52017DC0683

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.11.2017

COM(2017) 683 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o uporabi Uredbe (EU) št. 260/2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009

Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu

o uporabi Uredbe (EU) št. 260/2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009

1.Uvod in povzetek

Uredba (EU) št. 260/2012 1 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009, znana tudi kot uredba o enotnem območju plačil v eurih (SEPA) ali uredba o končnem datumu za SEPA, je bila sprejeta leta 2012 in pomeni z vzpostavitvijo integriranega trga elektronskih plačil v eurih, brez razlikovanj med nacionalnimi in čezmejnimi plačili, pomemben korak naprej pri zagotavljanju ustreznega delovanja notranjega trga.

V Uredbi je bil kot končni datum za prehod v euroobmočju določen 1. februar 2014. En mesec pred prvotnim končnim datumom za prehod je bil ta odložen za šest mesecev, tj. do 1. avgusta 2014, da bi se upoštevale zamude pri prehodu, do katerih je prišlo v različnih državah članicah. Ta šestmesečni odlog je zadostoval za zagotovitev nemotenega prehoda z obstoječih kreditnih prenosov in direktnih bremenitev v eurih na kreditne prenose in direktne bremenitve SEPA.

Države članice, ki niso del euroobmočja, so morale prehod na kreditne prenose in direktne bremenitve SEPA izvesti do 31. oktobra 2016.

Člen 15 uredbe SEPA določa, da mora Komisija predložiti poročilo o uporabi Uredbe: „Najpozneje do 1. februarja 2017 Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, ECB in EBA poročilo o izvajanju te uredbe, ki mu po potrebi priloži predlog.“

Evropska komisija je državam članicam 15. decembra poslala vprašalnik, na katerega so morale odgovoriti do 31. januarja 2017 in ki je vseboval sklop vprašanj, povezanih z uporabo Uredbe, kot so prehod z obstoječih kreditnih prenosov in direktnih bremenitev na kreditne prenose in direktne bremenitve SEPA v vsaki posamezni državi članici, uporaba možnosti s strani držav članic, organi, pooblaščeni za zagotavljanje skladnosti z Uredbo, in njihove pristojnosti ter težave, ki so lahko še vedno prisotne v EU v zvezi z izvajanjem Uredbe.

To poročilo o izvajanju je bilo pripravljeno na podlagi odzivov držav članic.

Predloženo je bilo tudi forumu EU nacionalnih usklajevalnih odborov SEPA, tj. strokovni skupini Evropske komisije, zadolženi za spremljanje izvajanja SEPA v vsej EU, ki je o poročilu razpravljala na srečanju 21. aprila 2017.

Zaključek iz tega poročila je, da se uredba SEPA na splošno pravilno uporablja v EU. Zdaj ni potrebe po dodatnem zakonodajnem predlogu. Države članice rešujejo zelo redka in dobro opredeljena vprašanja (diskriminacija na podlagi mednarodne številke bančnega računa (IBAN) in pooblastila pristojnih organov), ki so še prisotna, to pa je treba pozorno spremljati. Glavno vprašanje, ki ga je treba pozorno spremljati, je diskriminacija na podlagi IBAN s strani prejemnikov plačil (tj. od plačnikov se zahteva, da sredstva nakažejo z računa, ki se nahaja v določeni državi, kar je v nasprotju s členom 9 Uredbe), saj se je število primerov sicer zmanjšalo, vendar bi se še lahko pojavili novi primeri.

Projekt SEPA se ni končal z zaključenim prehodom na standarde SEPA za kreditne prenose in direktne bremenitve SEPA. Še vedno se izvaja prek pobud, ki prispevajo k vzpostavitvi enotnega območja plačil v eurih, kot sta SCT Inst, tj. evropski projekt za takojšnja plačila v eurih, ki se bo začel izvajati novembra 2017, ali pobuda Mobile Proxy Forum, namenjena interoperabilnim rešitvam za medsebojna mobilna plačila v vsej EU. To so projekti, ki jih podpira Evropski odbor za plačila male vrednosti, ki mu predseduje Evropska centralna banka in pri katerem Evropska komisija deluje kot opazovalka.

2.Poročanje držav članic

2.1.Prehod na kreditne prenose SEPA in direktne bremenitve SEPA

Spodnji podatki, ki so jih sporočile države članice, izražajo stanje decembra 2016 glede uporabe instrumentov SEPA namesto kreditnih prenosov in direktnih bremenitev, ki so se uporabljali pred njimi. Iz njih je razvidno, da se v EU skoraj vsi kreditni prenosi in direktne bremenitve v eurih zdaj izvajajo v skladu s standardi SEPA za kreditne prenose in direktne bremenitve SEPA (preglednici 1 in 2). Potrebna so še nekatera dodatna prizadevanja, da bi dosegli polno skladnost v nekaj državah članicah, ki niso del euroobmočja in za katere je bil rok za prehod 31. oktober 2016.

Nekatere države članice so se v zvezi z direktnimi bremenitvami SEPA odločile, da ne bodo več uporabljale obstoječih direktnih bremenitev, in so izbrale rešitve, ki združujejo kreditne prenose SEPA in elektronsko izdajanje računov. V teh primerih lahko ponudniki plačilnih storitev še vedno ponujajo direktne bremenitve SEPA znotraj države, vendar se bodo te pogosteje uporabljale pri čezmejnih transakcijah in ne več nacionalnih transakcijah, pri čemer jih bodo uporabljale zlasti družbe, ki jih potrebujejo pri svojih čezmejnih dejavnostih. Vse te države so v preglednicah 2, 5 in 6 označene z „ni relevantno – n. r.“, čeprav se lahko v teh državah v zelo omejenem obsegu uporabljajo direktne bremenitve SEPA.

Preglednica 1: Stopnje prehoda na kreditne prenose SEPA konec leta 2016, ki so jih sporočile države članice

Euroobmočje	Stopnja prehoda na kreditne prenose SEPA	Zunaj euroobmočja	Stopnja prehoda na kreditne prenose SEPA
Avstrija	100 %	Bolgarija	64 % 2
Belgija	100 %	Hrvaška	100 %
Ciper	100 %	Češka	100 %
Estonija	100 %	Danska	100 %
Finska	100 %	Madžarska	100 %
Francija	100 %	Poljska	100 %
Nemčija	100 %	Romunija	delna skladnost 3
Grčija	100 %	Švedska	100 %
Irska	100 %	Združeno kraljestvo	100 %
Italija	100 %
Latvija	100 %
Litva	100 % 4
Luksemburg	100 %
Malta	100 %
Nizozemska	100 %
Portugalska	100 %
Slovaška	100 %
Slovenija	100 %
Španija	100 %

Preglednica 2: Stopnje prehoda na direktne bremenitve SEPA konec leta 2016, ki so jih sporočile države članice

Euroobmočje	Stopnja prehoda na direktne bremenitve SEPA	Zunaj euroobmočja	Stopnja prehoda na direktne bremenitve SEPA
Avstrija	100 %	Bolgarija	n. r. 5
Belgija	100 %	Hrvaška	n. r. 6
Ciper	100 %	Češka	100 %
Estonija	n. r. 7	Danska	100 %
Finska	100 % 8	Madžarska	100 % 9
Francija	100 %	Poljska	100 %
Nemčija	100 %	Romunija	100 %
Grčija	100 %	Švedska	n. r. 10
Irska	100 %	Združeno kraljestvo	100 %
Italija	100 %
Latvija	n. r.7
Litva	n. r.7
Luksemburg	100 %
Malta	100 %
Nizozemska	100 %
Portugalska	100 %
Slovaška	100 %
Slovenija	100 %
Španija	100 %

Zgodovinski vidik v preglednicah 3, 4, 5 in 6 kaže, da je bil prehod na instrumente SEPA takojšen (npr. v Estoniji) ali pa je potekal postopno (npr. v Nemčiji), odvisno od zadevnih držav članic. Iz teh preglednic je razvidno tudi, da je bil šestmesečni odlog potreben korak, saj so bile stopnje prehoda, sporočene za januar 2014, za kreditne prenose SEPA sicer že dovolj visoke, vendar niso zadostovale za zagotavljanje popolne obdelave plačil v primeru direktnih bremenitev SEPA. Do nepričakovanih težav bi lahko prišlo 1. februarja 2014 (datum predvidenega začetka uporabe uredbe o končnem datumu za SEPA), saj je obstajalo potencialno tveganje, da plačila po tem datumu ne bi bila obdelana.

Preglednica 3 11 : Razvoj stopenj prehoda na kreditne prenose SEPA od leta 2008 naprej za države članice, ki so del euroobmočja

Euroobmočje	2. polletje 2008	2. polletje 2011	Januar 2014	Februar 2014	Avgust 2014	December 2016
Avstrija	1,44 %	11,89 %	66,2 %	74,95 %	90 %	100 %
Belgija	2,76 %	44,79 %	86,79 %	95,64 %	100 %	100 %
Ciper	29,85 %	60,06 %	100 %	100 %	100 %	100 %
Estonija		0,95 %	2,65 %	99,7 %	100 %	100 %
Finska	1,35 %	67,57 %	100 %	100 %	100 %	100 %
Francija	0,58 %	24,72 %	84,0 %	91,7 %	100 %	100 %
Nemčija	0,29 %	5,56 %	58,51 %	77,85 %	100 %	100 %
Grčija	0,54 %	1,71 %	81,53 %	83,12 %	99,38 %	100 %
Irska	0,19 %	2,34 %	60,89 %	90,61 %	100 %	100 %
Italija	0,73 %	10,62 %	61,49 %	89,86 %	100 %	100 %
Latvija			100 %	100 %	100 %	100 %
Litva 12						100 %
Luksemburg	85,76 %	90,27 %	96,3 %	96,3 %	97,81 %	100 %
Malta	3,28 %	9,71 %	68,72 %	80,16 %	100 %	100 %
Nizozemska	0,15 %	0,88 %	86,38 %	91,75 %	99,08 %	100 %
Portugalska	0,68 %	1,48 %	89,16 %	92,32 %	98,91 %	100 %
Slovaška	0 %	1,03 %	100 %	100 %	100 %	100 %
Slovenija	0,1 %	55,74 %	99,3 %	99,36 %	100 %	100 %
Španija	1,51 %	31,77 %	82,71 %	90,5 %	100 %	100 %

Podatki za februar 2014 in avgust 2014 so obarvani, saj kažejo razlike v stopnjah prehoda med prvotnim končnim datumom in dejanskim končnim datumom, ki je bil januarja 2014 preložen za šest mesecev, tj. s februarja na avgust 2014.

V skladu s členom 16(8) uredbe SEPA so morale države članice, ki niso del euroobmočja, prehod izvesti do 31. oktobra 2016: „Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni euro, in uporabniki plačilnih storitev, ki v tej državi članici uporabljajo plačilne storitve, se uskladijo z zahtevami iz členov 4 in 5 do 31. oktobra 2016. Upravitelji sistemov za plačila na drobno za državo članico, katere valuta ni euro, se uskladijo z zahtevami iz člena 4(2) do 31. oktobra 2016.“

Preglednica 4: Razvoj stopenj prehoda na kreditne prenose SEPA v letih 2015 in 2016 za države članice, ki niso del euroobmočja

Zunaj euroobmočja	2. polletje 2015	1. četrtletje 2016	2. četrtletje 2016	December 2016
Bolgarija	59,21 %	60,7 %	61,9 %	100 %
Hrvaška				100 %
Češka	87,18 %	89,5 %	90,02 %	100 %
Danska	100 %	100 %	100 %	100 %
Madžarska	84,35 %	84,16 %		100 %
Poljska				100 %
Romunija	44,66 %	46,01 %	45,38 %	delna skladnost
Švedska	95 %	95 %		99 %
Združeno kraljestvo	100 %	100 %	100 %	100 %

Preglednica 5: Razvoj stopenj prehoda na direktne bremenitve SEPA od leta 2013 naprej za države članice, ki so del euroobmočja

Euroobmočje	1. četrtletje 2013	4. četrtletje 2013	Januar 2014	Februar 2014	Avgust 2014	December 2016
Avstrija	11,15 %	34,65 %	73,95 %	87,89 %	99 %	100 %
Belgija	19,17 %	38,54 %	64,09 %	89,89 %	100 %	100 %
Ciper	0 %	0 %	0 %	0 %	100 %	100 %
Estonija					n. r.	n. r.
Finska					n. r.	n. r.
Francija	0,78 %	17,94 %	72,51 %	87,02 %	100 %	100 %
Nemčija	0,14 %	10,51 %	29,4 %	53,4 %	100 %	100 %
Grčija	50,13 %	67,84 %	70,1 %	69,53 %	99,64 %	100 %
Irska	0,42 %	22,09 %	61,35 %	89,65 %	100 %	100 %
Italija	0,01 %	2,83 %	34,3 %	53,28 %	100 %	100 %
Latvija			0 %	0 %	0 % 13	n. r.
Litva						n. r.
Luksemburg	0,06 %	15,92 %	49,09 %	74,37 %	98,05 %	100 %
Malta	0 %	0 %	23,35 %	47,79 %	100 %	100 %
Nizozemska	0,01 %	32,62 %	73,62 %	84,38 %	99,81 %	100 %
Portugalska	0,1 %	7,55 %	26,68 %	53,14 %	99,88 %	100 %
Slovaška	0 %	0 %	0,01 %	100 %	100 %	100 %
Slovenija	86,81 %	99,33 %	100 %	100 %	100 %	100 %
Španija	0,02 %	1,8 %	15,34 %	48,82 %	100 %	100 %

Preglednica 6: Razvoj stopenj prehoda na direktne bremenitve SEPA v letih 2015 in 2016 za države članice, ki niso del euroobmočja

Zunaj euroobmočja	2. polletje 2015	1. četrtletje 2016	2. četrtletje 2016	December 2016
Bolgarija				n. r.
Hrvaška				n. r.
Češka				100 %
Danska				100 %
Madžarska				100 %
Poljska	100 %	100 %	100 %	100 %
Romunija	0,04 %	0 %	0,02 %	100 %
Švedska				n. r.
Združeno kraljestvo	100 %	100 %	100 %	100 %

2.2.Možnosti, ki jih uporabljajo države članice

Da bi omogočili nemoten prehod na kreditne prenose in direktne bremenitve SEPA, je bilo v skladu z uredbo SEPA državam članicam euroobmočja dovoljeno, da lahko do februarja 2016 aktivirajo različne možnosti.

Na voljo so bile naslednje možnosti:

·Možnost 1: omogočanje pretvorbe za potrošnike. Običajno bi ponudniki plačilnih storitev za potrošnike sprejeli nacionalno številko bančnega računa (BBAN), da bi začeli transakcijo, in to številko pretvorili v mednarodno številko bančnega računa (IBAN).

·Možnost 2: nadaljevanje produktov tržnih niš. Domače obstoječe transakcije s kreditnimi prenosi ali direktno bremenitvijo s skupnim tržnim deležem, ki na podlagi letno objavljenih uradnih statističnih podatkov o plačilih s strani ECB predstavlja manj kot 10 % skupnega števila transakcij s kreditnimi prenosi ali direktno bremenitvijo, bi se lahko še naprej izvajale do 1. februarja 2016 (npr. TIP v Franciji, RID Finanziario v Italiji, direktna bremenitev brez povračil na Nizozemskem).

·Možnost 3: enkratne direktne bremenitve. Te storitve, ki potrošnikom omogočajo izvajanje plačilnih transakcij, nastalih z uporabo plačilne kartice na prodajni točki, zaradi česar bi prišlo do direktne bremenitve na plačilni račun, za katerega se uporablja BBAN ali IBAN, ali z njega, bi se lahko nadaljevale do 1. februarja 2016 (npr. Elektronisches Lastschriftverfahren – ELV – plačila z direktno bremenitvijo v Avstriji in Nemčiji), razen če se ne uskladijo z zahtevami SEPA.

·Možnost 4: odložena uporaba standardne oblike sporočila ISO 20022 XML za uporabnike plačilnih storitev, ki sprožijo ali prejmejo posamezne kreditne prenose ali direktne bremenitve, združene za namene prenosa.

·Možnost 5: odložena odprava identifikacijske kode podjetja (BIC) za nacionalne plačilne transakcije, saj plačnikom danes za plačila, ki se izvršijo znotraj EU, ni treba zagotoviti kode BIC, ampak zadostuje le IBAN.

Večina držav članic je uporabila vsaj eno od teh možnosti, kot je navedeno v preglednici 7, kjer je, kadar je to ustrezno, prikazano, kako so države članice uporabljale in pozneje deaktivirale te možnosti.

Te so se nanašale samo na države članice euroobmočja, saj so bile veljavne do 1. februarja 2016 za države članice, ki so prehod izvedle pred tem datumom. Niso se uporabljale za države članice 14 zunaj euroobmočja, za katere je bil ciljni datum za prehod 31. oktober 2016.

Preglednica 7: Uporaba možnosti s strani držav članic in trenutno stanje teh možnosti.

Euroobmočje	Možnost 1	Možnost 2	Možnost 3	Možnost 4	Možnost 5	Stanje maja 2017
Avstrija		√	√			vse so deaktivirane
Belgija						nobena ni aktivirana
Ciper	√			√	√	vse so deaktivirane
Estonija	√					delno so deaktivirane 15
Finska						nobena ni aktivirana
Francija		√				deaktivirane
Nemčija	√		√		√	vse so deaktivirane
Grčija		√		√	√	vse so deaktivirane
Irska					√	deaktivirane
Italija		√		√		vse so deaktivirane
Latvija				√		deaktivirane
Litva						nobena ni aktivirana
Luksemburg						nobena ni aktivirana
Malta					√	deaktivirane
Nizozemska	√	√				vse so deaktivirane
Portugalska	√			√	√	vse so deaktivirane
Slovaška	√			√		vse so deaktivirane
Slovenija						nobena ni aktivirana
Španija	√	√		√		vse so deaktivirane

2.3.Diskriminacija na podlagi IBAN

Potrošniki v vsej EU so poročali o družbah in plačilih (npr. plačila davkov, čezmejna plačila stroškov javnih storitev), ki jih je mogoče izvesti le z nacionalnega plačilnega računa v eurih ali na ta račun, in se pritoževali nad njimi. Take omejitve v skladu s členom 3 (dostopnost) in členom 9 (plačilna dostopnost) uredbe SEPA niso dovoljene in pomenijo resnično oviro za nemoteno delovanje SEPA.

To vprašanje je bilo in je še vedno glavna prednostna naloga Evropske komisije v zvezi z uporabo uredbe SEPA, saj ogroža eno najoprijemljivejših koristi, ki jo uredba SEPA zagotavlja potrošnikom in družbam, tj. svobodo plačevanja kjer koli v EU, svobodo uporabe le enega bančnega računa (v eurih) za vse transakcije v EU, kar jim omogoča tudi, da znižajo stroške, povezane z vodenjem dveh ali več plačilnih računov.

Da bi dosegla ozaveščenost udeležencev na trgu sektorja plačilnega prometa in držav članic, je Evropska komisija na to vprašanje opozorila na različnih forumih, kot so strokovna skupina na trgu plačilnih sistemov, forum EU nacionalnih odborov SEPA in Evropski odbor za plačila male vrednosti.

Nadalje so službe Evropske komisije posamezne pritožnike obvestile o njihovih pravicah in jih napotile na nacionalne organe, pristojne za zagotavljanje skladnosti z uredbo SEPA na nacionalni ravni.

Nazadnje so leta 2015 in 2016 poslale približno 15 dopisov državam članicam, kjer so bili prijavljeni primeri diskriminacije na podlagi IBAN, pri čemer so poizvedovale o primerih stalne diskriminacije, ki jih nacionalni organi niso obravnavali. Pokazalo se je, da so različne države članice imenovale organe, zadolžene za zagotavljanje, da ponudniki plačilnih storitev, ne pa tudi uporabniki plačilnih storitev (kot so gospodarske javne službe), upoštevajo pravila – več podrobnosti je na voljo v poglavju 2.4.

Nacionalni organi obravnavajo naslednja vprašanja:

·Nizozemska centralna banka De Nederlandsche Bank (DNB) je prejela več kot 250 pritožb uporabnikov plačilnih storitev v zvezi z diskriminacijo na podlagi IBAN, predvsem pritožbe potrošnikov zoper družbe. DNB je bila zlasti dejavna pri obravnavanju teh primerov s predlaganjem posredovanja in reševanjem pritožb. Za odpravljanje diskriminacije tujih uporabnikov plačilnih storitev je sklenila tudi dogovore o sodelovanju z drugimi ustreznimi pristojnimi organi, vključno s centralnimi bankami.

·BaFin in Bundesbank sta do konca leta 2016 prejela 75 pritožb. Od tega se je 66 pritožb nanašalo na diskriminacijo na podlagi IBAN. Kadar so bile pritožbe utemeljene, je bilo mogoče tako v primeru kršitve ponudnikov plačilnih storitev kot tudi uporabnikov plačilnih storitev uporabiti pravna sredstva. Glede na povratne informacije družb je šlo pogosto za tehnične težave pri pretvorbi, ki so bile sčasoma odpravljene. Zdi se, da so različni sprejeti ukrepi omogočili rešitev teh težav.

·Banca d’Italia je leta 2013 prejela štiri pritožbe, leta 2014 35 pritožb, leta 2015 14 pritožb in leta 2016 šest pritožb. Italijanski organ za konkurenco še ni prejel nobene pritožbe. Banca d’Italia je leta 2017 prejela dve pritožbi, ki se nanašata na diskriminacijo na podlagi IBAN. K reševanju teh težav kot v podobnih primerih prispeva z vzpostavitvijo stika z zadevnimi stranmi in spodbujanjem dialoga.

Primeri diskriminacije na podlagi IBAN so bili zlasti prijavljeni v državah, kjer je uporaba direktnih bremenitev SEPA visoka in/ali se zdi priročna potrošnikom ali družbam (npr. v Belgiji, Franciji, Italiji, Nemčiji, Španiji in na Nizozemskem), ki pozdravljajo tudi možnost njihove čezmejne uporabe, kot je predlagano v uredbi SEPA. Pri večini prijavljenih primerov gre za preslabo poznavanje zadevne zahteve iz Uredbe s strani uporabnikov plačilnih storitev ali omejitve pri obstoječih postopkih, ki ne omogočajo uporabe tujih številk IBAN (npr. spletni ali papirni obrazci, ki številko IBAN omejujejo na fiksno število števk ali prikazujejo vnaprej izpolnjeno oznako države).

V nasprotju s tem države, kjer uporaba direktnih bremenitev SEPA ni široko razširjena ali ki niso članice euroobmočja, na splošno prejmejo manj pritožb. Na primer Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Madžarska, Irska, Litva, Luksemburg, Malta, Poljska, Romunija, Slovenija in Švedska so poročale o skupaj manj kot 20 pritožbah od končnega datuma (tj. od 1. avgusta 2014 ali 31. oktobra 2016, odvisno od države).

2.4.Imenovanje pristojnih organov in njihova pooblastila

Prehod na sistem SEPA je vključeval različne organe, kot so Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke. Pomembni deležniki pri prehodu so bili pristojni nacionalni organi, odgovorni za zagotavljanje skladnosti z Uredbo.

V zvezi s tem se je med postopkom prehoda in v mesecih po 1. avgustu 2014 pojavilo vprašanje o področju delovanja pristojnih nacionalnih organov. Člen 10 določa, da države članice imenujejo pristojne organe za zagotavljanje skladnosti z Uredbo. Nekatere države članice so si uredbo SEPA razlagale tako, da omejuje obveznost pristojnih nacionalnih organov na zagotavljanje, da v skladu z Uredbo ravnajo le ponudniki plačilnih storitev, čeprav Uredba dejansko določa tudi obveznosti za uporabnike plačilnih storitev (prejemnike plačil) (tj. v členu 9).

V praksi so na končni datum, tj. 1. avgusta 2014, Uredbo upoštevali skoraj vsi ponudniki plačilnih storitev. Temu pa ni bilo tako v primeru več uporabnikov plačilnih storitev, pa naj gre za davčne organe, ponudnike energetskih storitev, telekomunikacijske operaterje, zavarovalnice ali druge gospodarske javne službe, ki niso ravnali v skladu z Uredbo in zlasti členom 9, ki se nanaša na sprejemanje katerega koli plačilnega računa v eurih v EU za izvajanje ali sprejemanje plačil.

Pristojni organi, ki so jih imenovale države članice, zlasti centralne banke, v več primerih niso dobili pooblastil nad temi uporabniki plačilnih storitev. Zato je Komisija začela vrsto postopkov pred ugotavljanjem kršitev (t. i. EU Pilot), da bi zagotovila, da bodo države članice imenovale tudi organe za zagotavljanje, da uporabniki plačilnih storitev upoštevajo predpise. Zahtev iz Uredbe zdaj ne izpolnjujejo le tri države članice 16 .

Pristojni organi in kontaktne točke za pritožbe so navedeni v Prilogi.

3.Sklepna ugotovitev in naslednji koraki za projekt SEPA

Uredba SEPA se na splošno pravilno uporablja in izvaja v vsej EU. Trenutno ni potrebe po dodatnem zakonodajnem predlogu. Vendar se bodo nekatera obravnavana vprašanja pozorno spremljala še naprej, da se bo zagotovila njihova dokončna rešitev, zlasti vprašanje diskriminacije na podlagi IBAN.

S kreditnimi prenosi in direktnimi bremenitvami SEPA lahko evropski državljani učinkovito opravljajo kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih v Evropski uniji. Na podlagi tega standarda so se pojavili novi akterji na trgu plačil, ki ponujajo storitve odrejanja plačil in medsebojna mobilna plačila. Prav tako je mogoče pričakovati pojav novih vrst akterjev zaradi revidirane direktive o plačilnih storitvah in razvoja novih projektov v okviru SEPA, kot so takojšnja plačila SEPA, ki bodo na voljo od novembra 2017.

Ta razvoj podpira Evropski odbor za plačila male vrednosti, tj. organ, ki mu predseduje ECB. Cilj tega novega subjekta, ki je nadomestil nekdanji Svet SEPA, je spodbujati razvoj integriranega, inovativnega in konkurenčnega trga za plačila na drobno v eurih v Evropski uniji. Sestavljajo ga člani na strani ponudbe na trgu (bančna skupnost, plačilne institucije in institucije za izdajo elektronskega denarja) ter na strani povpraševanja na trgu (potrošniki, trgovci na drobno, spletni trgovci na drobno, podjetja/korporacije, MSP in nacionalne javne uprave). Poleg tega na srečanjih izmenično sodeluje pet nacionalnih centralnih bank, ki predstavljajo Eurosistem, in ena banka, ki predstavlja skupnost zunaj euroobmočja. Evropska komisija se srečanj udeležuje kot opazovalka.

Nacionalni odbori SEPA in njihov evropski forum, ki ga je ustanovila Komisija, so imeli ključno vlogo pri izvajanju enotnega območja plačil v eurih in doseganju cilja, da se Evropejcem omogoči opravljanje vseh transakcij v eurih kjer koli v EU prek enega samega računa. Prehod na SEPA je skoraj končan, še vedno pa se hitro odvija preoblikovanje plačilnih sistemov. Večina nacionalnih odborov SEPA je bilo spremenjenih v nacionalne odbore/svete za plačila, ki usmerjajo to preoblikovanje. Ti nacionalni odbori/sveti za plačila se zdaj osredotočajo na nove izzive, kot je prehod na takojšnja plačila ali mobilna plačila. Poleg tega bodo morali nacionalni odbori z začetkom veljavnosti revidirane direktive o plačilnih storitvah januarja 2018 spremljati drug razvoj in zlasti prihod novih akterjev na trg plačil, kot so združevalci podatkov o računih in ponudniki storitev odrejanja plačil.

Za podpiranje tega novega razvoja na področju plačil, usklajevanje nacionalnih pobud ter izmenjavo informacij in najboljših praks Komisija v tesnem sodelovanju z Evropsko centralno banko proučuje, kako bi bilo mogoče forum EU nacionalnih odborov SEPA spremeniti v platformo za reformirane nacionalne odbore/svete za plačila.

(1) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=celex%3A32012R0260.

(2) Podatki na dan 31. septembra 2016. Vsi ponudniki plačilnih storitev so potrdili, da so pripravljeni zagotoviti skladnost do 31. oktobra 2016, kar bi moralo biti izraženo v končnih statističnih podatkih za kreditne prenose SEPA za četrto četrtletje leta 2016 – še ni na voljo.

(3) Izvedena je bila večina zahtev, zdi pa se, da so štiri institucije v Romuniji zagotovile le delno skladnost.

(4) Pri eni vrsti storitev kreditnega prenosa, t. i. plačilih stroškov javnih storitev, prehod z obstoječih praks na zahteve SEPA še ni končan. Plačila stroškov javnih storitev so naslovljena na ponudnike javnih storitev, zanje pa so potrebni dodatni podatki za uskladitev plačil in odčitke porabe. V skladu z medsektorskim dogovorom med ponudniki plačilnih storitev in ponudniki javnih storitev bo prehod plačil stroškov javnih storitev na kreditne prenose SEPA izveden do 1. aprila 2017.

(5) Ni relevantno, saj je shemo direktnih bremenitev SEPA (shemo direktnih bremenitev SEPA med podjetji) izvajala le ena banka.

(6) Ponudniki plačilnih storitev v Republiki Hrvaški ne zagotavljajo storitev direktnih bremenitev v eurih.

(7) Nacionalne direktne bremenitve so nadomestili kreditni prenosi SEPA v kombinaciji z elektronskimi računi.

(8) Zelo nizka uporaba direktnih bremenitev SEPA. Nacionalne direktne bremenitve so nadomestili kreditni prenosi SEPA v kombinaciji z elektronskimi računi, vendar banke še vedno omogočajo direktne bremenitve SEPA.

(9) Storitve direktnih bremenitev SEPA zagotavlja le en ponudnik plačilnih storitev.

(10) Ni relevantno, saj je bilo obdelanih zelo malo direktnih bremenitev SEPA.

(11) Razen podatkov, označenih z „December 2016“, so vsi podatki za preglednice 3 do 6 pridobljeni iz preglednic ECB, ki so na voljo na spletišču ECB – http://www.ecb.europa.eu/paym/retpaym/paymint/indicators/html/index.en.html .

(12) Litva se je euroobmočju pridružila 1. januarja 2015, do 1. januarja 2016 pa je morala izvesti prehod za vse kreditne prenose v eurih.

(13) Latvija je imela čas za prehod do 1. januarja 2015. Obstoječe direktne bremenitve je nadomestila z rešitvami elektronskega izdajanja računov na podlagi kreditnih prenosov SEPA.

(14) V Združenem kraljestvu so bili 18. decembra 2012 parlamentu predloženi predpisi za plačila v eurih (kreditni prenosi in direktne bremenitve) iz leta 2012, ki so se začeli uporabljati 15. januarja 2013. V členu 19 teh predpisov je navedeno, katera odstopanja so se uporabila. V pravilu 19 je določeno odstopanje v skladu s členom 16(3) in (4) uredbe SEPA, ki se uporablja v zvezi z zahtevami iz člena 8(2) in (3) zadevne uredbe do 1. februarja 2016. Odstopanja iz člena 16(2) in (8), ki se nanašajo na države članice, ki niso v euroobmočju, pomenijo, da se zahteve iz členov 3, 4 in 5 uredbe SEPA niso uporabljale do 31. oktobra 2016. To je v bistvu pomenilo, da je bil za ponudnike plačilnih storitev, ki se nahajajo v Združenem kraljestvu, za večino zahtev določen končni datum za prehod 31. oktober 2016.

(15) Nekatere kreditne institucije v Estoniji še vedno zagotavljajo storitve za pretvorbo številke BBAN v IBAN.

(16) Poljska, Latvija in Grčija.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.11.2017

COM(2017) 683 final

PRILOGA

Poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu

o uporabi Uredbe (EU) št. 260/2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009

Priloga I – Organi, pristojni za zagotavljanje, da ponudniki in uporabniki plačilnih storitev upoštevajo Uredbo, ter kontaktne točke za pritožbe

Euroobmočje

Organ, pristojen za zagotavljanje, da ponudniki plačilnih storitev upoštevajo Uredbo

Organ, pristojen za zagotavljanje, da uporabniki plačilnih storitev upoštevajo Uredbo

Avstrija

Financial Market Authority

Consumer Information & Complaints

Otto-Wagner-Platz 5, 1090 Vienna, Austria

https://www.fma.gv.at/en/complaints-and-points-of-contact/

Belgija

Nationale Bank van België

Departement Prudentieel Toezicht,

Berlaimontlaan 3, 1000 Brussel

www.nbb.be

Federale Overheidsdienst Economie Economische Inspectie,

Koning Albert ll-laan 16, 1000 Brussel.

www.economie.fgov.be

Ciper

Central Bank of Cyprus

80 Kennedy Avenue, 1076, Nicosia, Cyprus

Inter-Ministerial Committee

Ministry of Finance

Michael Karaoli &

Gregori Afxentiou, 1439 Nicosia, Cyprus

Estonija

Estonian Financial Supervision Authority (Finantsinspektioon)

https://www.fi.ee

Estonian Consumer Protection Board (Tarbijakaitseamet)

http://www.tarbijakaitseamet.ee

Finska 1

Finnish Financial Supervisory Authority

Snellmaninkatu 6, Helsinki

P.O. Box 103, FI-00101

Helsinki, Finland.

kirjaamo@fiva.fi Tel.: +358 1083151,

Linija za pomoč potrošnikom, namenjena uporabnikom bančnih, investicijskih in zavarovalniških storitev

Tel.: 0800-0-5099

Consumer Ombudsman

Finnish Competition and Consumer Authority

Siltasaarenkatu 12 A, 00530 Helsinki

P. O. Box 5, FI-00531 Helsinki, Finland.

Tel.: +358 (0)295053000

Francija

Autorité de contrôle prudentiel et de Résolution (ACPR)

Secrétariat général de l’ACPR

61 rue Taitbout

75426 PARIS CEDEX 09

Banque de France

Direction des Systèmes de Paiement et des Infrastructures de Marché

31, rue Croix des Petits-Champs

75049 PARIS CEDEX 01

Direction Générale de la concurrence, de la consommation et de la répression des fraudes (DGCCRF)

59, Boulevard Vincent Auriol

75703 PARIS CEDEX 13

Direction Générale de la concurrence, de la consommation et de la répression des fraudes (DGCCRF)

59, Boulevard Vincent Auriol

75703 PARIS CEDEX 13

Nemčija

Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (BaFin)

Graurheindorfer Straße 108

53117 Bonn

E-naslov: poststelle@bafin.de

Liste der Industrie- und Handelskammern sowie der Handwerkskammern nach § 8 UWG und § 3 UklaG 2

Grčija 3	Bank of Greece 21 E. Venizelos Avenue, GR 10250 Athens, Greece www.bankofgreece.gr/pages/en/other/communication.aspx Secretariat General Consumer Protection, 20 Kaniggos Square, GR 10181, Athens, Greece. www.1520.gov.gr/epikoinia www.1520.gov.gr/ypovoli-kataggelias?id=253
Irska	Central Bank of Ireland PO Box 559 Dame Street Dublin 2 D02 P656 E-naslov: enquiries@centraibank.ie	Competition and Consumer Protection Commission PO Box 12585 Dublin 1 E-naslov: consumerenforcement@ccpc.ie
Italija	Banca d’Italia Via Nazionale 91 00184 Roma – Italia email@bancaditalia.it	Italian Competition Authority Piazza Verdi 6/A 00198 Roma – Italia www.agcm.it (na voljo tudi v angleščini)
Latvija	Financial and Capital Market Commission Kungu Street 1, Riga, Latvia, E-naslov: fktk@fktk.lv Tel.:+371 67774800
Litva	The Bank of Lithuania Totorių g. 4, 01121 Vilnius Tel.: +370 52680029 Telefaks: +370 52680038
Luksemburg	Commission de surveillance du secteur financier Tel.: +352 26251 - 1 (centrala) - www.cssf.lu - direction@cssf.lu 283, route d’Arlon - L-1150 Luxembourg Poštni naslov: L-2991 Luxembourg
Malta	Central Bank of Malta Pjazza Kastilja Valletta VLT 1060 - Malta oversight@centralbankmalta.org
Nizozemska	De Nederlandsche Bank - www.dnb.nl	The Netherlands Authority for Consumers and Markets - www.acm.nl
Portugalska	Banco de Portugal Apartado 2240, 1106-001 Lisboa info@bportugal.pt ali spletna stran: http://clientebancario.bportugal.pt/pt-PT/Reclamacoes/Paginas/Formulariodenovareclamacao.aspx
Slovaška	National Bank of Slovakia http://www.nbs.sk info@nbs.sk Regulatory Authority for Electronic Communication and Postal services inspection@teleoff.gov.sk Ministry of Justice http://www.justice.gov.sk Ministry of Finance http://www.finance.gov.sk	Slovak Commercial Inspection http://www.soi.sk info@soi.sk
Slovenija	Banka Slovenija Slovenska 35 1505 Ljubljana Slovenija pr@bsi.si

Španija

Banco de España

http://www.bde.es paymentsystems@bde.es

Consumer Authorities of Comunidades Autónomas 4

ki jih koordinira AECOSAN

C/Príncipe de Vergara, 54. 28006. Madrid. Spain

Zunaj območja eura	Organ, pristojen za zagotavljanje, da ponudniki plačilnih storitev upoštevajo Uredbo	Organ, pristojen za zagotavljanje, da uporabniki plačilnih storitev upoštevajo Uredbo
Bolgarija	Bulgarian National Bank 1, Knyaz Alexander І Sq., 1000 Sofia, Bulgaria Kontaktna točka za pritožbe krastev.k@bnbank.org
Hrvaška 5	Ministry of Finance, Financial Inspectorate Ulica grada Vukovara 72 10002 Zagreb Republika Hrvaška P.O. BOX 274 E-naslov: info.fi@mfin.hr	Hrvaška narodna banka Trg hrvatskih velikana 3 10002 Zagreb Republika Hrvaška P.O. BOX 603 E-naslov: prituzbe-zpp@hnb.hr
Češka	The Czech National Bank, Naslov: Na Příkopě 28, 115 03 Praha 1 Tel.: +420 224411111, telefaks: +420 224412404, e-naslov: podatelna@cnb.cz http://www.cnb.cz/en/about_cnb/form_general_enquiry/general_enquiry.html
Danska	Danish Financial Supervisory Authority Århusgade 110, 2100 København Ø Tel.: +45 33 55 82 82 The Danish Competition and Consumer Authority Carl Jacobsens Vej 35, 2500 Valby Tel.: +45 41715000
Madžarska	Magyar Nemzeti Bank (MNB) 1054 Budimpešta Szabadság tér 9 ugyfelszolgalat@mnb.hu or info@.mnb.hu
Poljska 6	Polish Financial Supervision Authority Komisja Nadzoru Finansowego Plac Powstańców Warszawy 1 skr. poczt. 419 00-950 Warszawa Tel.: +48 222625000 E-naslov: knf@knf.gov.pl	Arbitration court - PL Powstańców Warszawy 1 00 – 030 Warszawa Tel.: + 48 222624054 E-naslov: sad.pohłbo wnv@knf.gov.pl ali Financial Ombudsman - Al. Jerozolimskie 87 02-001 Warszawa Tel.: +48 223337326 tel.: +48 223337327
Romunija	National Bank of Romania 25 Lipscani Street 3, 030031 Bucharest, Romania info@bnro.ro Tel.: +40 213130410 ali +40 213152750
Švedska	Finansinspektionen Box 7821 103 97 Stockholm E-naslov: finansinspektionen@fi.se
Združeno kraljestvo	Financial Conduct Authority 25 The North Colonnade - London E14 5HS - United Kingdom	Financial Ombudsman Service

(1) FIN FSA je pristojen za ponudnike in uporabnike plačilnih storitev.

(2) http://www.bmwi.de/Redaktion/DE/Downloads/I/industrie-und-handelskammern-handwerkskammern-uwg-uklag-liste.pdf;jsessionid=3E4C6ED1BD48A17A825D906F2AF3A35E?__blob=publicationFile&v=2

(3) Z določbami iz člena 30 Zakona 4141/2013 niso izrecno imenovani organi v zvezi z uporabniki plačilnih storitev, ne glede na to, ali gre za potrošnike ali ne.

(4) Koordinira jih Agencia Española de Consumo, Seguridad Alimentaria y Nutrición (AECOSAN), Subdirección General de Coordinación, Calidad y Cooperación en Consumo. http://www.aecosan.msssi.gob.es/AECOSAN/web/home/aecosan_inicio.htm http://aesan.msssi.gob.es/SIAC-WEB/contacto.do?reqCode=newSearch

(5) Hrvaška nacionalna banka je pristojna za ponudnike in uporabnike plačilnih storitev.

(6) Čeprav sta za uporabnike plačilnih storitev navedeni dve kontaktni točki, ta organa nista ustrezna v primerih proti drugim uporabnikom plačilnih storitev, ki ne upoštevajo Uredbe (glejte Poglavje 2.3 o diskriminaciji na podlagi IBAN).

Top

Choose the experimental features you want to try