EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.7.2017

COM(2017) 405 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Štirinajsto poročilo o premestitvi in preselitvi

1Uvod

V štirinajstem poročilu o premestitvi in preselitvi so obravnavani nujni ukrepi, ki jih je treba še sprejeti, da bi bilo mogoče v prihodnjih mesecih premestiti vse upravičene osebe iz Italije in Grčije ter izpolniti cilje glede preselitve.

Junija 2017 je bil zabeležen nov rekord, kar zadeva premestitve. Iz Grčije je bilo premeščenih več kot 2 000 oseb, iz Italije pa skoraj 1 000. Vendar se je julija dinamika premestitev upočasnila (iz Grčije je bilo premeščenih približno 1 600 oseb, iz Italije pa 600). Do 24. julija 2017 je bilo skupaj premeščenih več kot 24 600 oseb (16 803 iz Grčije in 7 873 iz Italije).

Trenutna dinamika premestitev ne blaži dovolj povečanega pritiska na Italijo. Od začetka leta je na italijanske obale prispelo namreč več kot 93 000 migrantov, kar je za 6 % več kot v istem obdobju leta 2016. Komisija je za obravnavanje teh izrednih razmer predložila akcijski načrt 1 , da bi podprla Italijo, zmanjšala pritisk vzdolž osrednjesredozemske poti in povečala solidarnost. Na neformalnem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve 6. julija 2017 so ministri pozdravili ta akcijski načrt in dosegli dogovor o tem, da je treba pospešiti skupno delo pri izvajanju vrste prednostnih ukrepov, ter se zlasti zavezali, da bodo „sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi zagotovili premestitev vseh upravičenih oseb iz Italije“ 2 .

V Italiji je še vedno veliko število migrantov, ki so upravičeni do premestitve. Število prispelih Eritrejcev, ki so v Italiji na prvem mestu med upravičenci do premestitve, je v letu 2017 razmeroma majhno. Poleg 20 700 Eritrejcev, ki so v Italijo prispeli leta 2016, jih je od začetka leta 2017 prispelo še več kot 5 200. Ker premestitve še vedno potekajo prepočasi, da bi lahko premestili vse upravičene osebe, je bistvenega pomena, da države članice zdaj izpolnijo svoje zaveze in pravne obveznosti ter znatno okrepijo svoja prizadevanja za premestitve iz Italije.

Kar zadeva Grčijo, bi bilo treba ohraniti dobro dinamiko premestitev, doseženo junija, da bi lahko kot prednostno nalogo do septembra 2017 premestili vse upravičene prosilce, ki so trenutno v Grčiji. Do 24. julija je bilo za premestitev registriranih 27 295 oseb, premestiti pa jih je treba vsaj še 4 800. Države članice bi morale še naprej sprejemati zaveze ter skrajšati odzivni čas in pospešiti predaje, da bi zagotovile dejansko premestitev vseh upravičenih migrantov.

Še vedno je opazen stalen napredek pri izvajanju sklepov Sveta iz julija 2015 3 o preselitvi 22 504 oseb, čeprav so jih številne države članice z velikimi obveznostmi že izpolnile in zdaj svoja prizadevanja osredotočajo na preselitev na podlagi izjave EU in Turčije. Države članice, ki še niso izvedle nobene preselitve ali so daleč od uresničitve svojega cilja, bi morale takoj okrepiti svoja prizadevanja.

2Premestitev

Dinamika premestitev kaže pozitiven in nenehno naraščajoč trend z več kot 1 000 premestitvami na mesec od novembra 2016. Večina držav članic redno sprejema zaveze in premešča osebe. Vendar so potrebna dodatna prizadevanja vseh držav članic premestitve, da se zagotovi premestitev vseh upravičenih oseb iz Italije in Grčije.

Ker so nekatere države članice izpolnile svoje obveznosti glede premestitev ali so tik pred tem, da jih izpolnijo, morajo za uspešno izvajanje programa za premestitev nekatere države članice povečati svoje zaveze, vse države članice pa izpolnjevati svoje obveznosti. 

Madžarska in Poljska ostajata edini državi članici, ki nista premestili nobene osebe, Poljska pa od 16. decembra 2015 ni sprejela nobene zaveze. Poleg tega Češka od maja 2016 ni sprejela nobene zaveze, od avgusta 2016 pa ni sprejela nobene premeščene osebe. Te države bi morale takoj začeti sprejemati zaveze in premeščati osebe. 

Tudi Avstrija še ni sprejela nobene premeščene osebe, vendar je pred kratkim sprejela tri zaveze (maja, junija in julija) za 50 oseb, ki bodo premeščene iz Italije. Prva zaveza se mora nujno kmalu uresničiti z dejanskimi premestitvami.

2.1    Grčija: predaje so se junija precej pospešile, vendar so še vedno potrebna stalna prizadevanja za premestitev vseh upravičenih oseb

Kot je bilo navedeno v predhodnih poročilih, je Grčija dokončala registracijo („vložitev prošnje za mednarodno zaščito“) vseh oseb, ki so bile vključene v predregistracijski postopek, tudi tistih, ki so upravičene do premestitve. Do 24. julija je 27 295 oseb vložilo prošnjo v okviru programa za premestitev; 16 803 osebe so že bile premeščene, 4 804 pa jih je treba še premestiti 4 . Čeprav je mogoče, da bo do 26. septembra 2017 registriranih še več prosilcev za premestitev in da bodo nekateri izključeni iz programa za premestitev, pa naj bi skupno število oseb, registriranih za premestitev, ostalo stabilno. Od 1 500 do 2 000 oseb, ki so bile prvotno vključene v postopek na podlagi dublinske uredbe, bo morda znova vključenih v program premestitve, s čimer bi število oseb, ki bi jih bilo treba morebiti še premestiti, skupaj znašalo 6 800. Zato je bistveno, da države članice še naprej vsak mesec sprejemajo zaveze.

Dinamika premestitev: skrajšati je treba odzivni čas, povečati sprejemne zmogljivosti in učinkovito izvajati načrtovanje

Kot se je že poročalo, je Malta sprejela vse dodeljene prosilce 5 . V tem obdobju poročanja je tudi Latvija sprejela vse dodeljene prosilce razen enega, Norveška pa je izpolnila svojo zavezo. Glede na predaje v okviru premestitve, ki so bile izvedene in načrtovane za julij in avgust, bodo Finska, Litva in Luksemburg sprejeli več kot 80 % dodeljenih prosilcev, Švedska, ki je začela premeščati šele junija, pa bo sprejela že skoraj 60 % dodeljenih prosilcev.

Komisija pozdravlja napovedano povečanje mesečnih zavez Španije. Kljub temu, da je Avstrija napovedala, da bo začela sprejemati premeščene osebe iz Grčije, uradne zaveze še ni sprejela.

Junija se je število premestitev povečalo na 2 000 predaj, kar je doslej največje število v enem mesecu. To je rezultat usklajenih prizadevanj vseh zainteresiranih strani v skladu z dogovorjenimi dokumenti načrtovanja; od hitrejšega obveščanja s strani grške azilne službe do zagotavljanja prevoza iz različnih delov Grčije do Aten in tamkajšnje nastanitve s strani visokega komisarja Združenih narodov za begunce, nudenja podpore s strani Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) pri pripravi in spremljanju spisov, organizacije zdravniških pregledov, informativnih srečanj pred odhodom in letov s strani Mednarodne organizacije za migracije (IOM) ter prožnosti držav članic premestitve, zlasti kadar je treba primere odložiti iz zdravstvenih razlogov.

Vendar kljub načrtovanju, dogovorjenemu z državami članicami, ni bilo mogoče ohraniti dinamike in predvideva se, da bo julija premeščenih le približno 1 600 oseb, večinoma zaradi:

·dolgega odzivnega časa nekaterih držav članic premestitve in omejene zmogljivosti za obravnavo zahtev: nekatere države (zlasti Estonija in Švica) v nekaterih primerih z odgovori zamujajo že več kot tri mesece. Včasih so te zamude posledica pomanjkanja ustrezne zmogljivosti v državi članici premestitve, ki preprečuje obravnavanje zahtev za premestitev in zlasti izvajanje varnostnih pregledov s strani nacionalnih varnostnih služb v skladu z dinamiko mesečnih zavez. V drugih primerih so posledica dolgotrajnih nacionalnih postopkov v državi članici premestitve. Tudi nekatere države, ki hkrati izvajajo preselitve in premestitve, se srečujejo z omejitvami zmogljivosti za obravnavo zahtev;

·omejitev sprejemnih zmogljivosti: čeprav si Irska, Finska in Portugalska prizadevajo za rešitev svojih težav, je od teh treh držav samo Finska zmogla ohraniti potrebno dinamiko predaj.

Te težave v zvezi s premestitvami obremenjujejo grški sprejemni sistem na celini, ki je pod vse večjim pritiskom zaradi številnih prosilcev za premestitev, ki so še vedno v državi, in rednih prosilcev za azil, vključno s tistimi, ki so bili predani z otokov, da bi se obravnavali v okviru rednega azilnega postopka.

Za učinkovito izvajanje programa za premestitev bi si morale vse države članice konstruktivno prizadevati pri vsakem koraku postopka premestitve, Komisija pa je pripravljena ta postopek olajšati.

Mladoletniki brez spremstva: še vedno se dosega dober napredek

Do 21. julija je bilo od 581 mladoletnikov brez spremstva, upravičenih do premestitve, premeščenih 390 takih oseb. Iste države članice (Belgija, Irska, Nemčija, Nizozemska in Španija) še naprej zagotavljajo mesta za to kategorijo ranljivih prosilcev, kar Komisija pozdravlja. Vendar je bistveno, da vse države članice sprejemajo zahteve za premestitev za to posebej ranljivo skupino. Države članice naj še naprej zagotavljajo mesta, ki so potrebna 6 za premestitev registriranih mladoletnikov, ki so ločeni od družine.

Najprej se na podlagi ocene največje koristi otroka odloči, ali bi bilo treba mladoletnika premestiti, nato pa se določi še to, v katero državo članico bo premeščen. Preveč omejevalne politike v zvezi z dokazovanjem družinskih povezav, kot jih uporablja na primer Nemčija, pomenijo preveliko breme za grške organe, zlasti če take zahteve niso vključene v sklepa Sveta o premestitvi.

2.2    Italija: potrebna so večja prizadevanja vseh zainteresiranih strani za odzivanje na trenutni migracijski pritisk

Čeprav se je maja in junija dinamika premestitev iz Italije ustalila pri 1 000 premestitvah na mesec, se je julija njihovo število znova zmanjšalo. Predvideva se, da bo ta mesec premeščenih le največ 600 prosilcev. Glede na trenutni splošni pritisk na migracijsko infrastrukturo Italije je treba nadaljevati pozitiven trend iz preteklih mesecev in dodatno pospešiti premestitve iz Italije. Akcijski načrt Komisije za Italijo vključuje ukrepe, ki jih je treba po mnenju Komisije nujno sprejeti, da bi bile obstoječe obveznosti glede premestitev v celoti izpolnjene.

Identifikacija, registracija in centralizacija prosilcev: treba je dodatno pospešiti nedavno dosežen napredek

Izredno pomembno je, da Italija takoj identificira in registrira za premestitev vse upravičene prosilce, ki so v Italijo prispeli leta 2016 in v prvi polovici leta 2017. Čeprav je Italija doslej za premestitev registrirala približno 10 000 oseb (od tega jih je bilo 7 873 že premeščenih), 2 500 pa jih čaka na registracijo, je samo v letu 2016 v Italijo prispelo več kot 20 700 Eritrejcev, v letu 2017 pa jih je doslej prispelo več kot 5 200.

Kot je navedeno v akcijskem načrtu, je urad EASO pripravljen podpreti Italijo pri njenih prizadevanjih v zvezi z registracijo in obravnavo prosilcev. V ta namen je začel izvajati kampanjo prek družbenih medijev, zlasti z vzpostavitvijo klicne številke urada EASO o premestitvi, ki tedensko prejme do 200 klicev. Vendar je za uspeh kampanje obveščanja pomembno, da Italija uradu EASO nemudoma zagotovi potrebne informacije za obsežnejše razdeljevanje letakov in transparentov ter poveča seznanjenost s programom za premestitev pri lokalnih prefekturah/policijskih organih in v sprejemnih centrih, vključno z zagotavljanjem, da se tudi potencialni kandidati, ki trenutno niso vključeni v formalni sprejemni sistem v Italiji, hitro registrirajo in vključijo v program za premestitev. Poleg tega je urad EASO pripravljen povečati število in dejavno prisotnost svojih mobilnih enot za navezavo stikov z vsemi upravičenimi prosilci, ki še niso bili registrirani, in olajšanje njihove registracije v program za premestitev.

Da bi Italija pripomogla k hitrejši registraciji novoprispelih oseb za premestitev in izboljšala učinkovitost postopka, je prav tako bistveno, da centralizira upravičene prosilce v nekaj namenskih centrih za premestitev. V ta namen Komisija pozdravlja nedavno sprejete ukrepe, zlasti predajo upravičenih prosilcev v centre v Rimu za izvedbo zadnjih faz postopka premestitve in okrožnico ministrstva za notranje zadeve, s katero ministrstvo poziva k centralizaciji upravičenih prosilcev v nekaj centrov. Ti ukrepi bi se morali zdaj v celoti izvajati in dodatno okrepiti, tako za novoprispele upravičene prosilce kot tudi za tiste, ki so že nastanjeni po celotni Italiji. Da bi Komisija podprla te ukrepe, je Italiji nedavno namenila 15,33 milijona EUR nujne pomoči v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje za zagotavljanje nastanitve, hrane in zdravstvene oskrbe ter jezikovnega in kulturnega posredovanja v treh namenskih centrih za premestitev.

Dinamika premestitev: doseči je treba večji napredek

Po pozitivnem trendu se je število zavez junija in julija zmanjšalo. Luksemburg in Francija že več kot tri mesece nista sprejeli zavez za Italijo. Po drugi strani pa Komisija pozdravlja nedavno zavezo Slovaške, ki bi se morala zdaj brez odlašanja uresničiti z dejanskimi premestitvami. Komisija pozdravlja tudi napovedano povečanje mesečnih zavez Španije in napovedano pospešitev predaj s strani Nemčije. Kot je bilo že omenjeno, je sprejemanje zavez bistveno za zagotovitev zadostnega števila mest, kar bo Italiji omogočilo hitro odzivanje pri soočanju z vse večjim številom prispelih upravičenih prosilcev in zagotavljanju hitrih premestitev. To bo prispevalo tudi k preprečevanju morebitnega nedovoljenega gibanja zadevnih prosilcev.

Da bi program pravilno deloval, je bistveno tudi, da države članice upoštevajo roke, dogovorjene v protokolu o premestitvi, zlasti desetdnevni rok za odgovor na predložene zahteve za premestitev. Pri tem se v Belgiji, Nemčiji, Franciji in Luksemburgu še naprej kopičijo zamude, nekatere zahteve za premestitev pa čakajo na obravnavo že od preteklega leta. Države članice bi morale tudi tesno sodelovati z Italijo v primeru dvomov glede državljanstva prosilcev. Nekatere države članice še naprej uporabljajo neupravičeno omejujoče preference (npr. Francija sprejema samo družine/samske ženske z otroki, ki imajo eritrejsko državljanstvo), za katere je skoraj nemogoče, da bi jih Italija lahko izpolnila. Tudi vnaprejšnje načrtovanje za države članice z velikimi mesečnimi zavezami bi po vzoru Švedske pomagalo pospešiti premestitve, kot je bilo ugotovljeno v primeru Grčije. Države članice bi morale pokazati prožnost pri logistiki, povezani s predajami, in pri dogovarjanju o datumih letov.

Komisija pozdravlja dvostranske sporazume med Italijo in Avstrijo ter Litvo v zvezi z dodatnimi varnostnimi razgovori. Od Avstrije pričakuje, da bo zdaj hitro izvedla premestitve, in pozdravlja premestitev prvih desetih prosilcev v Litvo. Poleg tega pričakuje, da bodo po pozivu Italije podobni dvostranski sporazumi sklenjeni tudi z Estonijo, Irsko in katero koli drugo zadevno državo članico ter da se bodo premestitve v navedene države začele izvajati takoj.

Premestitev mladoletnikov brez spremstva se je začela, vendar so še vedno potrebna dodatna prizadevanja

Čeprav je bil v obdobju poročanja predan samo en dodaten mladoletnik brez spremstva, je bil dosežen napredek pri postopku za omogočanje premestitve te kategorije ranljivih prosilcev. Na predajo do konca julija čaka 10 novih oseb, dodatnih 25 zahtev čaka na odobritev, 38 drugih zahtev pa je pripravljenih in bodo poslane. Nekaj dodatnih primerov se trenutno preučuje.

Za ta napredek je ključnega pomena dejavna vključenost javnih organov na centralni in lokalni ravni. Italijansko ministrstvo za pravosodje je na sodišča naslovilo dopis o premestitvi in postopkih na podlagi dublinske uredbe. Pričakuje se, da bodo kmalu razposlana dodatna pojasnila. Poleg tega ministrstvo za delo podpira postopek z zagotavljanjem informacij o upravičenih mladoletnikih v sprejemnih centrih. Skupina Komisije v Italiji spodbuja usklajevanje na centralni upravni ravni, pri zagotavljanju informaciji in tehnične pomoči pa imata pomembno vlogo tudi EASO in IOM.

Eritrejski mladoletniki brez spremstva so na drugem mestu po številu pobegov. Da bi lahko vsem upravičenim mladoletnikom brez spremstva ponudili možnost varne predaje v drugo državo članico prek premestitve, bi morali lokalni organi vse upravičene mladoletnike brez spremstva napotiti v manjše število namenskih objektov.

Hkrati je zelo pomembno, da države članice prednostno obravnavajo zahteve, povezane z ranljivimi osebami in mladoletniki brez spremstva. Izogibati se je treba politikam preferenc, kot so na primer politike preferenc v Nemčiji, ki zahtevajo, da imajo mladoletniki brez spremstva povezave z državo članico premestitve, in niso skladne s sklepom Sveta. Zavrnitev je lahko utemeljena samo z razlogi, določenimi v sklepih Sveta.

Če države članice tega še niso storile, bi morale italijanskim organom posredovati informacije o sprejemni in azilni infrastrukturi, predvideni za tiste mladoletnike brez spremstva, ki bodo premeščeni.

3Preselitev

Ker je več držav z velikimi kvotami izpolnilo svojo zavezo v zvezi s preselitvijo v skladu s sklepi z dne 20 julija 2015 ali pa jo bodo izpolnile zelo kmalu, je večina prizadevanj zdaj osredotočena na izvajanje izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016. Vendar je pri izvajanju sklepov še vedno opazen napredek, saj so bile izvedene že več kot tri četrtine od 22 504 dogovorjenih preselitev. Od 9. junija 2017 je bilo v okviru programa preseljenih 760 oseb. Večina preselitev zdaj poteka iz Turčije, čeprav se še vedno nadaljujejo preselitve tudi iz drugih držav, večinoma iz Jordanije in Libanona.

Do 24. julija 2017 je bilo preseljenih 17 179 oseb v 22 držav (v Belgijo, na Češko, Dansko, v Nemčijo, Estonijo, Francijo, na Islandijo, Irsko, v Italijo, Latvijo, Lihtenštajn, Litvo, Luksemburg, na Nizozemsko, Norveško, v Avstrijo, na Portugalsko, v Španijo, na Finsko, Švedsko, v Švico in Združeno kraljestvo). Sedem držav članic (Estonija, Finska, Irska, Nemčija, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo) ter tri pridružene države (Islandija, Lihtenštajn in Švica) so že izpolnile svoje zaveze. Čeprav preseljene osebe sprejema več držav članic kot v prejšnjih letih, devet držav članic še ni sprejelo nobene preseljene osebe v okviru tega programa 7 . Države članice z velikimi razlikami med svojimi obveznostmi in dejanskim izvajanjem verjetno ne bodo izpolnile svojih preostalih obveznosti.

Izvajanje sklepov z dne 20. julija 2015 vključuje prizadevanja držav članic za preselitev Sircev iz Turčije na podlagi izjave EU in Turčije. Od 4. aprila 2016 je bilo na podlagi dela izjave EU in Turčije, ki se nanaša na preselitev, iz Turčije preseljenih 7 806 Sircev. Od zadnjega obdobja poročanja je bilo na podlagi tega mehanizma preseljenih 1 552 Sircev, glede na preostale zaveze pa je skupaj na voljo še 21 522 mest. Preselitve na podlagi izjave EU in Turčije so bile doslej izvedene v Avstrijo, Belgijo, Estonijo, Francijo, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Nemčijo, na Nizozemsko, Portugalsko, v Romunijo, Španijo ter na Finsko in Švedsko. Poleg tega je bil od 4. aprila 2016 iz Turčije na Norveško preseljen 601 Sirec.

Države članice, ki sprejemajo preseljene osebe na podlagi izjave EU in Turčije, pripravljajo dodatne operacije, vključno z misijami v Turčijo, da bi se opravili razgovori s kandidati za preselitev. Na podlagi priporočil iz prejšnjih poročil je Bolgarija zdaj sporočila, da je pripravljena preseliti 40 Sircev. Delegacija EU v Ankari visokega komisarja ZN za begunce še naprej opozarja na pomen pošiljanja novih vlog kandidatov tudi državam članicam z manjšimi zavezami.

Od držav članic, ki še niso sprejele preseljenih oseb iz Turčije 8 , je Malta julija izvedla izbirno misijo v Turčijo, Ciper pa je uradno stopil v stik z visokim komisarjem ZN za begunce in izrazil pripravljenost, da na podlagi izjave EU in Turčije preseli pet oseb. Češka je vrnila spise, ki jih je prejšnje poletje prejela od visokega komisarja ZN za begunce, saj se zdi, da za zdaj ne načrtuje preselitev iz Turčije.

Hkrati z izvajanjem sedanjih zavez glede preselitve iz Turčije napredujejo pogajanja o standardnih operativnih postopkih za prostovoljni program humanitarnega sprejema s sodelujočimi državami in Turčijo, cilj pa je njihovo čimprejšnje sprejetje.

Da bi Komisija zagotovila stalno finančno podporo EU za preselitve, je na osmem forumu o preselitvi in premestitvi 4. julija države članice pozvala, naj do 15. septembra 2017 sprejmejo nove zaveze za preselitev v letu 2018. Financiranje je del rednega sprejemanja zavez, ki državam članicam omogoča, da izkoristijo finančno podporo EU za svoja prizadevanja v zvezi s preselitvijo, in pomeni nadaljevanje usklajenega pristopa k preselitvi na ravni EU ter je temelj prihodnjega okvira Unije za preselitev. Preselitev Sircev in državljanov drugih tretjih držav iz Turčije, razseljenih zaradi spopadov v Siriji, ostaja glavna prednostna naloga. Hkrati so države članice glede na druge premisleke, povezane s humanitarno pomočjo, zaščito in upravljanjem migracij, nadalje pozvane, da preselijo ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz Libanona in Jordanije, pa tudi iz severne Afrike in z Afriškega roga.

V skladu z akcijskim načrtom z dne 4. julija ter s ciljem reševanja življenj, zmanjševanja migracijskega pritiska na Libijo in zagotavljanja alternativ nedovoljenemu nadaljevanju poti proti EU so bile države članice izrecno pozvane, naj se osredotočijo na preselitev vsaj manjšega števila najranljivejših oseb iz Libije, Egipta, Nigra, Etiopije in Sudana. Trenutno skupni znesek, namenjen preselitvam v letu 2018, znaša 377,5 milijona EUR, s čimer se lahko zagotovi podpora za preselitev vsaj 37 750 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

4Nadaljnji koraki

Kot so ponovno poudarili voditelji evropskih držav in vlad na zasedanju Evropskega sveta 22. in 23. junija 2017, nedavno pa tudi ministri za pravosodje in notranje zadeve na neformalnem zasedanju 6. julija v Talinu, celovito izvajanje sedanjega programa za nujno premestitev ostaja prednostna naloga, zlasti ob upoštevanju trenutnih razmer v osrednjem Sredozemlju.

Glede na sedanje število migrantov v Grčiji in Italiji je premestitev vseh tistih oseb, ki so trenutno v Italiji in Grčiji ter so upravičene do premestitve, možna in izvedljiva do septembra 2017. To ostaja naš skupni cilj, h kateremu bi morale pravično in sorazmerno prispevati vse države članice. Nedavna hitrejša dinamika premestitev kaže, da solidarnost deluje, če vse države članice, vključno z Grčijo, Italijo, agencijami EU in drugimi zainteresiranimi stranmi na terenu, tesno sodelujejo, da bi dosegle isti cilj v duhu lojalnega sodelovanja. Da bi države članice dosegle ta cilj, bi morale nujno okrepiti prizadevanja in sprejeti potrebne ukrepe, navedene v tem poročilu. Komisija bo še naprej pomagala državam članicam pri usklajevanju teh okrepljenih prizadevanj.

Sklepa Sveta se uporabljata za vse upravičene prosilce, ki bodo na ozemlje Grčije in Italije prispeli do 26. septembra 2017. Zato so osebe, ki bodo prispele do navedenega datuma in izpolnjevale vse zahteve iz sklepov sveta, upravičene do premestitve in bi jih bilo treba v razumnem obdobju po navedenem datumu predati v druge države članice. Bistveno je, da države članice pospešijo premestitve iz Italije in Grčije, da bi preprečile zaostanke v tej končni fazi, in da še naprej zagotavljajo dovolj zavez, da bi število mest zadoščalo za premestitev vseh upravičenih prosilcev, ki so še vedno v obeh državah, vključno s tistimi, ki bodo verjetno prispeli do ciljnih datumov iz sklepov sveta o premestitvi. Po 26. septembru 2017 bi morali Italija in Grčija imeti možnost, da pošljeta zahteve za premestitev preostalih upravičenih prosilcev državam članicam, ki še niso v celoti izkoristile svoje dodelitve. Komisija bo še naprej zagotavljala finančno podporo, kot je določeno v sklepih Sveta.

Komisija se zanaša na to, da bodo vse države članice zagotovile premestitev vseh upravičenih prosilcev.

Dejansko je Komisija v zadnjih mesecih vse države članice redno opominjala na njihove pravne obveznosti na podlagi sklepov Sveta in tiste države članice, ki še morajo sprejeti zaveze in premestiti osebe iz Grčije in Italije, pozivala, naj to storijo takoj. Žal Madžarska in Poljska kljub večkratnim pozivom še vedno nista premestili nobene osebe, Češka pa jih je premestila le majhno število in že več kot eno leto ni sprejela zaveze. Komisija se je zato 14. junija 2017 odločila, da bo proti tem trem državam članicam začela postopke za ugotavljanje kršitev. Na podlagi njihovih odgovorov na uradne opomine in ker niso bili izvedeni nobeni ukrepi, se je Komisija 26. julija 2017 odločila, da bo kot naslednji korak sprejela utemeljena mnenja.

Hkrati bi morale države članice tudi okrepiti svoja prizadevanja za izpolnitev obveznosti glede preselitve, zlasti tiste države članice, ki še niso sprejele nobene preseljene osebe ali so še daleč od uresničitve svojega cilja.

Čeprav bi se morale vse zainteresirane strani v skladu s sklepi z neformalnega zasedanja ministrov za pravosodje in notranje zadeve z dne 6. julija hkrati osredotočati na celovito izvajanje sedanjih programov za nujno premestitev in preselitev, je treba največjo prednost še naprej namenjati delu v zvezi s svežnjem zakonodajnih predlogov za reformo skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z reformo dublinske uredbe na podlagi načel solidarnosti in odgovornosti.

(1)

     SEC(2017) 339, sprejet 4 julija.

(2)

      https://www.eu2017.ee/news/press-releases/press-statement-following-discussions-central-mediterranean.  

(3)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11130-2015-INIT/sl/pdf.  

(4)

     Države članice premestitve so 2 622 kandidatov za premestitev zavrnile ali pa so bili vključeni v postopek na podlagi dublinske uredbe ali v grški nacionalni postopek, nekaj pa jih je umrlo. Grška azilna služba državam članicam na koncu ni posredovala 3 066 registriranih prošenj, ker so bile osebe večinoma vključene v postopke na podlagi dublinske uredbe ali pa je bilo zanje ugotovljeno, da do premestitve niso upravičene, nekatere prošnje pa še niso bile posredovane državam članicam.

(5)

     Razen posebej dodeljenih prosilcev na podlagi dogovora glede preostalih 54 000 mest.

(6)

     Čeprav načeloma niso potrebne dodatne zaveze, se lahko potreba po nadaljnjih zavezah poveča, če bodo nekatere zahteve na podlagi dublinske uredbe za mladoletnike brez spremstva, poslane v druge države članice, zavrnjene.

(7)

     Ta skupina držav članic vključuje Romunijo, čeprav je Romunija zdaj začela preseljevati Sirce iz Turčije v skladu z izjavo EU in Turčije.

(8)

   Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Grčija, Hrvaška, Irska, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija in Združeno kraljestvo.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.7.2017

COM(2017) 405 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Štirinajsto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 1: Premestitve iz Grčije do 24. julija 2017

(1)

Poslano prek omrežja DubliNet v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta.

(2)

Ne vključuje približno 8 000 oseb, ki se morajo še dodeliti v okviru prvega sklepa Sveta, in dodelitev na podlagi dogovora glede 54 000 mest.

(3)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(4)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.7.2017

COM(2017) 405 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Štirinajsto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 2: Premestitve iz Italije do 24. julija 2017

(1)

Poslano prek omrežja DubliNet v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta.

(2)

Ne vključuje približno 8 000 oseb, ki se morajo še dodeliti v okviru prvega sklepa Sveta, in dodelitev na podlagi dogovora glede 54 000 mest.

(3)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(4)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.7.2017

COM(2017) 405 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Štirinajsto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 3: Premestitve iz Italije in Grčije do 24. julija 2017

(1)

Ne vključuje približno 8 000 oseb, ki se morajo še dodeliti v okviru prvega sklepa Sveta, in dodelitev na podlagi dogovora glede 54 000 mest.

(2)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(3)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.7.2017

COM(2017) 405 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Štirinajsto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 4: Stanje izvajanja preselitve na dan 24. julija 2017 v skladu s sklepi z dne 20. julija 2015
in mehanizmom 1 : 1 s Turčijo (v uporabi od 4. aprila 2016)

(1)

281 Sircev, preseljenih iz Turčije zunaj programa z dne 20. julija 2015, se šteje v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2016/1754.

(2)

To število ne vključuje 587 Sircev, preseljenih iz Turčije v okviru mehanizma 1 : 1.

(3)

 Izmed 587 Sircev, ki so bili preseljeni iz Turčije, jih je bilo 11 preseljenih v okviru nacionalnih programov za preselitev, 576 pa se jih šteje

v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2016/1754.

(4)

641 Sircev, preseljenih iz Turčije zunaj programa z dne 20. julija 2015, se šteje v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2016/1754.

(5)

Na Islandijo je bilo preseljenih skupno 97 oseb, vse iz Libanona.

(6)

Poleg tega je Irska v istem obdobju v okviru svojega nacionalnega programa za preselitev sprejela 265 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

(7)

98 Sircev, preseljenih iz Turčije, se šteje v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2016/1754.