Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah investicijskih podjetij ter spremembi uredb (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 1093/2010

[COM(2017) 790 final – 2017/0359 (COD)]

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter spremembi direktiv 2013/36/EU in 2014/65/EU

[COM(2017) 791 final – 2017/0358 (COD)]

(2018/C 262/06)

Poročevalec:

Jarosław MULEWICZ

Zaprosili	Evropski parlament: COM(2017) 790 final – 18. 1. 2018 in COM(2017) 791 final – 18. 1. 2018 Svet Evropske unije: COM(2017) 790 final – 18. 1. 2018 in COM(2017) 791 final – 18. 1. 2018
Pravna podlaga	člena 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	26. 3. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	19. 4. 2018
Plenarno zasedanje št.	534
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	193/2/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja predloge Komisije in upa, da bodo resnično prispevali k doseganju ciljev, ki jih je določila.

1.1.1

EU potrebuje močnejše kapitalske trge za spodbujanje naložb, sprostitev obstoječih in zagotovitev novih virov financiranja za podjetja, zagotavljanje boljših finančnih možnosti za gospodinjstva ter okrepitev ekonomske in monetarne unije. Komisija se je zavezala, da bo do leta 2019 vzpostavila vse elemente, potrebne za dokončanje unije kapitalskih trgov do istega leta.

1.1.2

Drugi cilj je povezan z izstopom Združenega kraljestva iz EU in potrebo po privabljanju investicijskih podjetij v EU. Zaradi odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, je treba posodobiti regulativni okvir v EU za privabljanje finančnih podjetij. Največ investicijskih podjetij v evropskem gospodarskem prostoru (EGP) – približno polovica – je v Združenem kraljestvu, pomembnem središču za kapitalske trge in investicijske dejavnosti. Druga najpomembnejša središča so Nemčija, Francija, Nizozemska in Španija. Večina investicijskih podjetij v EGP je malih ali srednjih. Evropski bančni organ (EBA) ocenjuje, da približno osem investicijskih podjetij s sedežem v Združenem kraljestvu obvladuje okrog 80 % bilančne vsote vseh investicijskih podjetij v EGP.

1.1.3

Tretji cilj je oblikovati namenski pravni okvir za investicijska podjetja. Sedanji bonitetni okvir se osredotoča na kreditne institucije in tveganja, povezana z njimi. Investicijska podjetja ne sprejemajo vlog ali dajejo posojil. To pomeni, da so precej manj izpostavljena kreditnemu tveganju in tveganju, da bi vlagatelji nenadoma dvignili svoj denar. Njihove storitve so osredotočene na finančne instrumente, ki se za razliko od vlog ne plačajo v nominalni vrednosti, temveč v vrednosti, ki se spreminja glede na gibanja na trgu. Kljub temu pa tekmujejo s kreditnimi institucijami pri zagotavljanju investicijskih storitev, ki jih lahko kreditne institucije ponujajo strankam na podlagi dovoljenja za opravljanje bančnih storitev. Kreditne institucije in investicijska podjetja so torej različne vrste institucij. Čeprav sistemska investicijska podjetja spadajo na področje uporabe uredbe CRR/direktive CRD IV (1), se obravnavajo kot finančne institucije. Navedena podjetja bi morala torej zato, ker so postala kreditne institucije, še naprej uporabljati Uredbo (EU) št. 575/2013 in Direktivo 2013/36/EU, prav tako pa bi jih morali nadzirati pristojni organi, odgovorni za kreditne institucije, kar vključuje ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora.

1.1.4

Četrti cilj Komisije je oblikovati enoten celostni regulativni okvir EU za investicijska podjetja. Zaradi njihovih različnih poslovnih profilov se zanje v posameznih državah uporabljajo številne pravne izjeme, kar ustvarja regulativno zapletenost za številna podjetja, zlasti tista, ki poslujejo v več državah, takšno stanje pa prinaša dodatno tveganje. Izvajanje sedanjega pravnega okvira v državah članicah povzroča razdrobljenost splošnega regulativnega sistema za investicijska podjetja z možnostjo škodljive regulativne arbitraže, kar lahko ogrozi celovitost in delovanje enotnega trga. Bonitetna pravila za investicijska podjetja, ki jih je predlagala Komisija, se uporabljajo za večino malih in srednjih investicijskih podjetij v vseh državah članicah EU.

1.2

EESO ugotavlja, da bi se – čeprav ne namenoma – investicijska podjetja s sedežem v Združenem kraljestvu preselila v države članice, ki so v bančni uniji ali euroobmočju, zlasti v finančna središča v državah euroobmočja, kot so Nemčija, Francija, Luksemburg, Nizozemska in Irska. Države članice, ki niso v euroobmočju, bi bile prezrte.

1.3

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da bodo po pričakovanjih med glavnimi upravičenci obravnavane direktive in uredbe mala in srednja podjetja. Z bolj sorazmernim in ustreznejšim bonitetnim okvirom zanje bi morali izboljšati pogoje za njihovo poslovanje in odpraviti ovire za njihov vstop na trg. To se nanaša zlasti na kapitalske zahteve in upravna bremena. EESO ugotavlja, da lahko pravila spodbujajo inovativna podjetja, ki si prizadevajo za rast z digitalnimi sredstvi. To vključuje olajšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP, ki sama niso banke ali investicijska podjetja. Primernejši bonitetni okvir bi moral prispevati k sprostitvi kapitala iz neproduktivnih regulativnih postopkov in omogočiti malim investicijskim podjetjem, da svojim strankam, vključno z MSP, ponujajo boljše storitve. To bi moralo pomagati investicijskim podjetjem, da delujejo kot posredniki pri mobilizaciji naložb varčevalcev po vsej EU, in s tem olajšati dostop do nebančnih virov financiranja za evropska podjetja.

1.4

Predlagani direktiva o nadzoru investicijskih podjetij in uredba o bonitetnih zahtevah vzpostavljata potrebne standarde in zahteve za ustanovni in razpoložljivi kapital, nadzorna pooblastila, javna razkritja in prejemke. To zmanjšuje tveganje, ki je značilno za finančne posle investicijskih podjetij. Še vedno je vprašljivo, v kakšnem obsegu bo tveganje, ki ga nosijo investicijska podjetja, preneseno na posamezne investitorje in podjetja, ki so njihove stranke. Če podjetja delujejo izključno kot posredniki svojih strank in omejujejo svoje storitve na investicijsko svetovanje, bo tveganje, ki je značilno za finančne instrumente, večinoma nosila stranka.

1.5

Preučiti je treba, ali bi posebni pravni okvir za investicijska podjetja v Uniji, ki bi ga enostransko uvedla EU brez upoštevanja trgov, kot so ZDA, Japonska, Kitajska in Indija, zaradi globalizacije in elektronskih trgov sprožil beg investitorjev iz Evrope. Zaradi zapletenosti pravnega okvira MiFID II in obvezne registracije finančnih produktov se od 20 % do 50 % produktov ne ponuja več. Zato bi bilo treba v primeru posebnega pravnega okvira za investicijska podjetja spremljati nova pravila in jih prilagajati, če se finančni trgi odzovejo negativno. EESO je zaskrbljen, da finančni posli, ki predstavljajo 54 % svetovnega BDP, pomenijo znatno tveganje. Vendar ponujajo tudi pomembno priložnost za razvojno financiranje. Če pravni okvir ne bo postal prilagodljiv, se bodo investicijska podjetja iz Združenega kraljestva kljub najboljšim namenom preselila v ZDA namesto v EU.

2.   Ozadje mnenja

2.1

V EU obstaja več različnih vrst investicijskih podjetij z različnimi storitvami in različnimi strankami. Podatki EBA kažejo, da je ob koncu leta 2015 v EGP delovalo 6 051 investicijskih podjetij. Večina investicijskih podjetij so MSP. EBA ocenjuje, da približno osem investicijskih podjetij obvladuje 80 % bilančne vsote. To so podjetja, ki imajo sedež v Združenem kraljestvu. Po informacijah EBA ima približno 40 % investicijskih podjetij v EGP dovoljenje izključno za zagotavljanje investicijskega svetovanja. 80 % investicijskih podjetij v EGP omejuje svoje dejavnosti na investicijsko svetovanje, sprejemanje in posredovanje naročil, upravljanje portfeljev in izvrševanje naročil. Približno 20 % jih ima dovoljenje za poslovanje za svoj račun in odkup vrednostnih papirjev, tj. storitve, za katere trenutno veljajo najstrožje bonitetne zahteve.

2.2

Največ investicijskih podjetij v EGP – približno polovica – je v Združenem kraljestvu, pomembnem središču za kapitalske trge in investicijske dejavnosti, sledijo pa Nemčija, Francija, Nizozemska in Španija. Večina investicijskih podjetij v EGP je malih ali srednjih. Trenutno so investicijska podjetja, ki so opredeljena kot sistemska, običajno podrejene družbe ameriških, švicarskih ali japonskih bančnih skupin oziroma borznih posrednikov.

2.3

Doslej je EBA investicijska podjetja delila na 11 kategorij, ki so bile v prvi vrsti določene glede na investicijske storitve, ki jih lahko izvajajo v skladu z direktivo MiFID (2), ter glede na to, ali lahko upravljajo denar in vrednostne papirje svojih strank. Za investicijska podjetja, ki opravljajo veliko različnih storitev, se uporabljajo enake zahteve kot za kreditne institucije v smislu kapitalskih zahtev za kreditno, tržno in operativno tveganje ter morda pravil glede likvidnosti, prejemkov in upravljanja, medtem ko so podjetja z omejenimi dovoljenji za opravljanje storitev (običajno tistih, ki se štejejo za manj tvegane, tj. investicijsko svetovanje, sprejemanje in posredovanje naročil) izvzeta iz večine teh zahtev. EBA predlaga novo kategorizacijo investicijskih podjetij: namesto 11 kategorij bi obstajale tri glavne kategorije. V skladu s prvotnimi priporočili sistemska investicijska tvorijo razred 1 in bi se ohranila v uredbi CRR/direktivi CRD IV. Podjetja v razredu 2 so tista, ki bodisi poslujejo za svoj račun ter prevzemajo tržno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke; ščitijo in upravljajo sredstva strank; upravljajo z denarjem strank ali presegajo določene mejne vrednosti velikosti (upravljana sredstva v okviru diskrecijskega upravljanja portfeljev in nediskrecijskih (svetovalnih) poslov, ki presegajo 1,2 milijarde EUR; obravnavana naročila strank v višini najmanj 100 milijonov EUR dnevno za denarne posle ali vsaj 1 milijarde EUR dnevno za izvedene finančne instrumente; bilančna vsota znaša več kot 100 milijonov EUR; skupni bruto prihodki znašajo več kot 30 milijonov EUR). Ta podjetja morajo izračunati svoje kapitalske zahteve glede na nove faktorje tveganja (faktorji K). Podjetja iz razreda 3 so tista, ki ne opravljajo navedenih dejavnosti in ne dosegajo nobene od navedenih mejnih vrednosti. Podjetjem razreda 3 ni treba izpolnjevati sklopa kapitalskih zahtev v zvezi s faktorji K.

2.4

Regulativni okvir EU za investicijska podjetja je sestavljen iz dveh glavnih delov: prvič, iz direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID) in od januarja 2018 iz direktive MiFID II/uredbe o trgih finančnih instrumentov (MiFIR) (3), ki določata pogoje za izdajo dovoljenja ter organizacijske zahteve in pravila glede poslovanja. Drugič, tako kot kreditne institucije spadajo v bonitetni okvir v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah in direktivo o kapitalskih zahtevah CRR/CRD IV. Razlog za to je, da tekmujejo s kreditnimi institucijami pri zagotavljanju investicijskih storitev, ki jih kreditne institucije lahko ponujajo svojim strankam na podlagi dovoljenja za opravljanje bančnih storitev. Za kreditne institucije veljajo ključne določbe direktive MiFID, ki usklajuje pogoje za opravljanje investicijskih storitev med investicijskimi podjetji in kreditnimi institucijami, kar zadeva določbe o zaščiti investitorjev in poslovanju iz direktive MiFID ter ključne bonitetne zahteve iz uredbe CRR/direktive CRD IV.

2.5

Kot zahtevajo določbe uredbe CRR, je bil pregled bonitetnega okvira za investicijska podjetja izveden v posvetovanju z organom EBA, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) in pristojnimi nacionalnimi organi. EBA je decembra 2015 na podlagi prošnje za mnenje, ki jo je Komisija predložila decembra 2014, objavil poročilo o sedanjem bonitetnem okviru za investicijska podjetja, v katerem je pozval k spremembam sedanjega pristopa. Na podlagi druge prošnje za mnenje, ki jo je Komisija predložila junija 2016, je EBA novembra 2016 objavil dokument za razpravo o morebitni novi bonitetni ureditvi za veliko večino investicijskih podjetij. Za predložitev pripomb je bil določen trimesečni rok. Ob upoštevanju povratnih informacij in dodatnih podatkov, ki jih je skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi zbral od investicijskih podjetij, je EBA septembra 2017 objavil svoja končna priporočila in zainteresirane strani pozval k predložitvi pripomb. Natančna določitev priporočil za nove kapitalske zahteve je temeljila na podrobnem zbiranju podatkov, pri katerem so sodelovala investicijska podjetja in ki so ga v imenu organa EBA v letih 2016 in 2017 v dveh fazah izvedli pristojni nacionalni organi.

2.6

Poročilo je celovita in javno dostopna analiza obstoječega stanja, ki vsebuje podatke o številu in vrstah investicijskih podjetij v državah članicah. V njem je predstavljena tudi nova ureditev za večino investicijskih podjetij, pri čemer so v celoti izključena iz okvira CRR/CRD IV, v skladu s spremenjenim pristopom za njihovo opredelitev v predlogu pa na področju uporabe navedenega okvira ostajajo le sistemska investicijska podjetja. Predlog je skladen tudi z direktivo MiFID in direktivo MiFID II/uredbo MiFIR. S tem ko določa bonitetne zahteve, ki so prilagojene poslovanju in tveganjem investicijskih podjetij, jasno določa, kdaj in zakaj se uporabljajo. Kot tak odpravlja nekatere primere samovoljne uporabe bonitetnih zahtev v sedanjem okviru, ki se pojavljajo zato, ker so te zahteve določene v povezavi z bančnimi investicijskimi storitvami, navedenimi v direktivi MiFID, in ne z dejavnostmi investicijskih podjetij.

2.7

Odbor za finančne storitve je skupaj z državami članicami marca in oktobra 2017 obravnaval ugotovitve iz pregleda EBA (4), strokovna skupina za bančništvo, plačila in zavarovanje pa jih je obravnavala junija in septembra 2017. Upoštevan je bil tudi prispevek zainteresiranih strani k začetni oceni učinka, ki jo je opravila Komisija in je bila objavljena marca 2017. Komisija je prav tako upoštevala prispevke, ki jih je pred tem prejela v odziv na obsežen poziv k predložitvi dokazov o učinkovitosti, doslednosti in skladnosti splošnega regulativnega okvira EU za finančne storitve. Ker je EBA izvedel podrobno javno posvetovanje in zbiranje podatkov, je Komisija menila, da vzporedno splošno javno posvetovanje ni potrebno. Namesto tega je izvedla ciljno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. To posvetovanje je vključevalo: — okroglo mizo z zainteresiranimi stranmi iz zadevnega sektorja (investicijskimi podjetji, investitorji, odvetniškimi družbami, svetovalci) o osnutkih predlogov organa EBA za prihodnjo ureditev, ki je potekala 27. januarja 2017; — delavnico o stroških sedanje ureditve, ki je potekala 30. maja 2017, in — delavnico o osnutkih končnih priporočil organa EBA, ki je potekala 17. julija 2017.

2.8

EBA ocenjuje, da bi se z novimi pravili kapitalske zahteve za vsa nesistemska investicijska podjetja v EU skupno povečale za 10 % v primerjavi s sedanjimi zahtevami ter zmanjšale za 16 % v primerjavi s skupnimi zahtevami, ki se uporabljajo zaradi pribitkov v okviru prvega stebra. Porazdelitev teh učinkov med investicijskimi podjetji je odvisna od njihove velikosti ter tega, katere investicijske storitve zagotavljajo in kako se bodo zanje uporabljaje nove kapitalske zahteve. V zvezi z razpoložljivim kapitalom EBA meni, da le nekaj podjetij, tj. le majhno število podjetij, ki se ukvarjajo z investicijskim svetovanjem, podjetij, ki se ukvarjajo s trgovanjem, in podjetij, ki opravljajo več storitev, ne bi imelo dovolj kapitala za izpolnjevanje novih zahtev brez težav. Vendar bi se lahko za podjetja iz te skupine, katerih zahteve bi se glede na sedanje povečale več kot dvakrat, določila in več let uporabljala neka zgornja meja.

2.9

V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije lahko EU sprejme ustrezne določbe v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem notranjega trga (člen 114 PDEU). Sprejemajo se tudi direktive za olajšanje začetka in opravljanja poslovnih dejavnosti osebam po vsej EU (člen 53 PDEU). To se nanaša tudi na zakonodajo v zvezi z bonitetnim nadzorom ponudnikov finančnih storitev, v tem primeru investicijskih podjetij. Določbe predlagane direktive, ki so predmet razprave, nadomeščajo določbe iz direktive CRD IV v zvezi z investicijskimi podjetji, ki prav tako temeljijo na členu 53 PDEU. Določbe predlagane uredbe nadomeščajo določbe iz Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z investicijskimi podjetji in temeljijo na členu 114 PDEU.

2.10

Nova pravila ne bodo imela posledic za proračun EU.

3.   Sklepi in ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja dejstvo, da so v predlogu določene zahteve za imenovanje bonitetnih nadzornih organov, začetni in razpoložljivi kapital investicijskih podjetij, likvidnost, tveganje koncentracije, nadzorna pooblastila in orodja za bonitetni nadzor pristojnih organov nad investicijskimi podjetji, zahteve glede poročanja in objav ter javnega razkritja, nadzornega pregleda in vrednotenja, upravljanja podjetij in prejemkov. Tako direktiva določa pravila za nadzor investicijskih podjetij ter zmanjšuje vse vrste tveganj, povezanih s poslovanjem investicijskih podjetij. Uporablja se za vsa investicijska podjetja, ki so od januarja 2018 zajeta z direktivo MiFID II.

3.2

EESO opozarja, da predlog od držav članic zahteva, da imenujejo organ za izvajanje pooblastil za bonitetni nadzor v skladu z direktivo. Države članice lahko ta pooblastila podelijo obstoječemu organu v skladu z direktivo CRD IV ali novemu organu. Pristojni organi bi morali imeti pooblastila za pregled in oceno bonitetnega stanja investicijskih podjetij in, po potrebi, za zahtevo sprememb na področjih, kot sta notranje upravljanje in nadzor, ter postopkov za obvladovanje tveganj, kjer je to potrebno, pa tudi pooblastil za določanje dodatnih zahtev, zlasti kapitalskih in likvidnostnih.

3.3

Po mnenju EESO je pomembno, da pristojni organi tesno sodelujejo z javnimi organi ali organi, ki so v njihovi državi članici pristojni za nadzor kreditnih in finančnih institucij. Države članice bodo morale zagotoviti, da pristojni organi, ki so vključeni v Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), sodelujejo pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in drugimi udeleženci v sistemu ESFS. Zlasti bi si morali izmenjavati informacije o: strukturi upravljanja in lastništva, izpolnjevanju kapitalskih zahtev, tveganju koncentracije in likvidnosti investicijskega podjetja, upravnih in računovodskih postopkih, mehanizmih notranjega nadzora investicijskega podjetja ter vseh drugih pomembnih dejavnikih, ki lahko vplivajo na tveganje, ki ga predstavlja investicija. Po mnenju EESO bo s tem evropski investicijski trg postal preglednejši.

3.4

Pristojni organi lahko organoma EBA in ESMA, Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB), centralnim bankam držav članic, Evropskemu sistemu centralnih bank (ESCB) in ECB kot monetarnim organom ter, kjer je ustrezno, javnim organom, pristojnim za nadzor plačilnih sistemov in sistemov poravnave, posredujejo zaupne informacije, če so te potrebne za opravljanje njihovih nalog. EESO meni, da bo to privedlo do vzpostavitve evropskega informacijskega sistema o investicijskih podjetjih, kar bi moralo, teoretično, podjetjem, ki ravnajo nepošteno, preprečiti opravljanje finančnih poslov.

3.5

Zahteve glede ustanovnega kapitala, zlasti za mala in srednja investicijska podjetja, ki ne upravljajo denarnih sredstev ali vrednostnih papirjev strank, so se nekoliko povečale, tj. s 50 000 na 75 000 EUR. Zahteve glede ustanovnega kapitala sistemskih investicijskih podjetij urejata uredba CRR in direktiva CRD IV. EESO znova ugotavlja, da predlog direktive o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ustvarja priložnost za MSP, zlasti tista, ki rastejo zaradi uporabe digitalnih sredstev.

3.6

Glede na podatke iz več kot 1 200 podjetij jih 80 % izpolnjuje predlagane zahteve glede likvidnosti. Približno 70 % podjetij ima na voljo več kot trikratni znesek. EESO zato meni, da nova pravila velike večine obstoječih investicijskih podjetij ne bodo izrinila s trga.

3.7

Politika prejemkov v investicijskih podjetjih mora biti pregledna ter povezana s tveganji in ustvarjenimi dobički. Sistem prejemkov morajo nadzorovati in odobriti nadzorni organi. Države članice bi od investicijskih podjetij zahtevale, naj razkrijejo politiko prejemkov, in zagotovile, da investicijska podjetja pristojnim organom predložijo informacije o številu fizičnih oseb, ki prejemajo prejemke v višini 1 milijona EUR ali več na poslovno leto. V takih primerih je treba organom predložiti informacije o delovnih pristojnostih, zadevnem poslovnem področju, glavnih elementih plače, bonusih, dolgoročnih nagradah in pokojninskih prispevkih. Informacije bi se posredovale organu EBA in objavile. EESO meni, da je to ustrezen ukrep, katerega namen je povezati prejemke s poslovno uspešnostjo investicijskih podjetij.

3.8

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da so podružnice tujih investicijskih podjetij predmet pregledov in bi morale letno zagotavljati informacije o nazivu, naravi dejavnosti in lokaciji morebitnih podrejenih družb in podružnic, prometu, številu zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa, dobičku in izgubi pred davkom, davku na dobiček ali izgubo in prejetih javnih subvencijah.

3.9

EESO tudi podpira zahtevo, da bi morali pristojni organi v skladu s členom 33 predloga direktive sprejeti ustrezne ukrepe, če rezultati pregleda in vrednotenja iz točke (e) odstavka 1 navedenega člena kažejo, da se je ekonomska vrednost lastniškega kapitala investicijskega podjetja znižala za več kot 15 % njegovega kapitala. Načeloma bi to storilo investicijsko podjetje s povečanjem lastnega kapitala.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO meni, da so bila z razširitvijo direktive MiFID na vse trge izvedenih finančnih instrumentov leta 2007 nekatera specializirana podjetja, ki so se ukvarjala z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, v celoti izključena iz direktive MiFID in iz bonitetnih pravil. Poslovanje številnih od teh podjetij, ki vključujejo finančne instrumente, se osredotoča na varovanje pred tveganji njihovih nadrejenih družb, povezanih s fizično proizvodnjo, prenosom, hrambo ali nakupom osnovnega fizičnega blaga. Odvisno od sektorja (npr. energetika, kmetijstvo) je lahko obseg varovanja pred tveganji precejšen, kar pomeni velik vpliv na kapitalske zahteve v skladu s sedanjim okvirom. Ta podjetja bodo zdaj zajeta s predlagano direktivo o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij.

4.2

Po mnenju EESO je pomembno, da predloga direktive in uredbe uvajata novo mero tveganja (faktor K) ter možnost postopne uvedbe in določitve omejitve višjih zahtev. Faktorji K zajemajo tveganja za stranko (RtC), za podjetja, ki poslujejo za lastni račun in izvršujejo naročila strank v svojem imenu, pa tudi tveganja za trg (RtM) in tveganja za podjetje (RtF).

4.3

EESO poudarja, da je v svojih mnenjih z naslovom Reforma bančnega sektorja – Spremembe kapitalskih zahtev in okvira za reševanje (ECO/424) (5) in MiFID in MiFIR (INT/790) (6) ter drugih prejšnjih mnenjih o uredbi CRR/direktivi CRD IV vedno podpiral bonitetna pravila za kapitalske trge EU.

---

(1)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1). Ta skupaj z Direktivo 2013/36/EU (direktiva o kapitalskih zahtevah ali direktiva CRD IV) (UL L 176, 27.6.2013, str. 338) zagotavlja sedanji bonitetni okvir za investicijska podjetja.

(2)  Direktiva o trgih finančnih instrumentov: Direktiva (EU) 39/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(3)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349) in Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 684/2012 Besedilo velja za EGP. (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(4)  Poročilo organa EBA o investicijskih podjetjih, odgovor na prošnjo Komisije za mnenje iz decembra 2014 (EBA/Op/2015/20). Kot je določeno v ustreznih členih uredbe CRR, ki zahtevajo pregled, je bilo to izvedeno v posvetovanju z Evropskim bančnim organom (EBA), Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) in pristojnimi nacionalnimi organi, zastopanimi v teh evropskih nadzornih organih.

(5)  UL C 209, 30.6.2017, str. 36.

(6)  UL C 303, 19.8.2016, str. 91.