EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.3.2017

COM(2017) 123 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2016

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2016

KAZALO

1.    Ozadje    

2.    Glavne ugotovitve poročanja leta 2016 o stopnjah javnofinančnega primanjkljaja in državnega dolga    

2.1.    Pravočasnost, zanesljivost in popolnost    

2.1.1.    Pravočasnost    

2.1.2.    Zanesljivost    

2.1.3.    Popolnost preglednic in dodatnih informacij    

2.1.4.    Dodatna preglednica za poročanje o posredovanju države v podporo finančnim institucijam    

2.1.5.    Vprašalnik o meddržavnih posojilih    

2.2.    Skladnost z računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov    

2.2.1.    Izmenjava informacij in pojasnil    

2.2.2.    Obiski za dialog in metodološki obiski    

2.2.3.    Poseben nasvet Eurostata    

2.2.4.    Najnovejša metodološka vprašanja    

2.2.5.    Usklajenost s temeljnimi računi države    

2.3.    Objava    

2.3.1.    Objava najpomembnejših podatkov in podrobnih poročevalnih preglednic    

2.3.2.    Pridržki glede kakovosti podatkov    

2.3.3.    Spremembe sporočenih podatkov    

2.3.4.    Objava metapodatkov (evidence)    

3.    Zaključki    

1.Ozadje

V skladu s členom 8(3) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti 1 , mora Komisija (Eurostat) redno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o kakovosti dejanskih podatkov v poročilu držav članic. To letno poročilo zagotavlja celovito oceno pravočasnosti, zanesljivosti, popolnosti in doslednosti podatkov ter njihove skladnosti z računovodskimi pravili. Komisija je prejšnje poročilo (o podatkih za leto 2015) sprejela 23. marca 2016 2 .

Eurostat redno ocenjuje kakovost dejanskih podatkov, ki jih sporočajo države članice, in temeljnih računov sektorja država v širšem smislu. Oktobra 2014 so bili navedeni računi prvič pripravljeni v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010) 3 . Navedena ocena je osredotočena na dejavnike, ki pojasnjujejo javnofinančni primanjkljaj/presežek in spremembe dolga sektorja država. Države članice pošljejo navedene informacije Eurostatu dvakrat letno v okviru „preglednic uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“, „vprašalnika v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“, „dodatne preglednice o posredovanju države v podporo finančnim institucijam“, pa tudi prek dvostranskih pojasnil. Poleg tega Eurostat ohranja stik z državami članicami z rednimi obiski za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

To poročilo temelji na glavnih ugotovitvah in rezultatih podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so jih države članice sporočile leta 2016. Osredotočeno je na najnovejša poročila, predložena oktobra 2016. Po potrebi vsebuje primerjavo podatkov s podatki, predloženimi aprila 2016 in leta 2015.

2.Glavne ugotovitve poročanja leta 2016 o stopnjah javnofinančnega primanjkljaja in državnega dolga

2.1.Pravočasnost, zanesljivost in popolnost

2.1.1.Pravočasnost

Države članice morajo Eurostatu dvakrat na leto poročati o dejanskih in načrtovanih podatkih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in sicer pred 1. aprilom in pred 1. oktobrom 4 . Leta 2016 je poročanje v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zajelo obdobje 2012–2016. Podatki za leto 2016 so tisti, ki so jih nacionalni organi načrtovali, medtem ko so podatki za obdobje 2012–2015 dejanski podatki 5 . Eurostat v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 479/2009 oceni dejanske podatke, ki so jih sporočile države članice, načrtovanih podatkov pa ne.

Roki za poročanje se v veliki meri upoštevajo. Leta 2016 so vse države članice sporočile svoje dejanske podatke do zakonskega roka za obe uradni obvestili o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2.1.2.Zanesljivost

Popravki, izvedeni v obdobju med uradnima obvestiloma o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila 2016 in oktobra 2016, so bili predvsem posledica posodobitev izvornih podatkov, zlasti tekočega salda in davčnih podatkov, ter metodoloških sprememb, na primer prerazvrstitve.

Za leto 2015 so bili največji pozitivni popravki, ki kažejo zmanjšanje primanjkljaja kot deleža BDP, izvedeni na Madžarskem (+0,4 odstotne točke), v Bolgariji, na Danskem, v Luksemburgu in Sloveniji (v vseh za +0,3 odstotne točke) ter na Slovaškem in Švedskem (v obeh za +0,2 odstotne točke). Največji negativni popravki so bili izvedeni v Estoniji (–0,3 odstotne točke, zmanjšanje presežka), Grčiji (–0,3 odstotne točke, povečanje primanjkljaja) in na Češkem (–0,2 odstotne točke, povečanje primanjkljaja). Največji pozitivni popravki višine dolga za leto 2015 so bili opravljeni na Finskem (+1,1 odstotne točke), Švedskem (+0,8 odstotne točke) in v Luksemburgu (+0,3 odstotne točke), v Romuniji pa je bila višina dolga popravljena negativno (–0,5 odstotne točke).

Popravki BDP imajo večji učinek imenovalca na deleže državnega dolga kot deleže javnofinančnega primanjkljaja. Popravek BDP je vplival na delež dolga v več državah članicah. Povečevanje deleža dolga je bilo opaženo zlasti v Španiji (+0,5 odstotne točke), Franciji in Luksemburgu (v obeh za +0,4 odstotne točke) in Grčiji (+0,3 odstotne točke), zmanjševanje na Cipru (–1,3 odstotne točke), v Bolgariji, na Češkem in v Avstriji (v vseh za –0,7 odstotne točke), na Madžarskem in Finskem (v obeh za –0,6 odstotne točke), precejšnje zmanjševanje pa na Irskem (–15,1 odstotne točke 6 ). Popravek BDP je omejeno vplival na delež primanjkljaja v vseh državah članicah, razen na Irskem (+0,4 odstotne točke) in v Bolgariji (+0,1 odstotne točke).

2.1.3.Popolnost preglednic in dodatnih informacij

Izpolnjevanje poročevalnih preglednic je pravna obveznost in je nujno za primerno oceno kakovosti podatkov, ki jo opravi Eurostat. Člen 8(2) Uredbe (ES) št. 479/2009 določa, da morajo države članice Eurostatu posredovati ustrezne statistične informacije, ki „[…] so zlasti:

(a)    podatki iz nacionalnih računov;

(b)    evidence;

(c)    preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

(d)    dodatni vprašalniki in pojasnila v povezavi z uradnimi obvestili.“

Obstajajo štiri glavne preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Preglednica 1 se nanaša na poročanje o javnofinančnem presežku/primanjkljaju v skupnem znesku in po podsektorjih sektorja država ter o višini dolga v skupnem znesku 7 in po kategoriji finančnih instrumentov. Zajema tudi BDP po trenutni tržni ceni ter državne izdatke za bruto investicije v osnovna sredstva in obresti. Preglednice od 2A do 2D vsebujejo podatke, ki pojasnjujejo prehod med nacionalnimi opredelitvami javnofinančnega salda (ki se v metodologiji nacionalnih računov imenuje tekoči saldo) in presežkom/primanjkljajem vsakega podsektorja sektorja država (ki se v metodologiji nacionalnih računov imenuje neto posojanje/neto zadolževanje) 8 . Preglednice od 3A do 3D vsebujejo podatke, ki pojasnjujejo prispevke javnofinančnega presežka/primanjkljaja in drugih pomembnih dejavnikov k spremembi višine državnega dolga in konsolidaciji dolga. Preglednica 4 vsebuje zlasti podatke o komercialnih kreditih in predujmih 9 . Preglednici 1 in 2 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem zajemata obdobje 2012–2016 10 , druge preglednice pa obdobje 2012–2015.

Vse države članice so v obeh uradnih obvestilih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila in oktobra 2016 Eurostatu predložile vse preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem 11 . V poročilu iz oktobra so v celoti izpolnile preglednico 1 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, v preglednici 2 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem pa so navedle podatke o povezavi med tekočim saldom in presežkom/primanjkljajem v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za vse podsektorje. V Združenem kraljestvu se tekoči saldo obravnava na podlagi nastanka poslovnega dogodka, sporočenih pa je bilo zelo malo prilagoditev za njegovo pretvorbo v presežek/primanjkljaj v skladu z ESR 2010. Nekatere države niso sporočile vseh prehodnih postavk, zahtevanih v predlogi (Nemčija in Avstrija), druge pa so vključile nekatere preostale prehodne postavke (Italija, Nizozemska, Finska in Švedska).

Nekatere države članice niso predložile vseh razčlenitev v vseh preglednicah 3 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Predvsem Avstrija ni predložila zahtevanih podatkov o delnicah in drugem lastniškem kapitalu, Nemčija pa ni predložila podatkov o izvedenih finančnih instrumentih. Niti Nemčija niti Avstrija nista izpolnili prilagoditvenih postavk, povezanih z vrednotenjem dolga.

V preglednici 4 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je treba poročati o stanju komercialnih kreditov in predujmov sektorja država v širšem smislu. Vendar je približno polovica držav članic dosegla popolno zajetje vseh podsektorjev sektorja država in tudi nižjih ravni znotraj podsektorjev. Belgija, Bolgarija, Nemčija, Irska, Grčija, Francija, Italija, Ciper, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska in Združeno kraljestvo so predložene podatke označili kot začasne, kar pomeni, da se lahko v prihodnjih uradnih obvestilih spremenijo.

Popolnost preglednic o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je mogoče še izboljšati. Vendar se pričakuje, da bodo preostala vprašanja le malo vplivala na kakovost podatkov.

Vse države članice so predložile odgovore na „vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“ 12 . Čeprav sta se obseg in kakovost odgovorov v primerjavi s prejšnjimi leti stalno izboljševala, je še vedno potreben napredek, saj nekatere države niso sporočile vseh podatkov, zahtevanih v vprašalniku. To velja zlasti za podatke o terjatvah in odpisih dolga centralne države, razčlenitev drugih terjatev in obveznosti, zajemanje jamstev države (v glavnem za zajetje podsektorja lokalna država) ter podatke o kapitalskih injekcijah.

2.1.4.Dodatna preglednica za poročanje o posredovanju države v podporo finančnim institucijam

Eurostat od 15. julija 2009 zbira sklop dodatnih podatkov o posredovanju države v podporo finančnim institucijam. Podatki, zbrani leta 2016, se nanašajo na obdobje 2007–2015. Vse države članice, razen petih (Estonija, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška), so poročale o različnem posredovanju države v tem obdobju. Na Finskem (2008) in Češkem (2013–2015) je bilo edino sporočeno posredovanje povezano s pogojnimi obveznostmi. Leta 2015 je bil učinek podpore finančnim institucijam na primanjkljaj posebno velik v Grčiji (4,1 % BDP), na Portugalskem (1,6 % BDP) in v Sloveniji (1,4 % BPD). Eurostat je poleg svojih sporočil za javnost glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem objavil tudi informativni dopis, v katerem je navedel več informacij o vsebini dodatne preglednice in ugotovitvah glede podatkov 13 . 

2.1.5.Vprašalnik o meddržavnih posojilih

Države članice zagotavljajo tudi podatke o dvostranskih meddržavnih posojilih, običajno v okviru programov finančne pomoči. Navedeni podatki in dodatne informacije o evropskem instrumentu za finančno stabilnost so del sporočila za javnost o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Za obdobje 2012–2015 se podatki o meddržavnih posojilih v glavnem nanašajo na posojila Grčiji, Irski in Portugalski.

Pri izračunu vrednosti maastrichtskega državnega dolga za EU-28 in euroobmočje se dvostranska meddržavna posojila odštejejo, saj je oboje prikazano na konsolidirani osnovi.

2.2.Skladnost z računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov

2.2.1.Izmenjava informacij in pojasnil

V obdobju obveščanja od jesenskega roka za pošiljanje poročil, tj. 1. oktobra, do objave podatkov 21. oktobra 2016 je Eurostat vzpostavil stik z nacionalnimi statističnimi organi vseh držav članic ter zahteval dodatne informacije in pojasnila glede izvajanja računovodskih pravil za posebne transakcije. Ta postopek je obsegal več izmenjav korespondence med Eurostatom in nacionalnimi statističnimi organi. Prvi sklop zahtevkov za pojasnila je bil vsem državam članicam poslan do 6. oktobra. Drugi sklop zahtevkov je bil poslan 25 državam članicam, tretji sklop 13 državam članicam in četrti sklop eni državi članici. Eurostat je od nekaterih držav članic zahteval popravljene preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, popravljene preglednice za temeljne račune države (tj. letne račune odhodkov in prihodkov ter četrtletne finančne in nefinančne račune) in popravljen vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V večini primerov so spremembe podatkov, sporočenih v obdobju poročanja oktobra 2016, zadevale popravke tehničnih napak, notranjih nedoslednosti, prilagoditev iz preglednic uradnih obvestil ali povezanega vprašalnika ali neprimernega zajemanja v preglednicah. Nekaj sprememb je bilo povezanih s posebnimi metodološkimi smernicami, ki jih je zagotovil Eurostat, ali posodobitvijo izvornih podatkov.

2.2.2.Obiski za dialog in metodološki obiski

Uredba (ES) št. 479/2009 določa obiske za dialog in metodološke obiske. Teh obiskov se kot opazovalci redno udeležujejo predstavniki GD za gospodarske in finančne zadeve in Evropske centralne banke. Obiski za dialog v državah članicah potekajo redno (vsaj vsako drugo leto) zaradi pregleda sporočenih podatkov, proučitve metodoloških vprašanj, razprav o statističnih postopkih in virih, opisanih v evidencah, ter ocenjevanja skladnosti z ustreznimi računovodskimi pravili (na primer razmejitev sektorja država v širšem smislu, čas zajemanja ter razvrstitev državnih transakcij in obveznosti).

Redni obiski za dialog v državah članicah v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem so v zadnjih letih pogostejši. Če Eurostat državo članico opozori na posebej pomembno vprašanje, ki ga ni mogoče obravnavati brez sestanka z zadevnimi organi, se lahko organizira ad hoc ali tehnični obisk države članice.

Leta 2016 je Eurostat opravil obiske za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v Belgiji (21. in 22. januarja), na Madžarskem (15. in 16. februarja), v Grčiji (od 17. do 19. februarja ter od 22. do 24. marca), Nemčiji (25. in 26. februarja), Bolgariji (29. februarja in 1. marca), Luksemburgu (15. in 16. marca), Litvi (19. in 20. maja), na Malti (od 8. do 10. junija), Danskem (19. in 20. septembra), Portugalskem (od 9. do 11. novembra) in Češkem (22. in 23. novembra). Opravil je tudi tri ad hoc obiske v Grčiji (27. in 28. junija), na Madžarskem (22. septembra) in Poljskem (17. in 18. novembra). Eurostat je opravil tudi tehnični obisk (od 25. do 27. januarja) in posebni obisk (od 26. do 28. septembra) v Avstriji v okviru tekoče preiskave o možnem napačnem sporočanju podatkov 14 .

Dokončne ugotovitve vsakega obiska za dialog, vključno z dogovorjenimi ukrepi in stanjem reševanja vprašanj, na katera je bilo opozorjeno, se pošljejo Ekonomsko-finančnemu odboru in objavijo na spletišču Eurostata 15 . Izvajanje takih ukrepov je sčasoma znatno izboljšalo kakovost podatkov.

Eurostat leta 2016 ni opravil nobenega metodološkega obiska.

2.2.3.Poseben nasvet Eurostata

Države članice se redno posvetujejo z Eurostatom za pojasnitev različnih nacionalnih računovodskih vprašanj v zvezi s prihodnjim ali preteklim poslovanjem. Eurostat svetuje v skladu z veljavnimi objavljenimi smernicami 16 . Eurostat zaradi preglednosti od julija objavlja vse svoje predhodne dopise z nasveti 17 , ne da bi najprej pridobil soglasje zadevne države članice, kakršna je bila praksa pred julijem. Leta 2016 je bilo objavljenih skupaj 19 dopisov.

2.2.4.Najnovejša metodološka vprašanja

Izdaja Priročnika o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu iz leta 2016 je bila objavljena 4. marca in vključuje poglavja, usklajena z ESR 2010, pri čemer so bili upoštevani rezultati dela projektne skupine za metodološka vprašanja leta 2015.

Eurostat je ocenil ustrezno uporabo pravil ESR 2010 in preveril izvajanje svojih metodoloških sklepov, tako da je analiziral podatke, ki so jih države članice sporočile v vprašalniku v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter v okviru razprav z nacionalnimi statističnimi organi med obiski za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Eurostat zagotavlja dokumentacijo z dodatnimi metodološkimi smernicami o računovodskih pravilih za statistiko v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in statistiko državnih financ, ki dopolnjuje splošna pravila ESR 2010. Smernice se objavijo v okviru pristojnosti Eurostata po posvetovanju s statističnimi organi držav članic. V okviru pristojnosti Eurostata se objavijo tudi pojasnila glede računovodskih pravil za nekatera zelo specifična vprašanja. 

Leta 2016 je Eurostat objavil tri pojasnila: „The statistical treatment of PPP contracts“ (Statistična obravnava pogodb o javno-zasebnih partnerstvih) (4. marec), „Statistical implications of new resolution legislation“ (Statistične posledice nove zakonodaje o reševanju) (31. marec) in „Statistical recording of the 2015 contributions to National Resolution Funds“ (Statistično zajemanje prispevkov v nacionalne sklade za reševanje leta 2015) (26. september).

Temeljito je bilo obravnavano tudi statistično zajemanje javno-zasebnih partnerstev, zlasti v zvezi z Junckerjevim naložbenim načrtom za Evropo. Eurostat si je zelo prizadeval, da bi pripravljavcem podatkov pojasnil pravila o javno-zasebnih partnerstvih. Poleg pojasnila, objavljenega marca, in posodobljenega poglavja o javno-zasebnih partnerstvih v Priročniku o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu je 29. septembra skupaj z Evropsko investicijsko banko izdal izčrpen priročnik o javno-zasebnem partnerstvu, tj. „A Guide to the Statistical Treatment of PPPs“ 18 (Priročnik o statistični obravnavi javno-zasebnih partnerstev). 

Leta 2016 sta bili vzpostavljeni dve projektni skupini, ena za revizijsko politiko (3. marca ter 24. in 25. maja), druga pa za Priročnik o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu (13. in 14. septembra). Slednja je bila osredotočena na metodološka vprašanja, ki jih je bilo treba dodatno pojasniti in/ali za katera bi lahko v prihodnosti predvideli smernice ali posodobljena poglavja Priročnika o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu. Organizirana so bila tudi tri posebna srečanja strokovnjakov o prispevkih za reševanje in sistemu jamstva za vloge (4. julija), strukturah za finančno razveljavljanje (14. novembra) in toksičnih dolgovih (15. novembra).

2.2.5.Usklajenost s temeljnimi računi države

Roka za uradna obvestila iz Uredbe (ES) št. 479/2009, tj. 1. april in 1. oktober, sta bila uvedena za zagotovitev usklajenosti s temeljnimi letnimi in četrtletnimi računi sektorja država, kakor so bili Eurostatu sporočeni v različnih prenosih podatkov ESR. Eurostat sistematično preverja skladnost uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem s temeljnimi računi sektorja država. Tako morajo biti na primer skupni izdatki in prihodki države usklajeni s sporočenim podatkom za primanjkljaj.

Podatki o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem so bili na splošno skladni s sporočenimi računi države ESR 2010, vendar je nekaj pomislekov v zvezi z bilanco stanja finančnih sredstev in obveznosti (stanjem) in četrtletnimi finančnimi računi sektorja država v širšem smislu (preglednica ESR 27). Opazne nedoslednosti so bile ugotovljene za Bolgarijo, Ciper, Dansko, Nemčijo, Grčijo, Irsko, Luksemburg, Portugalsko in Španijo, manjše razlike pa za Francijo in Madžarsko.

V okviru poročanja oktobra 2016 je bilo ugotovljeno, da so se pri Grčiji bistvene razlike v zvezi z neto finančnimi transakcijami ohranile več let, kot je bilo ugotovljeno tudi v prejšnjih uradnih obvestilih. Zato je Eurostat iz objave znova umaknil preglednico ESR 27 in spremenil podatke za Grčijo, uporabljene za vrednosti za euroobmočje in EU-28. To težavo odpravlja v sodelovanju z nacionalno banko Grčije in ECB.

Podatki o presežku/primanjkljaju, bruto investicijah v osnovna sredstva in odhodkih za obresti, ki so jih v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem sporočile države članice, so bili v celoti skladni z letnimi in četrtletnimi podatki o izdatkih in prihodkih države (preglednici ESR 2 in 25). Tudi podatki o letnem dolgu in četrtletnem državnem dolgu (preglednica ESR 28) so se popolnoma ujemali za vse države članice.

2.3.Objava

2.3.1.Objava najpomembnejših podatkov in podrobnih poročevalnih preglednic

Člen 14(1) Uredbe (ES) št. 479/2009 določa: „Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v treh tednih po rokih za poročanje […]. Podatki se zagotovijo z objavo.“

Eurostat je podatke o javnofinančnem primanjkljaju in državnem dolgu na svojem spletišču objavil 21. aprila 19 in 21. oktobra 20 skupaj z vsemi poročevalnimi preglednicami 21 , ki so jih uradno sporočile države članice, in sporočilom o uskladitvi stanj in tokov, sporočilom o posredovanju države v podporo finančnim institucijam in sporočilom o stanju obveznosti pri komercialnih kreditih in predujmih. V intervalih približno t + 115 22  dni je objavljal tudi sporočila za javnost o četrtletnem maastrichtskem dolgu ter sporočila za javnost o četrtletnem javnofinančnem primanjkljaju.

V skladu z Uredbo (ES) št. 479/2009 morajo države članice objaviti svoje dejanske podatke o primanjkljaju in dolgu. Vse države članice objavljajo podatke o primanjkljaju in dolgu na nacionalni ravni. Večina držav članic je obvestila Eurostat, da objavljajo vse svoje preglednice v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pet držav članic (Bolgarija, Italija, Luksemburg, Poljska in Slovaška) objavlja le nekatere poročevalne preglednice. Ena država članica (Francija) pa na nacionalni ravni ne objavlja nobenih preglednic v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2.3.2.Pridržki glede kakovosti podatkov

Oktober 2016

Ciper: Eurostat je izrazil pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočil Ciper v zvezi s sklopom tehničnih vprašanj, kot so zajemanje tokov EU, osnova za tekoči saldo centralne države, nepopolna uporaba izvornih podatkov za poročanje na podlagi nastanka poslovnega dogodka in odsotnost poročanja o statističnem odstopanju v preglednicah o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Eurostat je umaknil pridržek v zvezi s Francijo in ohranil pridržka v zvezi z Belgijo in Madžarsko, ki ju je izrazil v sporočilu za javnost glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila 2016 (pridržek glede Madžarske je bil oktobra 2016 spremenjen, da bi vključeval morebitno preusmeritev poslovanja madžarske centralne banke).

April 2016

Belgija: Eurostat je izrazil pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočila Belgija v zvezi s sektorsko klasifikacijo bolnišnic.

Francija: Eurostat je izrazil pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočila Francija v zvezi s sektorsko klasifikacijo francoskega sistema jamstva za vloge in skladov za reševanje leta 2015 ter beleženjem stroškov poravnav v zvezi s prestrukturiranjem zapletenih dolžniških instrumentov, ki jih je prevzela lokalna država.

Madžarska: Eurostat je izrazil pridržek glede kakovosti podatkov, ki jih je sporočila Madžarska v zvezi s sektorsko klasifikacijo banke Eximbank.

Eurostat je umaknil pridržek v zvezi z Avstrijo, ki ga je izrazil v svojem sporočilu za javnost z dne 21. oktobra 2015.

2.3.3.Spremembe sporočenih podatkov

Eurostat ni spremenil podatkov, ki so jih države članice aprila ali oktobra 2016 sporočile v uradnih obvestilih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2.3.4.Objava metapodatkov (evidence 23 )

Uredba (ES) št. 479/2009 določa, da so evidence postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem del statističnih podatkov, ki jih morajo predložiti države članice. Določa tudi, da je obvezna nacionalna objava teh evidenc.

Eurostat je spremenil obliko evidenc postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, pri čemer je izvedel strukturne spremembe, z evidenco pa se zdaj zahtevajo podrobnejše informacije. Dogovorjena je bila nova predloga za evidence, prilagojena ESR 2010, Eurostat pa je do konca leta 2016 objavil spremenjene evidence za več kot dve tretjini držav članic.

3.Zaključki

Eurostat priznava nadaljnje splošno izboljševanje doslednosti in popolnosti sporočenih podatkov. Kljub temu je treba kakovost fiskalnih podatkov dodatno izboljšati. Leta 2016 je Eurostat okrepil dvostranska pojasnila med ocenjevanjem uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Povečal je tudi sodelovanje in posvetovanje z državami članicami med uradnimi obvestili. Obiski za dialog so pogostejši. Z objavo vseh metodoloških predhodnih nasvetov Eurostata sta se izboljšali izmenjava znanja in preglednost.

Nekatere države članice, zlasti Grčija, imajo še vedno nekaj težav z doslednostjo četrtletnih finančnih računov.

Eurostat je leta 2016 izrazil štiri pridržke glede kakovosti podatkov, ki so jih sporočile države članice. Ti pridržki so se nanašali na Belgijo, Francijo in Madžarsko, kar zadeva uradno obvestilo o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila, in na Ciper, kar zadeva uradno obvestilo iz oktobra. Umaknil je svoja pridržka v zvezi z Avstrijo (aprila 2016) in Francijo (oktobra 2016), ohranil pa pridržka v zvezi z Belgijo in Madžarsko (oktobra 2016).

Popravki preteklih podatkov o primanjkljaju in dolgu so bili izvedeni predvsem zaradi posodobitev izvornih podatkov, prerazvrstitve enot in metodoloških zahtev za svetovanje.

Na splošno Eurostat ugotavlja, da se je kakovost sporočanja fiskalnih podatkov v letu 2016 še naprej izboljševala. Države članice so na splošno v preglednicah uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ter v drugih ustreznih statističnih poročilih predložile bolj kakovostne in popolnejše informacije.

(1)

   UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

(2)

   COM(2016) 164 final.

(3)

   UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

(4)

   Člen 3(1) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009.

(5)

   Dejanski podatki so lahko dokončni, nedokončni ali ocenjeni.

(6)

http://ec.europa.eu/eurostat/documents/24987/6390465/Irish_GDP_communication.pdf.  

(7)

V skladu s Protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi o delovanju EU, je državni dolg konsolidiran bruto dolg celotnega sektorja država v širšem smislu, ki je konec leta neporavnan (v nominalni vrednosti). V skladu z Uredbo (ES) št. 479/2009 državni dolg vključuje gotovino in vloge (AF.2), dolžniške vrednostne papirje (AF.3) in posojila (AF.4), kot je opredeljeno v ESR 2010.

(8)

Člen 3(2) Uredbe (ES) št. 479/2009.

(9)

    Glej izjave k zapisniku Sveta z dne 22. novembra 1993: https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/gfs/images/e/e7/Statements_9817.en93.pdf.

(10)

    Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 izrecno določa samo, da morajo države članice zagotoviti načrtovane podatke iz preglednic 1 in 2A o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(11)

   Preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so jih sporočile države članice, so na voljo na spletišču Eurostata: http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/excessive-deficit-procedure/edp-notification-tables .

(12)

    Navedeni vprašalnik zajema trinajst oddelkov, v katerih je treba navesti kvantitativne in včasih kvalitativne informacije o več področjih, kot so transakcije davkov in socialnih prispevkov ter transakcije z EU, nakup vojaške opreme, državna jamstva, odpisi dolgov, kapitalske injekcije javnih družb s strani države, javno-zasebna partnerstva, preusmerjene transakcije in druge zadeve.

(13)

    Glej: http://ec.europa.eu/eurostat/documents/1015035/2022710/Background-note-on-gov-interventions-OCT-2016-final.pdf.  

(14)

Sklep Komisije C(2016)2633 final z dne 3. maja 2016 o začetku preiskave v zvezi z izkrivljanjem statističnih podatkov v Avstriji v skladu z Uredbo (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju.

(15)

Glej: http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/excessive-deficit-procedure/eurostat-edp-visits-to-member-states.

(16)

Glej: http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/methodology/guidance-on-accounting-rules.

(17)

Glej: http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/methodology/advice-to-member-states.

(18)

http://ec.europa.eu/eurostat/documents/1015035/7204121/epec-eurostat-statistical-guide-en.pdf.

(19)

    Glej: http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/7235991/2-21042016-AP-EN.pdf.

(20)

    Glej: http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/7704449/2-21102016-AP-EN.pdf.  

(21)

      Glej: http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/excessive-deficit-procedure/edp-notification-tables.

(22)

Črka „t“ označuje zadnje četrtletje poročanja.

(23)

    Evidence metod, postopkov in virov, uporabljenih za zbiranje dejanskih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter temeljnih državnih računov.