala na prakso Komisije na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001.

6.1Sodišče

Sodišče je izreklo tri sodbe v pritožbi, pri čemer je bila Komisija stranka v postopku.

V zadevi Internationaler Hilfsfonds 19 , ki zadeva dostop do spisa v zvezi s pogodbo za humanitarno pomoč, je potrdilo sklep Splošnega sodišča o zavrnitvi tožnikove tožbe proti Komisiji.

V sodbi SeaHandling 20 je Sodišče potrdilo obstoj splošne domneve, da razkritje dokumentov v upravnem spisu preiskave v zvezi z državno pomočjo načeloma ogroža varstvo namena preiskovalnih dejavnosti. Razsodilo je še, da morebiten interes za pridobitev dokumenta za namen sodnega postopka ne more pomeniti, da prevlada javni interes za razkritje. Poleg tega je pojasnilo, da lahko prosilec v primeru poznega odgovora vloži pritožbo pri varuhu človekovih pravic ali odškodninsko tožbo, da uveljavi svojo pravico do dostopa in pravico do poštene obravnave.

V sodbi v zadevi Stichting Greenpeace Nederland 21 je Sodišče ugotovilo, da pojem „emisije v okolje“ iz Uredbe (ES) št. 1367/2006 22 ni omejen samo na dejanske emisije, ampak vključuje tudi predvidene emisije v okolje pod običajnimi ali realnimi pogoji uporabe proizvoda ali snovi. Sodišče je še navedlo, da so informacije, ki se nanašajo na emisije v okolje, informacije, ki zadevajo oziroma so v zvezi s takšnimi emisijami, ne pa [na] informacije, ki so v neposredni ali posredni zvezi z emisijami v okolje.

6.2Splošno sodišče

23 24 Splošno sodišče je izreklo 12 sodb v zvezi s pravico do dostopa do dokumentov, pri čemer je bila Komisija stranka v postopku. V dveh primerih je razsodilo, da je tožba za razglasitev ničnosti sklepa Komisije nedopustna. V eni zadevi sodbe ni izreklo.

25 26 Splošno sodišče je v šestih primerih zavrnilo tožbo prosilca za razglasitev ničnosti potrdilnega sklepa Komisije v zvezi z dostopom do dokumentov, tako da je potrdilo stališče Komisije. V treh primerih je razglasilo delno ničnost sklepa Komisije.

Splošno sodišče je v zvezi z osebnimi podatki razsodilo, da Komisija ne more redigirati osebnih podatkov prosilca, če je jasno, da se ta strinja z njihovim razkritjem. Pojasnilo je tudi, da instituciji ni treba proučiti, ali obstaja možnost poseganja v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, če prosilec ni predložil nobenih izrecnih in legitimnih utemeljitev ali katerega koli prepričljivega argumenta, da bi dokazal potrebo po prenosu teh osebnih podatkov 27 .

Kar zadeva poslovne interese, je Splošno sodišče opozorilo na splošno domnevo za nerazkritje ponudb, ki jih ponudniki predložijo v postopkih javnega naročanja, saj bi njihovo razkritje ogrozilo poslovne interese uspešnega ponudnika in pravično konkurenco med ponudniki.

V zvezi z namenom preiskav je Splošno sodišče potrdilo splošno domnevo o nedostopnosti preiskovalnih dokumentov GD OLAF za preiskave v teku in v nekaterih primerih tudi za zaključene preiskave. Navedlo je tudi, da morebitna neodobrena razkritja zaupnih podatkov sama po sebi ne utemeljujejo razkritja teh dokumentov na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001. Splošno sodišče je navedlo še, da Komisija ne more zavrniti obravnave prošnje prosilca na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001, čeprav ima prosilec zahtevani dokument (ali dele tega dokumenta) 28 .

Splošno sodišče je znova potrdilo tudi obstoj splošne domneve za nerazkritje dokumentov, ki so del spisa postopka za ugotavljanje kršitev v predhodni fazi, saj bi njihovo razkritje načeloma ogrozilo varstvo namena preiskav 29 .

V zvezi z dokumenti, ki zadevajo sodne spore v teku na ravni EU ali nacionalne postopke, v katerih bo najverjetneje sprejeta predhodna odločba, je Splošno sodišče razsodilo, da se taki dokumenti lahko zavarujejo pred razkritjem. Cilj je zagotoviti upoštevanje načel enakosti orožij in učinkovitega izvajanja sodne oblasti, enako velja za varstvo sodnih postopkov 30 .

Poleg tega je Splošno sodišče potrdilo, da za uporabljanje izjeme v zvezi z varstvom pravnih nasvetov čas in (uraden ali neuraden) način zagotavljanja teh nasvetov nista pomembna. Potrdilo je še, da varstvo pravnih nasvetov zajema stališče Pravne službe Komisije, ko pred Sodiščem brani stališče Komisije, in sicer kot enakovredno stališču drugih strank. Splošno sodišče je razsodilo, da samo zato, ker so bili pravni nasveti pripravljeni v okviru zakonodajnega postopka, še ne pomeni, da prevlada javni interes 31 .

Kar zadeva varstvo postopka odločanja, je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija, ne da bi opravila specifični in posamezni preizkus dokumentov, pripravljenih v okviru ocene učinka, upravičena domnevati, da bi razkritje vsakega od teh dokumentov načeloma resno ogrozilo postopek odločanja za pripravo predloga politike 32 .

Splošno sodišče je potrdilo še, kako pomembno je, da lahko uslužbenci EU neodvisno izražajo svoje mnenje. Potrdilo je, da bi lahko razkritje njihovih mnenj za notranjo rabo, kot del razprav in predhodnih posvetovanj, resno ogrozilo postopek odločanja Komisije, saj bi uslužbence odvrnilo od izražanja mnenja, ki je neodvisno in na katerega ne vpliva neupravičeno možnost obsežnega razkritja institucije, katere del so 33 .

V drugi sodbi je Splošno sodišče pojasnilo, da je treba resničnost zunanjega pritiska, ki bi mu bil izpostavljen postopek odločanja, zanesljivo določiti in da je treba navesti dokaze, da se pokaže, da je obstajalo razumno predvidljivo tveganje za precejšen vpliv tega zunanjega pritiska na postopek 34 .

Splošno sodišče leta 2016 ni izreklo nobenih sodb, ki bi bile povezane s pravico do dostopa do dokumentov in pritožbo zoper odločbo Sodišča za uslužbence, pri čemer bi bila Komisija stranka v postopku.

6.3Novi primeri

35 36 Proti odločbam in sklepom Komisije, izdanim na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001, je bilo leta 2016 pred Splošnim sodiščem začetih 19 novih sodnih postopkov. Poleg tega so bile štiri nove pritožbe vložene pri Sodišču zoper sodbe Splošnega sodišča, pri čemer je bila Komisija stranka v postopku.

7.Zaključek

Komisija je bila leta 2016 še naprej zavezana k večji preglednosti na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 in v okviru svojega širšega programa preglednosti.

To se je med drugim kazalo v njenem nadaljnjem izvajanju agende za boljše pravno urejanje, sistematičnem objavljanju informacij o srečanjih njenih političnih voditeljev in visokih uradnikov z deležniki, predlogu medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru za preglednost in v njeni politiki glede pojava vrtljivih vrat.

Komisija je tudi še naprej proaktivno in na uporabnikom prijazen način objavljala najrazličnejše informacije in dokumente o svojih številnih zakonodajnih in nezakonodajnih dejavnostih.

Pravica do dostopa do dokumentov na zahtevo, kot je določena v Listini EU o temeljnih pravicah, Pogodbah in Uredbi (ES) št. 1049/2001, je še vedno pomemben instrument, s katerim Komisija uresničuje svojo zavezanost k preglednosti.

Komisija je leta 2016 prejela več kot 6 000 začetnih prošenj za dostop do dokumentov in skoraj 300 potrdilnih prošenj. To dokazuje, da državljani EU in drugi upravičenci dejavno uveljavljajo svojo pravico do dostopa do dokumentov Komisije.

Komisija je še vedno institucija, ki obravnava daleč največ zahtev za dostop do dokumentov. Zaradi visoke stopnje razkritja dokumentov na podlagi mnogih zahtev za dostop je bilo javnosti zagotovljeno veliko število dokumentov. K temu je treba prišteti še dokumente in informacije, ki jih je Komisija leta 2016 proaktivno objavljala ali ki so že bili javno dostopni na njenih mnogih spletnih straneh ter v številnih javnih registrih.

(1)      Upravičenci pravice do dostopa do dokumentov so državljani EU in osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v državi članici. To pravico imajo tudi državljani in pravne osebe tretjih držav, ki nimajo prebivališča ali statutarnega sedeža v državi članici.

(2)    UL L 145, 31.5.2001, str. 43 (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 1049/2001).

(3)    Sklep Komisije z dne 25. novembra 2014 o objavi informacij o sestankih generalnih direktorjev Komisije z organizacijami ali samozaposlenimi osebami (C(2014) 9048) in Sklep Komisije z dne 25. novembra 2014 o objavi informacij o sestankih članov Komisije z organizacijami ali samozaposlenimi osebami (C(2014) 9051).

(4)      Pravilo „ni registracije, ni srečanja“ je določeno v Sporočilu predsednika Komisiji: Delovne metode Evropske komisije v obdobju 2014–2019 (C(2014) 9004), str. 9.

(5)    Na podlagi podatkov, zajetih 1. februarja 2017.

(6)      Sklep Komisije C(2016) 3301 z dne 30. maja 2016 o določitvi horizontalnih pravil o ustanovitvi in delovanju strokovnih skupin Komisije (Commission Decision C(2016) 3301 of 30.5.2016 establishing horizontal rules on the creation and operation of Commission expert groups).

(7)      Sporočilo Komisiji o objavi informacij glede poklicnih dejavnosti visokih uradnikov po prenehanju dela v Komisiji (člen 16(3) in (4) kadrovskih predpisov) (Communication to the Commission on the publication of information concerning occupational activities of senior officials after leaving the service (Article 16(3) and (4) of the Staff Regulations)), C(2016) 8928, na voljo na: https://ec.europa.eu/info/about-european-union/principles-and-values/ethics-and-integrity/staff_sl.

(8)       https://ec.europa.eu/info/about-european-union/principles-and-values/ethics-and-integrity/ethics-and-integrity-eu-commissioners/former-european-commissioners-authorised-occupations_sl.

(9)    Če ni navedeno drugače, statistični podatki v tem poročilu temeljijo na podatkih iz informacijskih aplikacij Komisije s stanjem na dan 3. maja 2017. Odstotki v opisnem delu poročila so zaokroženi na najbližjo decimalko.

(10)      Če se prošnje nanašajo na več sto (ali v nekaterih primerih celo na več tisoč) dokumentov in se po posvetovanju s prosilci sprejme primerna rešitev, se prošnje običajno obravnavajo v zaporednih fazah, pri čemer vsaka zajame število dokumentov, ki jih je mogoče obravnavati v rokih iz Uredbe (ES) št. 1049/2001.

(11)      Podobno število je bilo doseženo leta 2015 (18 945).

(12)      C: samostojni akti Komisije; COM: zakonodajni predlogi in drugi dokumenti, ki jih Komisija skupaj s pripravljalnimi dokumenti pošlje drugim institucijam; JOIN: skupni akti Komisije in visokega predstavnika; OJ: dnevni redi sej Komisije; PV: zapisniki sej Komisije; SEC: dokumenti Komisije, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno drugo serijo; SWD: delovni dokumenti služb Komisije.

(13)      Za namene Uredbe (ES) št. 1049/2001 so občutljivi dokumenti tisti, ki so označeni s „très secret/top secret“, „secret“ ali „confidentiel“ (glej člen 9(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001).

(14)    Dostop do dokumentov: http://ec.europa.eu/transparency/access_documents/index_sl.htm .

(15) Prosilci lahko (vendar se to od njih ne zahteva) v prošnji navedejo svoj socialno-poklicni profil (tj. izberejo eno izmed sedmih danih kategorij). Za statistične namene profil „državljani“ zajema prosilce, ki so zase navedli profil „državljani“, in prosilce, ki svojega socialno-poklicnega profila niso navedli (tj. niso izbrali nobene izmed sedmih kategorij).

(16)      Statistični podatki se nanašajo na zadeve varuha človekovih pravic za vse službe Komisije, razen za GD OLAF.

(17)      Šest zadev z dodatno pripombo/kritično oceno: 2012/0803/TN (+ 2013/369/TN), 2014/0852/LP, 2014/1871/JN, 2014/2063/PMC in 2015/437/OMB. Tri zadeve so bile končane s predlogi za izboljšavo, 12 zadev pa je bilo končanih brez nadaljnjih ukrepov.

(18)    Statistični podatki iz letnega poročila za leto 2015 so se nanašali samo na zadeve, ki so temeljile na potrdilnih prošnjah in ki jih je centralno obravnaval Generalni sekretariat (16 zadev, dve izmed teh sta bili končani s kritično oceno). Druge službe Komisije so obravnavale dodatnih sedem pritožb, štiri izmed teh pa so bile zaključene s kritično oceno).

(19)      Sklep Sodišča z dne 21. januarja 2016, Internationaler Hilfsfonds eV proti Evropski komisiji, C-103/15 P.

(20)      Sodba Sodišča z dne 14. julija 2016, Sea Handling SpA, v likvidaciji, prej Sea Handling SpA, proti Komisiji, C-271/15 P.

(21)      Sodba Sodišča z dne 23. novembra 2016, Komisija proti Stichting Greenpeace Nederland in PAN Europe, C-673/13 P.

(22)      Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13–19).

(23)      Sklepa Splošnega sodišča v zadevah (1) PITEE proti Komisiji, T-674/15 (v pritožbenem postopku), in (2) Anikó Pint proti Komisiji, T-660/16 (v pritožbenem postopku).

(24)      Sklep Splošnega sodišča v zadevi TMG Landelijke Media BV in Menzo Willems proti Komisiji, T-189/15, EU:T:2016:22.

(25)      IMG proti Komisiji, T-110/15; Philip Morris Ltd proti Komisiji, T-796/14 in T-800/14; Herbert Smith Freehills proti Komisiji, T-755/14; Syndial SpA proti Komisiji, T-581/15, in Secolux proti Komisiji, T-363/14.

(26)      Sodbe v zadevah PAN Europe proti Komisiji, T-51/15; Philip Morris Ltd proti Komisiji, T-18/15, in Strack proti Komisiji, T-221/08.

(27)      Sodba z dne 26. aprila 2016 v zadevi Strack proti Komisiji, T-221/08, in sodba z dne 21. septembra 2016 v zadevi Secolux proti Komisiji, T-363/14.

(28)      Sodba z dne 26. maja 2016 v zadevi IMG proti Komisiji, T-110/15, in sodba z dne 26. aprila 2016 v zadevi Strack proti Komisiji, T-221/08.

(29)      Sodba z dne 25. maja 2016 v zadevi Syndial SpA proti Komisiji, T-581/15.

(30)      Sodbe z dne 15. septembra 2016 v zadevah Philip Morris Ltd proti Komisiji, T-18/15, T-796/14 in T-800/14.

(31)      Sodbe z dne 15. septembra 2016 v zadevi Herbert Smith Freehills proti Komisiji, T-755/14, in v zadevah Philip Morris proti Komisiji, T-796/14 in T-800/14.

(32)      Sodba z dne 13. novembra 2015 v zadevi ClientEarth proti Komisiji, T-424/14 in T-425/14 (v pritožbenem postopku).

(33)      Sodba z dne 15. septembra 2016 v zadevi Philip Morris Ltd. proti Komisiji, T-18/15.

(34)      Sodba z dne 20. septembra 2016 v zadevi Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) proti Evropski komisiji, T-51/15.

(35)      Steven Verschuur proti Komisiji, T-877/16; Falcon Technologies Int. LLC proti Komisiji, T-875/16; Access Info Europe proti Komisiji, T-852/16 in T-851/16; Anikó Pint proti Komisiji, T-660/16; Malta proti Komisiji, T-653/16 in T-653/16R; ClientEarth proti Komisiji, T-644/16; Verein Deutsche Sprache e.V. proti Komisiji, T-468/16; Fabio De Masi proti Komisiji, T-423/16, T-341/16 in T-11/16; MS proti Komisiji, T-314/16; CEE Bankwatch Network proti Komisiji, T-307/16; Pagkyprios organismos ageladotrofon (POA) Dimosia Ltd proti Komisiji, T-74/16; European Environmental Bureau (EEB) proti Komisiji, T-38/16; Association Justice & Environment, z.s. proti Komisiji, T-727/15; PITEE proti Komisiji, T-674/15; Stichting Greenpeace Nederland in Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) proti Komisiji, T-545/11RENV.

(36)      ClientEarth proti Komisiji, C-57/16 P; Syndial proti Komisiji, C-410/16 P; PITEE proti Komisiji, C-464/16 P, in Pint proti Komisiji, C-625/16 P.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.12.2017

COM(2017) 738 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE

o uporabi Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v letu 2016

1.Število dokumentov, vnesenih v register

2.Iskanje informacij na spletnem mestu za dostop do dokumentov, ki je na voljo na spletišču Europa

3.Število prejetih in obravnavanih začetnih prošenj

4.Odgovori, zagotovljeni v začetni fazi

5.Število prejetih in obravnavanih potrdilnih prošenj

6.Odgovori, zagotovljeni v potrdilni fazi

7.Zavrnitev dostopa glede na uporabljeno izjemo (v %)

8.
Socialno-poklicni profil prosilcev (v %) 6

9.Geografski izvor prosilcev (v %)

10.
Prošnje glede na službo Komisije (v %)

(1)    Ena sama zahteva se lahko nanaša na več dokumentov, zato je lahko nanjo podanih več različnih odgovorov. V nekaterih primerih pa se lahko zbere več zahtev skupaj in zanje zagotovi en odgovor.

(2)    V to kategorijo so vključeni samo odgovori, s katerimi se je odobril ali (delno) zavrnil dostop do dokumentov, zahtevan na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001. Ne vključuje pa odgovorov, v katerih je Komisija navedla, da nima zahtevanih dokumentov. Poleg tega ne vključuje odgovorov na prošnje za dostop do dokumentov, ki niso spadali na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1049/2001 (npr. odgovori, ki so bili zagotovljeni na podlagi načela lojalnega sodelovanja z državami članicami ali drugimi institucijami, odgovori na podlagi kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev itd.).

(3)      Glej pojasnilo v opombi 1.

(4)    Glej pojasnilo v opombi 2.

(5)      Ta kategorija se ne uporablja več, saj ne pomeni izjeme v smislu člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001. Še vedno je navedena, ker neobdelani podatki niso v vseh primerih omogočili razčlenitve v skladu z izjemami iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

(6)      Kategorije socialno-poklicnega profila prosilcev so bile leta 2016 preoblikovane, zato ne ustrezajo več kategorijam iz letnega poročila za leto 2015. V letnem poročilu za leto 2016 so zato statistični podatki za leto 2015 preoblikovani v okviru novih profilov, uvedenih leta 2016.

(7)      Prošnje nacionalnih/podnacionalnih organov so bile leta 2015 evidentirane kot prošnje na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001. Leta 2016 se niso več evidentirale kot take, ampak so se obravnavale kot prošnje na podlagi načela lojalnega sodelovanja med Komisijo in državami članicami.

(8)      Ta kategorija se pojavlja v statističnih podatkih, ker je bila začetna prošnja v primerih, ko ni bila predložena prek spletnega orodja, ročno kodirana, in v nekaterih primerih zaradi administrativne napake država prosilca ni bila navedena v informacijskem sistemu, ki je bil uporabljen za upravljanje dostopa do dokumentov (GestDem).

(9)    Od ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) so znotraj Komisije ostali samo dokumenti FPI.

(10)      Podatki za Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) zadevajo prošnje za dostop do dokumentov v zvezi z njegovimi upravnimi dejavnostmi, ki so evidentirane v istem informacijskem sistemu, kot ga uporabljajo druge službe Komisije (GestDem). Prošnje za dostop do dokumentov v zvezi s preiskovalnimi dejavnostmi urada OLAF niso predmet tega poročila.