EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.5.2017

COM(2017) 217 final

POROČILO KOMISIJE SVETU

Pregled prehodnih ukrepov za pridobitev kmetijskih nepremičnin, določenih v Pogodbi o pristopu Hrvaške k EU iz leta 2011

POROČILO KOMISIJE SVETU

Pregled prehodnih ukrepov za pridobitev kmetijskih nepremičnin, določenih v Pogodbi o pristopu Hrvaške k EU iz leta 2011

Uvod

Komisija je pripravila to poročilo Svetu v skladu z aktom o pogojih pristopa Republike Hrvaške iz leta 2011 1 (v nadaljnjem besedilu: akt o pristopu). Ta akt določa prehodno obdobje sedmih let do leta 2020, z možnostjo podaljšanja za tri leta, v katerem lahko Hrvaška v nacionalni zakonodaji 2 ohrani obstoječe omejitve glede pridobivanja kmetijskih zemljišč. To zadeva pridobitve s strani pravnih in fizičnih oseb iz drugih držav članic Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora.

Komisija mora v skladu s pogodbo o pristopu tretje leto po pristopu Svetu poročati o možnosti za skrajšanje ali zaključek prehodnega obdobja, določenega s pogodbo o pristopu, pred datumom, določenim v pogodbi.

Zakonodaja Evropske unije in prosti pretok kapitala na splošno spodbujata čezmejne naložbe. Prosti pretok kapitala je eno od temeljnih načel, v skladu s katerim lahko vlagatelji v EU načeloma prosto poslujejo znotraj notranjega trga. Tuje naložbe lahko precej koristijo razvoju kmetijstva in podeželja. Tako so na primer znotraj Evrope čezmejne naložbe omogočile širjenje novih kmetijskih tehnologij in znanja ter zagotovile kapital za kmetijsko proizvodnjo na območjih, kjer primanjkuje kapitala. Čezmejne naložbe lahko prispevajo tudi k racionalizaciji uporabe zemljišč, zlasti na območjih, kjer so lastniške strukture zelo razdrobljene.

Hkrati je treba opomniti, da pogodbe EU držav članic ne zavezujejo k liberalizaciji trga kmetijskih zemljišč, ne da bi jim dale možnost uvedbe primernih pravil za doseganje legitimnih ciljev javne politike. Načelo prostega pretoka kapitala dovoljuje nacionalne omejitve pretoka kapitala v obliki pravil za regulacijo zemljiških trgov, če so potrebna, upravičena in sorazmerna, da se spodbujajo legitimni cilji javnega interesa in politike. Zato je prosti pretok kapitala uravnotežen s potrebo držav članic po zagotavljanju, da zemljiški trgi omogočajo trajnosten razvoj podeželja in kmetijske proizvodnje.

Prehodno obdobje, v katerem lahko Hrvaška ohrani omejitve, ki so obstajale v času njenega pristopa, je bilo novi državi članici pristopnici odobreno za odpravo pomanjkljivosti trga kmetijskih zemljišč in kmetijskega sektorja ter za povečanje njene konkurenčnosti na notranjem trgu. Namen tega poročila sta seznanjanje z razmerami na trgu kmetijskih zemljišč in pregled potrebe po takšnih prehodnih ukrepih. Na podlagi splošne situacije v kmetijskem sektorju na Hrvaškem tri leta po pristopu k EU je sklep poročila, da prehodnega obdobja ne bi smeli skrajšati.

1. Pravna podlaga za poročilo Komisije

Z aktom o pristopu iz leta 2011 se je Hrvaški odobrilo prehodno obdobje, v katerem lahko z odstopanjem od načela prostega pretoka kapitala iz člena 63 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ohrani obstoječe omejitve glede pridobitve kmetijskih zemljišč. V skladu s členom 18 akta o pristopu se ti omejevalni prehodni ukrepi uporabljajo pod pogoji iz Priloge V (Prehodni ukrepi) k aktu o pristopu. Poglavje o prostem pretoku kapitala v navedeni Prilogi določa: „Pred iztekom tretjega leta od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled tega prehodnega ukrepa. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, […] skrajša ali konča.“

2. Prehodne ureditve

Prosti pretok kapitala je ena od temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja pravo Evropske unije. Člen 63 PDEU določa, „da so prepovedane vse omejitve pretoka kapitala med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami.“ Pretok kapitala vključuje naložbe v nepremičnine in kmetijska zemljišča. Sodišče Evropske unije meni, da izvrševanje pravice pridobiti, izkoriščati ali odsvojiti kmetijska zemljišča na ozemlju druge države članice ustvarja pretok kapitala 3 . Zato mora biti zakonodaja držav članic o pridobitvi kmetijskih zemljišč skladna z načelom prostega pretoka kapitala v skladu z zakonodajo EU.

Vendar se je EU med pristopnimi pogajanji s Hrvaško strinjala glede določenih prehodnih ureditev v zvezi s pridobitvijo kmetijskih zemljišč, ki Hrvaški omogočajo začasno odstopanje od temeljne svoboščine pretoka kapitala. V Prilogi V akta o pristopu je Hrvaški dovoljeno, da „sedem let od dne pristopa ohrani na dan podpisa Pogodbe o pristopu veljavne omejitve iz zakona o kmetijskih zemljiščih (OG 152/08), povezane z nakupom kmetijskih zemljišč s strani državljanov drugih držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP) in pravnih oseb, ustanovljenih v skladu z zakoni druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP.“ Hkrati akt o pristopu določa izjemo od prehodnih ukrepov „za samozaposlene kmete, ki so državljani druge države članice in želijo imeti sedež ter prebivati na Hrvaškem“ in za katere ne veljajo prehodne določbe „ali kakršna koli pravila in postopki, ki ne veljajo za hrvaške državljane.“  4

Glavni razlogi za hrvaško prošnjo za prehodne ukrepe so bili podobni tistim, ki jih je pri pristopu k EU navedla večina držav članic EU-12 (EU-10 in EU-2 5 ), in so večinoma povezani s potrebo po zaščiti socioekonomskega okolja za kmetijske dejavnosti takoj po uvedbi enotnega trga in prehoda na skupno kmetijsko politiko. Prehodni ukrepi so zlasti namenjeni zmanjševanju negativnega vpliva, ki bi ga lahko imelo nenadno odprtje trga na Hrvaškem glede na velike razlike v cenah zemljišč in kupni moči kmetov v primerjavi z državami članicami iz skupine EU-15 in glede na to, da na trg za kmetijska zemljišča še vedno vplivajo institucionalni dejavniki, ki ovirajo rabo kmetijskih zemljišč, kot so nedokončana privatizacija in vračanje zemljišč, negotovo lastništvo, nedokončana zemljiška knjiga in kataster. Poleg tega je Hrvaška poudarila, da zaradi domovinske vojne (1991–1995) velikega odstotka kmetijskih zemljišč ni bilo mogoče uporabljati, saj so se na njih nahajale mine, ki so se še odstranjevale 6 .

Hrvaška je poudarila tudi, da bo med prehodnim obdobjem izvedla nekatere ukrepe za razvoj trga kmetijskih zemljišč, izboljšanje kmetijske produkcije in okrepitev sposobnosti hrvaških kmetov za sodelovanje na bolj odprtem zemljiškem trgu v prihodnosti. V ta namen je Hrvaška načrtovala več srednje- in dolgoročnih projektov, ki se bodo izvajali v prehodnem obdobju. Projekti vključujejo:

·regulacijo lastninskih pravic ter ureditev zemljiške knjige in katastrskih podatkov;

·komasacijo zemljišč;

·razvoj trga kmetijskih zemljišč za zakup in izboljšanje pravic zakupnikov;

·prestrukturiranje kmetijske proizvodnje;

·izboljšanje tehnologije in kapitalizacije ter

·odstranjevanje min na kmetijskih zemljiščih.

Prehodno obdobje je bilo namenjeno tudi zagotavljanju časa za privatizacijo zemljišč v državni lasti in za dokončanje vračanja lastninskih pravic.

3. Cilj poročila in metodologija

V skladu z aktom o pristopu to poročilo pregleduje nedavno dogajanje v hrvaškem kmetijskem sektorju. Njegov namen je oceniti potrebo po skrajšanju ali odpravi prehodnih ukrepov v zvezi s pridobitvijo zemljišč s strani državljanov drugih držav članic ali državljanov EGP pred datumom, določenim v aktu o pristopu. V ta namen Komisija oceni razloge, ki jih je Hrvaška predstavila v pristopnih pogajanjih kot utemeljitev za začasno odstopanje, in preuči, ali je poznejši razvoj dogodkov zmanjšal začetne pomisleke.

Komisija je zato hrvaškim organom poslala vprašalnik, da bi zbrala celovite informacije o dogajanju v kmetijskem sektorju od datuma pristopa. Odgovori Hrvaške na ta vprašalnik so skupaj z analizo Eurostata in drugimi podatki Komisiji omogočili, da oceni:

·socialno-ekonomske značilnosti kmetijskega sektorja in razvoja relevantnih gospodarskih kazalcev, vključno s prihodki in cenami zemljišč ter stopnjo njihove konvergence z drugimi državami članicami;

·zakonodajne spremembe glede tujega lastništva kmetijskih zemljišč;

·napredek srednje- do dolgoročnih projektov, ki jih je Hrvaška nameravala začeti za izboljšanje delovanja trga kmetijskih zemljišč in za povečanje učinkovitosti kmetijskih dejavnosti, zlasti v zvezi s privatizacijo zemljišč, programi vračanja in dejavnostmi odstranjevanja min; ter

·stanje tujih naložb v hrvaški kmetijski sektor.

4. Pregled stanja po treh letih članstva v EU

Komisija je junija 2016 v svojem dvoletnem konvergenčnem poročilu 7 navedla, da se Hrvaška sooča s štirimi zaporednimi leti negativne gospodarske rasti. To nedavno negativno gospodarsko okolje je otežilo konvergenco na področju prihodkov in produktivnosti, tudi v kmetijskem sektorju.

a)Socioekonomske značilnosti kmetijskega sektorja

Po obdobju hitre gospodarske rasti v letih 2007 in 2008 je hrvaško gospodarstvo prizadela gospodarska in finančna kriza. Ta je vplivala tudi na kmetijstvo, ki je utrpelo padec bruto dodane vrednosti (BDV), faktorskega dohodka in števila zaposlenih. V smislu strukturnih kazalcev so za hrvaški kmetijski sektor v primerjavi s povprečjem EU še vedno značilna manjša kmetijska gospodarstva, nizka produktivnost dela, nizka učinkovitost ter nižji faktorski dohodek in kupna moč.

Med letoma 2007 in 2013 je hrvaška BDV iz kmetijstva predstavljala povprečno 2,88 % bruto domačega proizvoda (BDP) države. Leta 2014 je BDV iz kmetijstva predstavljala 2,38 % BDP države, torej 1,03 milijarde EUR. To pomeni zmanjšanje za 33 % v primerjavi z najvišjo vrednostjo v tem obdobju, zabeleženo v letu 2008, in zmanjšanje za 9 % v primerjavi z letom 2013. Kmetijska dejavnost je ustvarila vrednost proizvodnje 8 v višini 2,28 milijarde EUR v letu 2014, kar je 10 % manj kot v letu 2013 in sledi istemu negativnemu gibanju kot BDV od leta 2008.

V skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih kmetijska zemljišča na Hrvaškem vključujejo orno zemljo, vrtove, travnike, pašnike, sadovnjake, olivne nasade, vinograde, ribnike, trstičja, močvirja in druga območja, ki jih je mogoče uporabiti za kmetijsko proizvodnjo. V skladu s podatki hrvaških organov je večina kmetijskih gospodarstev majhnih in neprimernih za moderno kmetovanje, kar pomeni, da sta njihovi učinkovitost in produktivnost nizki.

Razdrobljenost kmetijskih gospodarstev je eden od glavnih dejavnikov, ki zavirajo razvoj kmetijskega sektorja, čeprav je od leta 2007 prišlo do določene stopnje komasacije zemljišč. 69,4 % gospodarstev predstavljajo mala gospodarstva, ki obdelujejo do 5 ha zemlje, in samo 6,9 % jih obdeluje več kot 20 ha zemlje. Povprečno obdelovano kmetijsko zemljišče na gospodarstvo na Hrvaškem se je med letoma 2007 in 2013 skoraj podvojilo s 5,4 ha na 10 ha. Vendar je to pod povprečjem EU, ki je 16,1 ha.

Leta 2015 je produktivnost dela v kmetijstvu na Hrvaškem znašala 44 % povprečja EU, vendar se je na splošno povečevala, odkar je Hrvaška leta 2013 pristopila k EU (glej diagram 1 spodaj). Vendar še vedno ostaja močno pod stopnjo produktivnosti EU–15 in je blizu produktivnosti v novejših državah članicah.

Glede na začasne podatke hrvaških davčnih organov je povprečna cena enega hektarja kmetijskega zemljišča na Hrvaškem v letu 2014 znašala 4 935 EUR, kar je relativno veliko v primerjavi z večino držav članic EU-12, vendar bistveno manj kot v večini držav članic EU-15. Cene zemljišč na Hrvaškem so med letoma 2000 in 2006 nenehno rasle (na podlagi podatkov, ki jih je Hrvaška predložila med pristopnimi pogajanji) in so bile v letu 2012 približno petkrat višje v primerjavi z desetletjem pred tem. Vendar pristop k EU v letu 2013 ni prinesel bistvenega povečanja cen zemljišč ali števila in skupne velikosti prenesenih zemljiških parcel. Cene zemljišč so se nedavno celo nekoliko znižale, kar je skladno z nedavnim povečanjem razpoložljivih kmetijskih zemljišč, ki se obdelujejo (glej preglednico 1 v Prilogi). Čeprav je zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov o preteklih prodajnih cenah zemljišč po EU treba biti previden pri analizi, je razvidno, da se razlike v cenah kmetijskih zemljišč med Hrvaško in EU-15 od pristopa niso bistveno spremenile.

Vrzel v BDP na prebivalca po standardu kupne moči, med Hrvaško in ostalo EU ostaja. Glede na podatke Eurostata je bil v letu 2014 na Hrvaškem BDP na prebivalca po standardu kupne moči eden od najnižjih v celotni EU, ocenjen na 58,8 % povprečja EU. Poleg tega je faktorski dohodek v kmetijstvu 9 od leta 2009 nenehno padal. V letu 2014 se je dodatno zmanjšal za 35,7 % v primerjavi z 2008 in za 11,9 % v primerjavi z 2013.

Od leta 2011 je realni faktorski dohodek v kmetijstvu na Hrvaškem padel pod povprečni realni faktorski dohodek v EU-15. To pomeni, da hrvaški kmetijski dohodek ne dohiteva več kmetijskega dohodka v EU-15 (glej preglednico 1 Priloge). Posledično je bila realna kupna moč Hrvaške v kmetijskem sektorju v letu 2014 bistveno nižja kot v predpristopnem obdobju.

Zato je cenovna dostopnost kmetijskih zemljišč za hrvaške kmete ostala relativno nizka glede na njihovo kupno moč. V skladu s podatki, ki so jih predložili hrvaški organi, je bil na Hrvaškem indeks cenovne dostopnosti (na podlagi faktorskega dohodka iz kmetijstva in cen zemljišč na Hrvaškem v stabilnih cenah za leto 2010) v letu 2014, torej eno leto po njenem pristopu k EU, 0,79. To pomeni, da so bila v EU kmetijska zemljišča na Hrvaškem najmanj dostopna za hrvaške kmete v primerjavi z drugimi kmeti v EU (glej preglednico 2 v Prilogi). Poleg tega preglednica 2 v Prilogi kaže, da je konvergenca cenovne dostopnosti hrvaških kmetijskih zemljišč za kmete na Hrvaškem povprečno počasnejša od leta 2012, ne samo v primerjavi s povprečjem EU kot celote, ampak tudi v primerjavi z večino od 12 držav članic, ki so se zadnje pridružile EU.

b)Pravne omejitve za pridobitev kmetijskih nepremičnin

V skladu z veljavno hrvaško zakonodajo od pridružitve države EU, tuje pravne in fizične osebe ne morejo pridobiti lastništva nad kmetijskim zemljiščem s pravnim poslom, razen če drugače določa mednarodni sporazum. Zakon o kmetijskem zemljišču iz leta 2008 (NN 152/08), na katerega se je skliceval akt o pristopu, je leta 2013 nadomestil novi Zakon o kmetijskem zemljišču (NN 39/2013), ki je bil nadalje spremenjen leta 2015 (NN 48/2015). Zakon iz leta 2013 je ohranil večino prej veljavnih omejitev, vendar je uvedel možnost, da tuje pravne in fizične osebe pridobijo lastninske pravice nad kmetijskim zemljiščem z dedovanjem.

V skladu z aktom o pristopu lahko samozaposleni kmetje, ki so državljani druge države članice in želijo imeti sedež ter prebivati na Hrvaškem, pridobijo kmetijsko zemljišče, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa nacionalna zakonodaja, ki velja za hrvaške državljane. Poleg tega lahko državljani EU/EGP kupijo kmetijska zemljišča prek pravnih subjektov, ki so registrirani in imajo sedež na Hrvaškem.

Omejevalni pravni okvir je tako ublažen z možnostjo, da samozaposleni kmetje iz EU/EGP in pravni subjekti s sedežem na Hrvaškem pridobijo zemljišča v skladu s pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja. Poleg tega najem kmetijskih zemljišč za državljane EU/EGP in pravne subjekte ni omejen.

Veljavni pravni okvir, ki ne prepoveduje vseh tujih pridobitev zemljišč, bi moral Hrvaški omogočiti, da doseže cilje, zastavljene v prehodnem obdobju, in postopno pripomoči k bolj odprtemu sistemu za pridobivanje zemljišč s strani državljanov EU/EGP.

c)Privatizacija, vračanje in razpoložljivost kmetijskih zemljišč

Privatizacija in preostale nerešene zadeve glede vračanja vplivajo na delovanje trgov kmetijskih zemljišč. Po podatkih, ki so jih posredovali hrvaški organi, je bilo 62 765 ha zemljišč v državni lasti prodanih v okviru različnih programov privatizacije, ki so se izvajali v obdobju od leta 2001 do leta 2013, preostala pa so bila dana v zakup. To je zgolj četrtina zemljišč v državni lasti. Država je od zainteresiranih strani prejela približno 50 000 vlog za vračilo premoženja, od tega jih približno 9 000 še vedno ni rešenih.

Spremembe števila razpoložljivih kmetijskih zemljišč lahko vplivajo tudi na delovanje trgov kmetijskih zemljišč. Leta 2013 je bilo 17 922 ha preoblikovanih v nepremičnine, ki niso kmetijska zemljišča, kar je porast za 6,1 % v primerjavi z letom 2012. Vendar se je skupna površina kmetijskih zemljišč v rabi povečala z 978 670 ha leta 2007 na 1 571 200 ha leta 2013.

Po zaključku odstranjevanja min bodo za kmetijske namene na voljo dodatna zemljišča. Po podatkih, ki so jih predložili hrvaški organi, je bilo v letu 2016 še vedno 6 040 ha zemljišč, ki so na voljo za spremembo v kmetijska zemljišča. Glede na to, da so bile doslej mine odstranjene na približno 2 000 ha zemljišč na leto, bodo vsa zemljišča očiščena min v približno treh letih.

d)Tuje naložbe

Tuje naložbe v kmetijstvo imajo navadno pozitiven učinek na dostop do kapitala, prenos tehnologije, delovanje zemljiških trgov in kmetijsko produkcijo. Po podatkih hrvaških organov so tuje neposredne naložbe v kmetijske dejavnosti, lov in povezane storitve v letih 2011–2014 znašale 2,6 milijona EUR. Hrvaška zakonodaja o nakupu zemljišča s strani tujcev postavlja jasne meje za dostop tujih naložb na hrvaške kmetijske trge. Država kmetijskih gospodarstev v domači ali tuji lasti nima evidentiranih kot različne kategorije.

Vendar zaradi omejitev glede pridobitve lastninskih pravic do zemljišč, ki veljajo za tuje fizične osebe, hrvaški organi menijo, da je število kmetijskih gospodarstev, ki so neposredno v tuji lasti, zanemarljivo. Istočasno so tuji lastniki prisotni na trgih kmetijskih zemljišč prek pravnih oseb, zlasti javnih in zasebnih družb z omejeno odgovornostjo, ki so registrirane in imajo svoj sedež na Hrvaškem. Pravne osebe na splošno, ne glede na nacionalnost njihovih lastnikov, uporabljajo približno eno tretjino vseh kmetijskih zemljišč.

e)Učinek pristopa k EU

Na splošno je pristop k EU izboljšal dostop kmetov do posojil in zavarovanj. To ima lahko pozitiven učinek na kmetijsko proizvodnjo.

Poleg tega so hrvaški kmetje prejeli finančno pomoč v okviru skupne kmetijske politike EU. Skupni znesek takšne finančne pomoči, ki jo je prejel kmetijski sektor, je v letu 2013 znašal 292 milijona EUR, v letu 2014 pa 295 milijona EUR. Te pomoči, ki so bile ves čas na voljo hrvaškim kmetom, so predstavljale precejšen delež prihodka hrvaških kmetov. Morda so pomagale povečati učinkovitost in povpraševanje po zemljiščih, poleg tega lahko zadržijo pričakovanja po povišanju cen kmetijskih zemljišč.

Na splošno so subvencije pomagale izboljšati socialne pogoje hrvaških kmetov in lahko skupaj z boljšim dostopom do posojil hrvaške kmete spodbudijo za nakup kmetijskih zemljišč v prihodnosti in razvoj kmetijskih dejavnosti. To bo pomagalo spodbuditi produktivnost dela v kmetijskem sektorju in vodilo do dodatnega povečanja prihodkov kmetije.

Komisija ugotavlja, da hrvaški projekti, namenjeni izboljšanju delovanja zemljiškega trga z obravnavo posebnih področij, opredeljenih med pristopnimi pogajanji, še niso v celoti izvedeni. Medtem ko so nekateri projekti, kot je informacijski sistem v zvezi katastrskimi podatki o zemljiščih v državni lasti, že vzpostavljeni, država načrtuje nadaljnji razvoj sistemov, na primer možnost za sledenje zgodovini pogodb in izmenjavo podatkov s pristojnimi organi. Drugi načrtovani projekti za spodbujanje razvoja kmetijskega sektorja vključujejo strategijo za upravljanje podeželja; operativni program za konsolidacijo kmetijskih zemljišč in projekt za namakanje in upravljanje kmetijskih zemljišč in voda.

5. Sklepne ugotovitve

Akt o pristopu iz leta 2011 zahteva, da se to poročilo izda v treh letih po pristopu. Preučeno obdobje je razmeroma kratko 10 , tako da ni bilo mogoče v celoti zbrati obsežnih empiričnih dokazov glede vprašanja, kako je pristop Hrvaške k EU vplival na razvoj trga kmetijskih zemljišč in kmetijski sektor kot celoto.

Vseeno razpoložljivi podatki kažejo, da se niso zmanjšali vsi pomisleki, izraženi med pristopnimi pogajanji, v treh letih po pristopu, in sicer predvsem, ker nekateri ukrepi, načrtovani za izvedbo v prehodnem obdobju, še potekajo, kot so konsolidacija zemljišča, dokončanje zemljiške knjige, dokončanje privatizacije zemljišč in odstranjevanja min.

Poleg tega ocena hrvaškega kmetijskega trga kaže, da je še vedno prisotna velika razlika med cenami zemljišč in prihodki kmetov med Hrvaško in preostankom EU. Vendar popolne konvergence ni mogoče pričakovati niti je ni mogoče določiti za nujen pogoj za zaključek prehodnega obdobja. Poleg tega analiza Komisije kaže, da si hrvaški kmetje vse težje privoščijo nakup zemljišč: kmetijska zemljišča po pristopu k EU leta 2014 niso postala cenovno dostopnejša za hrvaške kmete v primerjavi z letom 2013, zlasti zaradi znižanja povprečnega prihodka kmetov.

Na splošno analiza trenutnega položaja v kmetijskem sektorju na Hrvaškem kaže, da na zemljiški trg še vedno vpliva več dejavnikov, kot so: slabo splošno gospodarsko okolje; razdrobljeno lastništvo; razmeroma nizki prihodki kmetov; nedokončana privatizacija in vračanje zemljišč; tekoče odstranjevanje min.

Zato Komisija sklepa, da časovno obdobje za prehodne ukrepe, določeno v aktu o pristopu, ne bi smelo biti skrajšano.

Komisija poleg tega poziva Hrvaško, naj postopno zaključi pripravo zemljiškega trga na polno izvajanje prostega pretoka kapitala, ko bo prehodno obdobje zaključeno. Celo sedaj omejitve, ki jih pravni okvir določa za pridobitev zemljišč s strani tujih fizičnih in pravnih oseb, ne pomenijo popolne prepovedi, saj lahko pravni subjekti, ki so v lasti državljanov EU/EGS, kupijo zemljišča, samozaposleni kmetje iz EU/EGS pa lahko pridobijo zemljišče, če želijo začeti gospodarsko dejavnost in prebivati na Hrvaškem. Poleg tega je novi Zakon o kmetijskem zemljišču iz leta 2013 uvedel možnost pridobitve lastniških pravic do kmetijskega zemljišča prek dedovanja. Enako pomembno je omeniti, da je trg najema zemljišč odprt tujim vlagateljem, ki torej lahko ustanavljajo in vodijo kmetijska podjetja na Hrvaškem. Poleg tega je pristop k EU lokalnim kmetom že izboljšal dostop do kapitala.

Hrvaška se je tudi zavezala, da bo izvedla naslednje dejavnosti, da bi omogočila prosti pretok kapitala do konca prehodnega obdobja:

(1)pravna ureditev lastninskih pravic kot predpogoj za posodobitev in ureditev zemljiške knjige;

(2)komasacija zemljišč;

(3)razvoj trga kmetijskih zemljišč za zakup in izboljšanje pravic zakupnikov;

(4)prestrukturiranje kmetijske proizvodnje;

(5)izboljšanje tehnologije in osnovne opreme ter

(6)razminiranje kmetijskih zemljišč.

Vse to daje Hrvaški dobro podlago za nadaljnje spopadanje z izzivi, zaradi katerih je bilo določeno prehodno obdobje. Prav tako ji omogoča, da izboljša produktivnost in gospodarski položaj svojih prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in razvojem podeželja.

(1)

     UL L 112, 24.4.2012, str. 10.

(2)

     Zakon o kmetijskih zemljiščih (OG 152/08).

(3)

     Zadeva C-370/05 (Festersen), odstavki 21–23; zadeva C-452/01 (Ospelt), odstavek 24.

(4)

     Akt o pristopu tudi določa, da „se državljan države članice ali pravna oseba, ustanovljena v skladu z zakoni druge države članice, glede nakupa kmetijskih zemljišč v nobenem primeru ne sme obravnavati manj ugodno, kot bi takšnega državljana oziroma pravno osebo obravnavali na dan podpisa Pogodbe o pristopu, ali bolj restriktivno kot državljane ali pravne osebe tretjih držav.“

(5)

     EU-12 se nanaša na države članice, ki so k EU pristopile v letih 2004 (EU-10) in 2007 (EU-2). Prehodno obdobje je bilo dogovorjeno s Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko in Slovaško (iz EU-10) ter z Bolgarijo in Romunijo (EU-2). EU-15 se nanaša na države članice pred širitvijo leta 2004.

(6)

     V skladu s podatki hrvaških organov so dejavnosti odstranjevanja min v letu 1998 potekale na 42–54 % kmetijskih zemljišč, skupna površina, na kateri so se nahajale mine, pa je konec leta 2006 znašala 997 km2.

(7)

     Evropska komisija, konvergenčno poročilo za leto 2016, dostopno na: http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_economy/convergence_reports/index_en.htm.

(8)

     Bruto dodana vrednost je enaka vrednosti proizvodnje minus vmesna proizvodnja.

(9)

     Faktorski dohodek kaže ustvarjeno neto vrednost z uporabo vseh proizvodnih dejavnikov v kmetijski produkciji.

(10)

     Statistika, ki je na voljo na dan sprejetja tega poročila, se nanaša zgolj na podatke do leta 2014.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.5.2017

COM(2017) 217 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE SVETU

Pregled prehodnih ukrepov za pridobitev kmetijskih nepremičnin, določenih v Pogodbi o pristopu Hrvaške k EU iz leta 2011

PRILOGA

Tabela 1: Nakupne in najemne cene za kmetijska zemljišča na Hrvaškem, EUR na hektar

Tabela 2: Cenovna dostopnost hrvaških kmetijskih zemljišč

za kmete na Hrvaškem in v preostali EU, 2012–2014

Vir: Eurostat, Gospodarski računi za kmetijstvo, AMECO za deflatorje BDP in hrvaški organi za cene zemljišč na Hrvaškem.

Opomba: Indeksi cenovne dostopnosti so izračunani kot razmerje med neto faktorskim dohodkom v kmetijstvu na letno delovno enoto za vsako državo članico in nakupno ceno v EUR za en hektar kmetijskega zemljišča na Hrvaškem v stalnih cenah iz leta 2010 v EUR. Indeksi cenovne dostopnosti torej kažejo, koliko hektarov zemljišč na Hrvaškem je mogoče kupiti z letnim dohodkom kmetov iz kmetijstva v posamezni državi članici. Višje vrednosti indeksa kažejo, da so kmetijska zemljišča kmetom dostopnejša.

Na primer, indeksi dostopnosti cen na Hrvaškem kažejo, da letni neto faktorski dohodek hrvaških kmetov iz kmetijstva ni bil dovolj za pridobitev enega hektarja zemljišča (vrednost indeksa za Hrvaško je leta 2014 znašala 0,79). Nasprotno je letni neto faktorski dohodek na Danskem danskim kmetom dopuščal nakup več kot 9 hektarjev zemljišč na Hrvaškem v letu 2014 (vrednost indeksa za to leto za Dansko je znašala 9).