EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.1.2017

COM(2017) 28 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

O UČINKOVITOSTI DIREKTIVE 89/665/EGS IN DIREKTIVE 92/13/EGS, KAKOR STA BILI SPREMENJENI Z DIREKTIVO 2007/66/ES, GLEDE REVIZIJSKIH POSTOPKOV NA PODROČJU JAVNIH NAROČIL

{SWD(2017) 13 final}

1.Splošni okvir

Direktive o javnih naročilih 1 urejajo oddajo javnih naročil in omejene vidike izvajanja javnih naročil in koncesijskih pogodb, katerih vrednosti so višje od določenih mejnih vrednosti. Ocenjena vrednost ponudb, objavljenih v aplikaciji TED (dnevna elektronska javna naročila) 2 je v letu 2014 znašala 421,31 milijarde EUR, kar je 3,32 % BDP EU 3 . Odprti in dobro pravno urejeni trgi javnih naročil prispevajo k učinkovitejši rabi javnih sredstev in k izboljšanju kakovosti javnega naročanja.

Izkušnje, pridobljene z direktivami o javnih naročilih, so pokazale, da so za celovito izpolnjevanje njihovih ciljev gospodarski subjekti morali imeti možnost, da pravice, podeljene s temi direktivami, uveljavljajo po vsej EU. Zato sta bili kot spremljevalna ukrepa 4 sprejeti direktivi o pravnih sredstvih (direktivi 89/665/EGS in 92/13/EGS, kot sta bili spremenjeni z Direktivo 2007/66/ES 5 ). Cilj teh direktiv je zagotoviti, da bi na podlagi minimalnih revizijskih standardov EU gospodarski subjekti po vsej EU imeli dostop do hitrih in učinkovitih pravnih postopkov za povrnitev škode v primerih oddaje naročil, ki po njihovem mnenju pomenijo kršitev direktiv o javnih naročilih. Direktivi o pravnih sredstvih sta zato zelo pomembna sestavina področja javnih naročil in edinstven primer zakonodaje EU, ki omogoča popolno uveljavljanje pravic EU na nacionalni ravni.

Direktivi o pravnih sredstvih omogočata uporabo pravnih sredstev tako pred podpisom pogodbe (predpogodbena pravna sredstva) kot po njem (pravna sredstva po sklenitvi pogodbe). Predpogodbena pravna sredstva vključujejo pravico do začasnih ukrepov, obvezno obdobje mirovanja med odločitvijo o oddaji naročila in sklenitvijo pogodbe ter zahtevo po razveljavitvi postopka oddaje naročila, dokler se preiskuje pritožba za preprečitev oddaje naročila. Cilj pravnih sredstev po sklenitvi pogodbe je razglasitev obstoječe pogodbe za neveljavno in/ali zagotovilo kompenzacije (zlasti nadomestil za škodo) prizadetim strankam po podpisu zadevne pogodbe. Drugi ključni elementi direktiv o pravnih sredstvih so samodejno obveščanje ponudnikov o razlogih za njihovo neuspešnost, režim časovnih rokov za vložitev zahtevkov ter alternativne kazni (tj. skrajšanje trajanja pogodbe ali odreditev glob) v primerih, ko uporaba neveljavnosti ni primerna.

V direktivah o pravnih sredstvih je določeno, da Komisija pregleduje njuno izvajanje ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o njuni učinkovitosti, zlasti kar zadeva alternativne kazni in roke, uvedene z Direktivo 2007/66/ES. V letu 2013 je bila poleg tega sprejeta odločitev o vrednotenju teh direktiv na podlagi Programa Komisije o ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). To poročilo je Parlamentu in Svetu predloženo zaradi izpolnjevanja pravne obveznosti poročanja Parlamentu in Svetu ter sporočanja rezultatov vrednotenja na podlagi programa REFIT. V delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu poročilu, so navedene dodatne podrobnosti o opravljenem vrednotenju.

Za pripravo tega poročila so bili uporabljeni naslednji viri informacij:

•študija „Ekonomska učinkovitost in pravni učinki revizijskih postopkov in pravnih sredstev za javna naročila“ (Economic efficiency and legal effectiveness of review and remedies procedures for public contracts) 6 ;

•odprto javno spletno posvetovanje, namenjeno zbiranju dokazov o učinkih in dodani vrednosti direktiv o pravnih sredstvih 7 ;

•posvetovanja z državami članicami;

•več usmerjenih posvetovanj s strokovnjaki in delavci v pravni stroki, ki delujejo na področju pravnih sporov v zvezi z javnimi naročili ter

•revizija nacionalne zakonodaje in sodne prakse.

Poleg vrednotenja učinkovitosti politike direktiv je bilo vrednotenje na podlagi programa REFIT posebej osredotočeno na vprašanje, ali direktivi o pravnih sredstvih ustrezata svojemu namenu, ali čim bolj zmanjšujeta povezane stroške in bremena ter čim bolj povečujeta možnosti za poenostavitev.

Trenutno ni v veljavi noben sistem spremljanja in vrednotenja pravnih sredstev v državah članicah za vso EU. Podatki o ukrepih pravnih sredstev v zvezi z javnimi naročili nad mejnimi vrednostmi, ki so bili uvedeni v posameznih državah članicah, se ne zbirajo strukturirano, usklajeno in sistematično, kar bi omogočilo samodejno in enostavno primerljivo analizo pridobljenih rezultatov. Ustrezno merjenje ali ocenjevanje učinkov direktiv o pravnih sredstvih je zato težko in zahteva dodatne ukrepe (npr. enkratno zbiranje podatkov in ročna analiza kot v primeru trenutnega vrednotenja).

2.Izvajanje v državah članicah

Vse države članice so direktivi o pravnih sredstvih v celoti prenesle v svoje nacionalne zakonodaje. Kljub temu so bile v primeru Direktive 2007/66/ES, ki spreminja osnovno direktivo, ugotovljene znatne in vsesplošne zamude pri prenosu (za podrobnosti glej Prilogo 5 k delovnemu dokumentu služb Komisije). Države članice so glede na minimalno uskladitev, ki je bila dosežena z direktivama o pravnih sredstvih, sprejele nacionalna pravila z različnimi področji uporabe in značajem, pri čemer so upoštevale ustrezne pravne tradicije.

Kot posledica tega so bili v posameznih državah članicah ustanovljeni različni revizijski organi. V 14 državah članicah 8 delujejo upravni revizijski organi za javna naročila, ki so bodisi specializirani ali ne. V ostalih državah članicah je za revizijo postopkov javnih naročil odgovoren obstoječ sodni revizijski organ.

Vse države članice zahtevajo, da je revizijski postopek na voljo vsakomur, ki ima ali bi imel interes za pridobitev določenega naročila in ki je bil ali bi lahko bil oškodovan zaradi domnevne kršitve. Poleg tega nekatere države članice določajo, da so do uvedbe revizijskega postopka upravičeni združenja ali organi, ki ne delujejo kot gospodarski subjekti. To so lahko strokovna združenja ali organ, pristojen za konkurenco.

V vseh državah članicah obstajajo določbe za tri obvezne vrste pravnih sredstev (začasni ukrepi, razveljavitev sprejetih odločitev in nadomestila za škodo), vendar se njihovi pristopi močno razlikujejo glede na njihove pravne tradicije.

Kar zadeva druge ključne elemente direktiv o pravnih sredstvih, je položaj naslednji:

V vseh državah članicah je določeno, da so ponudniki ob odločitvi o oddaji naročila samodejno obveščeni o razlogih za svojo neuspešnost.

Vse države članice uporabljajo minimalno obdobje mirovanja, kot ga zahtevata direktivi o pravnih sredstvih. V številnih primerih je bilo opredeljeno daljše obdobje mirovanja od minimalnega obdobja mirovanja, ki ga določata navedeni direktivi.

Vse države članice predvidevajo neveljavnost v primerih, ko javni naročnik/naročnik odda naročilo brez predhodne objave obvestila o naročilu v aplikaciji TED, kadar to v skladu z direktivami o javnih naročilih ni dovoljeno. Večina držav članic je v svojo zakonodajo prenesla določbe o obvestilu o prostovoljni predhodni preglednosti, ki javnim naročnikom/naročnikom omogoča, da se izognejo kazni neveljavnosti. Na podlagi informacij, dostopnih v aplikaciji TED, je bila uporaba tega obvestila od leta 2010 dokaj ustaljena, objavljenih pa je bilo okoli 10 000 obvestil letno.

Večina držav članic glede rokov za vložitev zahtevkov za predpogodbena pravna sredstva upošteva strukturo direktiv o pravnih sredstvih in torej določa roke, ki izražajo minimalno obdobje mirovanja. V nekaterih primerih pa je določeno daljše obdobje.

Številne države članice glede rokov za zahtevke za neveljavnost uporabljajo točno tako strukturo, kot jo določata direktivi o pravnih sredstvih. V drugih državah članicah ni določeno, da začne z objavo razpisa in obvestilom o oddaji naročila teči 30-dnevni rok. Vsekakor v primerih, ko ni objave ali obvestila, vse države članice določajo šestmesečni rok, ki začne teči od dne, ki sledi datumu sklenitve pogodbe.

V nekaterih državah članicah lahko začne veljati obdobje začasne prekinitve oddaje javnega naročila, dokler ni sprejeta odločitev o pritožbi zoper prvostopenjsko odločitev ali celo dlje. V veliki večini držav članic lahko sodišče ali revizijski organ odpravi začasno prekinitev na zgodnejši stopnji.

Večina držav članic je v svojo zakonodajo za alternativne kazni uvedla odreditev globe in/ali skrajšanje trajanja pogodb. Vendar se te kazni uporabljajo zgolj občasno, saj veljajo za najmanj učinkovito pravno sredstvo. Države članice zlasti menijo, da globe pomenijo zgolj prerazporeditev sredstev.

3.Učinkovitost, uspešnost, ustreznost in skladnost direktiv o pravnih sredstvih z drugimi politikami ter dodana vrednost EU

Komisija je izvedla vrednotenje uspešnosti direktiv o pravnih sredstvih. V ta namen je uporabila posebna merila vrednotenja, med drugim: (i) učinkovitost; (ii) uspešnost; (iii) ustreznost; (iv) skladnost z drugimi politikami in (v) dodana vrednost EU. Podrobni dokazi za posamezne ugotovitve so na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu poročilu.

Na podlagi tega so bili sprejeti naslednji sklepi.

(I)V smislu učinkovitosti sta direktivi o pravnih sredstvih v splošnem izpolnili svoj cilj, ki je povečati zagotovila glede preglednosti in nediskriminacije, omogočili sta učinkovito in hitro ukrepanje, ko gre za domnevne kršitve direktiv o javnih naročilih, gospodarskim subjektom pa sta zagotovili enako obravnavanje vseh razpisnih prijav. Razpoložljivi podatki o dejanski uporabi določb so zagotovili dodaten dokaz o učinkovitosti direktiv. Pravna sredstva, ki jih direktivi določata, so se na splošno pogosto uporabljala v večini držav članic. V obdobju 2009–2012 je bilo v državah članicah okoli 50 000 prvostopenjskih odločitev. Najpogostejša vrsta uveljavljenega pravnega sredstva je bila razveljavitev sprejetih odločitev, daleč za njo pa so začasni ukrepi in odprava diskriminatornih specifikacij. Kar zadeva mnenja deležnikov, je velika večina sodelujočih v javnem posvetovanju služb Komisije menila, da sta imeli direktivi o pravnih sredstvih pozitiven učinek na postopek javnih naročil. Postopek zdaj velja za bolj preglednega (80,59 %), poštenega (79,42 %), bolj odprtega in dostopnega (77,65 %) ter zagotavlja večjo spodbudo za spoštovanje vsebinskih pravil o javnih naročilih (81,77 %). Kot potrjujejo vse zainteresirane strani, je Direktiva 2007/66/ES bistveno povečala učinkovitost predpogodbenih pravnih sredstev, s tem ko je uvedla najkrajše obdobje mirovanja med obvestilom o oddaji naročila in podpisom pogodbe.

V nekaterih nacionalnih sistemih se zahteva, da pravno zaščito v postopkih javnih naročil na prvi stopnji zagotavljajo upravni revizijski organi in ne redna sodišča. Splošen razvoj kaže, da ti veljajo za učinkovitejše. To potrjuje velika večina sodelujočih v javnem posvetovanju (74,7 %), ki meni, da so postopki pred rednimi sodišči v splošnem dolgotrajnejši in imajo nižje standarde obravnav kot postopki pred specializiranimi upravnimi revizijskimi organi.

Zdi se, da stroški revizijskih postopkov nimajo odločilnega odvračilnega učinka na dostop do pravnih sredstev, čeprav se med državami članicami zelo razlikujejo. Obenem direktivi o pravnih sredstvih zelo uravnoteženo obravnavata interese vseh zadevnih strani. Med sodelujočimi v javnem posvetovanju jih je 57,06 % zlasti menilo, da direktivi enakovredno uravnotežujeta interes gospodarskih subjektov za učinkovitost zakonodaje o javnih naročilih in interes naročnikov za omejevanje neresnih pravnih sporov. Nazadnje sta direktivi o pravnih sredstvih učinkoviti tudi kot sredstvo odvračanja pred nepravilnim ravnanjem na področju javnih naročil.

Direktivi o pravnih sredstvih od Komisije zahtevata, naj posveti posebno pozornost učinkovitosti alternativnih kazni in rokov. Vrednotenje je pokazalo, da se alternativne kazni v državah članicah uporabljajo občasno ter da so po mnenju sodelujočih v spletnem javnem posvetovanju (ki so ga izvedle službe Komisije) in nekaterih držav članic najmanj ustrezno pravno sredstvo. Ne glede na to so bila izražena mnenja, da vsa pravna sredstva, ki jih določata direktivi o pravnih sredstvih, prispevajo k odvračilnemu učinku ter vzpostavljajo celovit in učinkovit sistem kaznovanja nepravilnosti pri javnih naročilih. Kar zadeva roke, ni bil v okviru vrednotenja naveden noben poseben dokaz, ki bi nakazoval, da so roki, pri katerih se upošteva struktura iz direktiv o pravnih sredstvih, bodisi predolgi in povzročajo nepotrebne zamude v postopku javnih naročil bodisi prekratki in zato gospodarskim subjektom ne omogočajo uveljavitve njihovih pravic.

Vrednotenje je pokazalo, da bi bilo mogoče nekatere vidike direktiv o pravnih sredstvih narediti jasnejše. To potrjujejo tudi prejeti prispevki. To na primer velja za zadeve, kot so medsebojni vplivi med direktivama o pravnih sredstvih in novim zakonodajnim svežnjem o javnih naročilih, ter za razvoj meril, ki se bodo uporabljala za odpravo samodejne začasne prekinitve sklenitve pogodbe po vložitvi pravnih sredstev.

Z vrednotenjem je bilo mogoče tudi opredeliti težave, ki še obstajajo na nacionalni ravni. Različni deležniki so v okviru javnega posvetovanja potrdili, da imajo opredeljene težave vzroke bodisi v nacionalni zakonodaji zunaj direktiv o pravnih sredstvih ali v nacionalnih praksah in ne v samih direktivah o pravnih sredstvih.

Komisija tudi priznava, da se v večini držav članic informacije o nacionalnih sistemih pravnih sredstev ne zbirajo strukturirano, zaradi česar je analiza uspešnosti direktiv zelo težka. Poleg tega se informacije redko uporabljajo za namene oblikovanja politik (na primer, opredelitev potrebnih sredstev ali zlonamernih pritožb; doslednost odločitev, ki temeljijo na učinkovitih iskalnih orodjih; opredelitev javnih naročnikov/naročnikov, proti katerim se najpogosteje vlagajo uspešne pritožbe; opredelitev tistih vidikov postopkov javnih naročil, proti katerim so pritožbe uspešno rešene).

(II)Kar zadeva uspešnost, direktivi o pravnih sredstvih zagotavljata splošne koristi, ki so skladne s predvidenimi učinki, tako neposrednimi kot posrednimi. Obstajajo jasni znaki, da koristi, dosežene z direktivama, presegajo njune stroške. Stroški, ki jih imajo javni naročniki in dobavitelji pri predložitvi ali obrambi revizijskih primerov (vključno z neposrednimi in posrednimi stroški) se po EU zelo razlikujejo, tipično pa znašajo 0,4–0,6 % pogodbene vrednosti. Vendar se stroški v primeru razveljavitve direktiv o pravnih sredstvih ne bi zmanjšali na nič. Nasprotno, zaradi nacionalnih razlik v pravilih o revizijah in pravnih sredstvih ter pomanjkanja usklajenosti na ravni EU bi se lahko še povečali, kar bi povzročilo še več ovir za ponudnike in druge.

Koristi so velike v smislu dobrega finančnega poslovodenja, najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo ter odvračanja, zlasti ob upoštevanju vrednosti javnih razpisov, objavljenih v aplikaciji TED. Pri vrednotenju zakonodaje EU o javnih naročilih iz leta 2011 9 se je na splošno ocenilo, da bi 5-odstotni prihranki, ki so bili ustvarjeni za 420 milijard EUR javnih naročil, objavljenih na ravni EU, pomenili prihranke ali višje javne naložbe v znesku več kot 20 milijard EUR letno. Z učinkovitim izvajanjem direktiv o pravnih sredstvih bodo torej lahko taki ocenjeni prihranki na podlagi direktiv o javnih naročilih bolj verjetni. Z vrednotenjem tudi ni bilo ugotovljeno nobeno nepotrebno upravno breme za delovanje direktiv o pravnih sredstvih.

(III)Kar zadeva ustreznost, so cilji direktiv o pravnih sredstvih še vedno ustrezni. V vrednotenju je bilo ugotovljeno, da dobavitelji, javni naročniki in delavci v pravni stroki številne določbe direktiv ocenjujejo kot ustrezne. Na podlagi odzivov na javno posvetovanje se zdi, da je najustreznejša določba obdobje mirovanja (65 % vprašanih), ki ji sledi začasna prekinitev postopka oddaje javnega naročila ob že uvedenih revizijskih postopkih (62 %) ter samodejno obveščanje ponudnikov (58 %). Četudi nekatere določbe veljajo za manj praktične, kljub temu prispevajo k odvračilnemu učinku direktiv o pravnih sredstvih. Dodaten kazalnik ustreznosti direktiv o pravnih sredstvih je dejanska uporaba postopkov, ki jih določata. Zagotovljena pravna sredstva se na splošno pogosto uporabljajo v večini držav članic. V obdobju 2009–2012 je bilo v državah članicah okoli 50 000 prvostopenjskih odločitev 10 . Najpogostejša vrsta uveljavljenega pravnega sredstva je razveljavitev sprejetih odločitev, sledijo pa ji začasni ukrepi in odprava diskriminatornih specifikacij.

(IV)Direktivi o pravnih sredstvih sta skladni z drugimi politikami EU. Kot potrjuje Sodišče Evropske unije, je pravica do učinkovitega pravnega sredstva splošno načelo prava EU 11 . Direktivi o pravnih sredstvih sta skladni s pravicami in splošnimi načeli, določenimi v primarnem pravu EU o temeljnih pravicah. Sta jedro zakonodaje o javnih naročilih, saj ponudnikom omogočata uveljavljanje njihovih ključnih pravic. Ugotovljeno je bilo, da sta na splošno skladni z novim zakonodajnim svežnjem o javnih naročilih iz leta 2014, zlasti v tem, da obsegata koncesije, za katere velja Direktiva 2014/23/EU. Vendar kot je bilo že navedeno, bi bilo treba medsebojne vplive med temi direktivami in novim zakonodajnim svežnjem o javnih naročilih podrobneje pojasniti. S tem ko sta direktivi o pravnih sredstvih izboljšali učinkovitost nacionalnih revizijskih postopkov, zlasti tistih, ki obravnavajo nezakonite oddaje naročil na podlagi neposrednega dogovora, imata tudi pomembno vlogo pri učinkoviti obravnavi kršitev direktiv o javnih naročilih, ki bi lahko povzročile nepravilnosti s kazenskopravnimi posledicami. V vrednotenju niso bila ugotovljena morebitna navzkrižja z drugimi področji politik.

(V)Direktivi o pravnih sredstvih po mnenju Komisije pomenita jasno dodano vrednost EU. Vsi viri informacij, uporabljeni za namene vrednotenja, so v splošnem potrdili, da je v zakonodajo EU izredno pomembno uvesti zahteve za pravna sredstva pri javnih naročilih. Redna sodišča, ki delujejo po rednih postopkovnih pravilih, ne morejo zagotoviti hitre in učinkovite revizije, kot jo zahteva sodna praksa EU. Preden je bilo na primer z Direktivo 2007/66/ES uvedeno obvezno obdobje mirovanja, ni bil pred rednimi sodišči noben začasni ukrep dovolj hiter, da bi začasno prekinil sklenitev pogodbe o oddanem naročilu.

V primerjavi z drugimi področji prava EU imajo pravila za javna naročila določene posebnosti. Če pogodba presega mejne vrednosti EU, se najprej uporabijo vsebinska pravila o javnih naročilih ne glede na njihov dejanski čezmejni interes. Drugič, v vsakem razpisnem postopku, ki ga izvaja kateri koli javni naročnik/naročnik, obstajajo možnosti za številne kršitve (npr. nezakonito izključevanje ponudnikov, nezakonite razpisne zahteve, nezakonita merila oddaje naročil, uporaba napačnih postopkov, sprejetje nenormalno nizkih ponudb, konflikt interesov itd.). Vloga Komisije pri obravnavi posameznih pritožb in morebitnih kršitev prava EU je usmerjena v zagotavljanje, da se pravo EU spoštuje tudi v prihodnje in ne da se pridobivajo pravna sredstva za posamezne stranke v postopkih javnih naročil, zlasti glede na veliko število javnih naročnikov, ponudnikov in postopkov v EU ter glede na tehnične podrobnosti posameznih postopkov.

Primerne pravice do neposrednega pravnega sredstva za ponudnike so torej nujno potrebne za pravilno delovanje vsebinskih pravil za javna naročila ter za pravilno delovanje notranjega trga v javnem sektorju. Kot potrjujejo številni deležniki, je minimalna raven usklajenosti, kot jo zagotavljata direktivi o pravnih sredstvih, v tem pogledu absolutno nujna.

4.Sklepne ugotovitve

Komisija na podlagi vrednotenja ugotavlja, da direktivi o pravnih sredstvih, zlasti spremembe, uvedene z Direktivo 2007/66/ES, večinoma učinkovito in uspešno izpolnjujejo svoje cilje, čeprav konkretnega obsega njihovih stroškov/koristi ni bilo mogoče količinsko opredeliti. Čeprav nekatere države članice poročajo o posebnih vprašanjih, ta navadno izhajajo iz nacionalnih ukrepov in ne iz samih direktiv o pravnih sredstvih. Koristi direktiv o pravnih sredstvih v splošnem kvalitativnem smislu presegajo njune stroške. Direktivi ostajata ustrezni in še naprej ustvarjata dodano vrednost EU.

Kljub splošno pozitivnim ugotovitvam vrednotenja so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti.

Komisija predvsem priznava, da določene določbe direktiv o pravnih sredstvih niso povsem jasne 12 . Kljub posodobitvam, ki jih je prinesel novi zakonodajni sveženj o javnih naročilih, so bile ugotovljene dodatne potrebe po pojasnilih. Na primer, sklicevanja na „obvestila o javnem naročilu“ v direktivah o pravnih sredstvih ne izražajo dejstva, da nova direktiva 2014/24/EU v določenih okoliščinah dovoljuje, da se kot sredstvo za objavo javnega razpisa namesto obvestila o javnem naročilu uporabi predhodno informativno obvestilo. Pojasniti bi bilo mogoče tudi, kako se direktivi o pravnih sredstvih uporabljata za spremembe pogodb o javnih naročilih in koncesij, za odpovedi takih pogodb ter za enostavnejšo ureditev javnih naročil.

Komisija hkrati ugotavlja, da informacije o nacionalnih sistemih pravnih sredstev v večini držav članic niso bile zbrane strukturirano in so se redko uporabljale za oblikovanje politik. Zato je ocenjevanje uspešnosti direktiv težje.

Na koncu Komisija ugotavlja, da so prvostopenjski upravni revizijski organi na splošno učinkovitejši od prvostopenjskih sodnih organov v smislu trajanja postopkov in standardov revizije.

5.Nadaljnji ukrepi

(I)Splošno

Ker pri vrednotenju niso bile ugotovljene bistvene ali nujne potrebe po spremembi direktiv o pravnih sredstvih, je sprejeta odločitev, da direktivi v tej fazi ostajata v trenutni obliki brez nadaljnjih sprememb.

Ne glede na to namerava Komisija obravnavati pomanjkljivosti, ugotovljene pri delovanju direktiv o pravnih sredstvih, in si prizadevati za večje zbliževanje sistemov pravnih sredstev v državah članicah. Čeprav Komisija spoštuje procesno avtonomijo držav članic in njihove posamezne pravne tradicije, bo hkrati uporabila dosledno kombinacijo naslednjih dodatnih ukrepov.

(II)Spodbujanje preglednosti

Vrednotenje je pokazalo, da informacije o nacionalnih sistemih pravnih sredstev niso bile zbrane strukturirano in so se redko uporabljale za oblikovanje politik. Komisija namerava za rešitev te težave predlagati, da se poveča preglednost glede uspešnosti nacionalnih sistemov pravnih sredstev. Za začetek je treba podatke zbirati avtomatizirano brez nalaganja dodatnih upravnih bremen. Kot je napovedano v Strategiji enotnega trga 13 in skladno z novim Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje 14 , bo Komisija v tem okviru skupaj z državami članicami oblikovala omejeno število objektivnih kazalcev (število pritožb, število uspešnih pritožb, stroški, dolžina postopkov itd.). Ti kazalniki bodo objavljeni v pregledu notranjega trga. To bo poslovni skupnosti omogočilo, da bo primerjala učinkovitost sistemov pravnih sredstev v različnih državah članicah, državam članicam pa pomagalo prepoznati priložnosti za izboljšanje njihovih nacionalnih sistemov pravnih sredstev.

(III)Spodbujanje sodelovanja med prvostopenjskimi revizijskimi organi

Vrednotenje je pokazalo, da so sistemi, v katerih pravno zaščito v postopkih javnih naročil na prvi stopnji zagotavljajo upravni revizijski organi in ne redna sodišča, navadno učinkovitejši tako glede trajanja postopkov kot glede standardov obravnave. Kot je napovedano v Strategiji enotnega trga, bo Komisija zato spodbujala prvostopenjske revizijske organe k sodelovanju in oblikovanju mrež, da se izboljša izmenjava informacij in najboljših praks v zvezi z določenimi vidiki delovanja direktiv o pravnih sredstvih ter da se na splošneje zagotovi učinkovito delovanje nacionalnih revizijskih postopkov. Prek teh mrež bodo razširjene ustrezne dobre prakse. Dobre prakse so lahko za države članice vir navdiha in spodbuda za izboljšanje njihovih nacionalnih sistemov pravnih sredstev. V tem okviru bo posebna pozornost posvečena krepitvi prvostopenjskih upravnih revizijskih organov.

(IV)Navodila

Komisija bo posredovala navodila o nekaterih nerešenih vidikih direktiv o pravnih sredstvih, da bi izboljšala razumevanje nekaterih določb in zagotovila njihovo učinkovitost. Med vidiki, ki bi lahko bili zajeti, so medsebojni vplivi med direktivama o pravnih sredstvih in novim zakonodajnim svežnjem o javnih naročilih ter razvoj meril, ki jih bo treba uporabiti za odpravo samodejne začasne prekinitve sklenitve pogodbe po vložitvi pravnih sredstev. Na podlagi doslej zbranih dokazov bo Komisija navezala dialog z državami članicami in deležniki, da bi ugotovila druga posebna področja, na katerih so potrebna pojasnila.

(V)Dejavnosti doslednega izvrševanja in spremljanje

V primerih ugotovljenih kršitev direktiv o pravnih sredstvih bo Komisija sprejela ustrezne ukrepe za uskladitev ustreznih nacionalnih praks s predpisi EU. V tem okviru se bo Komisija osredotočila na najhujše in sistematične kršitve, ki spodkopavajo učinkovito delovanje sistemov pravnih sredstev v državah članicah.

(1)

Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev. Obe direktivi sta bili nadomeščeni z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb, Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES ter Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES. Z Direktivo 2014/23/EU so se uvedle nadaljnje spremembe Direktive 89/665/EGS in Direktive 92/13/EGS ter se je predvsem razširilo njuno področje uporabe v zvezi s koncesijami. Ker se je rok za prenos v nacionalno pravo iztekel 18. aprila 2016, njen učinek ni obravnavan v tej oceni.

(2)

TED (dnevna elektronska javna naročila) je spletna različica „Dopolnila k Uradnemu listu Evropske unije“, namenjena javnim naročilom ( http://ted.europa.eu ).

(3)

Evropska komisija, 2016. „Kazalci javnih naročil za leto 2014“, http://ec.europa.eu/growth/single-market/public-procurement/studies-networks_sl .

(4)

Zlasti Direktiva 2007/66/ES je namenjena temu, da se omogoči uporaba pravnih sredstev v primerih, ko so korektivni ukrepi še mogoči, in zagotovi učinkovito pravno sredstvo zoper nezakonite oddaje naročil na podlagi neposrednega dogovora.

(5)

Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje; Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju; in D irektiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil .

(6)

Študija Europe Economics and Milieu, april 2015:
http://ec.europa.eu/growth/single-market/public-procurement/modernising-rules/evaluation/index_en.htm .

(7)

Posvetovanje je potekalo od 24. aprila do 20. julija 2015, zbranih pa je bilo 170 odzivov iz vseh držav članic. Udeležili so se ga javni naročniki in naročniki, gospodarski subjekti, akademiki, pravniki, revizijski organi in državljani.

(8)

V Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Nemčiji, na Danskem, v Estoniji, Španiji, na Hrvaškem, Madžarskem, Malti, Poljskem, v Romuniji, Sloveniji in na Slovaškem.

(9)

Ocenjevalno poročilo o učinkih in uspešnosti zakonodaje EU o javnih naročilih, SEC(2011) 853 final.

(10)

Ti podatki so iz študije „Ekonomska učinkovitost in pravni učinki revizijskih postopkov in pravnih sredstev za javna naročila“ (Economic efficiency and legal effectiveness of review and remedies procedures for public contracts).

(11)

Sklep podpredsednika Sodišča z dne 23. aprila 2015 v zadevi Vanbreda, C-35/15 P(R), točka 28.

(12)

O podrobnostih posvetovanja, ki so ga začele izvajati službe Komisije, glej Prilogo 3 k delovnemu dokumentu služb Komisije (odgovori na vprašanji št. 6 in 20).

(13)

Sporočilo Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo, COM(2015) 550 in delovni dokument služb Komisije Strategija enotnega trga za Evropo — analiza in dokazi, SWD(2015) 202.

(14)

Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o sklenitvi Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (2016/2005(ACI)).