6.7.2018

SL

Uradni list Evropske unije

C 237/8

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Prihodnost dela – pridobivanje ustreznega znanja in spretnosti za izpolnitev potreb delovnih mest v prihodnosti

(raziskovalno mnenje na zaprosilo bolgarskega predsedstva)

(2018/C 237/02)

Poročevalka:	Cinzia DEL RIO (IT-II)
Soporočevalka:	Milena ANGELOVA (BG-I)

Zaprosilo bolgarskega predsedstva Sveta	pismo z dne 5. septembra 2017
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	23. 2. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	15. 3. 2018
Plenarno zasedanje št.	533
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	218/0/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Nove tehnologije, ki se uvajajo v vse večjem obsegu in vse hitreje, digitalizacija in robotizacija v poslovnem, pa tudi v javnem sektorju pomembno vplivajo na proizvodne sisteme, delovne pogoje ter organizacijske modele trga dela in družbe na splošno.

1.2

Z novo industrijsko revolucijo bi se lahko izboljšali produktivnost ter kakovost življenja in delovnih mest, če bi jo spremljala preudarna kombinacija politik za vključujočo in trajnostno rast na podlagi inovacij. Vpliv na delovna mesta bo precejšen: ustvarila se bodo nova, nekatera se bodo preoblikovala, druga pa bodo hitro nadomeščena. Za izkoriščanje možnosti za zaposlitev ter spodbujanje konkurenčnosti podjetij bodo potrebni kakovostno osnovno izobraževanje, kakor tudi dejansko usposabljanje v skladu z visokimi standardi, vseživljenjsko učenje, izpopolnjevanje in prekvalifikacija.

1.3

Za pripravo in odziv na te hitre tehnološke in digitalne spremembe Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ob upoštevanju načela subsidiarnosti poziva Evropsko komisijo ter države članice, naj oblikujejo usmerjene politike in sprejmejo oprijemljive ukrepe za izboljšanje in ustrezno prilagoditev izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja, sooblikovanje nacionalnih kompetenčnih strategij in priznanje pravice do ustreznega usposabljanja vsem starostnim skupinam ljudi ter delavcem v vseh sektorjih, in sicer tako, da: — najprej vsem državljanom EU zagotovijo enakopraven dostop do kakovostnega zgodnjega izobraževanja, — določijo nova skupna merila za izobraževanje in usposabljanje, s čimer bi se zmanjšale razlike med državami v EU in okrepila kohezija, — na novo določijo usmeritve izobraževanja in usposabljanja ter okrepijo sisteme poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (PSIU), s čimer bi se zagotovilo hitro pridobivanje potrebnih znanj in spretnosti, — podpirajo kolektivna pogajanja ter socialni dialog v skladu z nacionalnimi sistemi, ki urejajo odnose med delodajalci in delojemalci, da bi lahko predvideli tehnološki in digitalni razvoj, mu prilagodili znanje in spretnosti ter razvili usposabljanje na delovnem mestu, — spodbujajo interakcijo med izobraževalnimi ustanovami in podjetji, — uvajajo kampanje usposabljanja s ciljem prilagajanja na vse večjo digitalizacijo naših trgov dela, — pripravijo nove ukrepe – na primer spodbude na podlagi rezultatov, določitev novih mehanizmov za spremljanje, s katerimi se bodo vrednotili doseženi rezultati glede razpoložljivosti digitalnega in vseživljenjskega usposabljanja, izmenjava in širjenje zbiranja nacionalnih dobrih praks glede dostopa do usposabljanja in sodelovanja v njem, študijskega dopusta na ravni EU itd. – s katerimi v programe usposabljanja vključijo vse ljudi, tako iskalce zaposlitve kot delavce, zlasti nizko usposobljene ter odrasle delavce, — za vse organizirajo vseživljenjsko usposabljanje in vsem omogočijo sodelovanje pri njem, na način, s katerim bodo hkrati povečale uspešnost podjetij ter osebno in poklicno rast delavcev, ter tovrstno usposabljanje razširijo tudi na nestandardne oblike zaposlitev (1). Najbolje bi bilo, če bi preučili, ali je lahko takšna individualna pravica do usposabljanja prenosljiva, kar pomeni, da bi jo ljudje lahko prenašali med različnimi delodajalci in državami, — sprejmejo korake za preverjanje, ali in kateri ukrepi so potrebni za ugotavljanje pravice do plačanega študijskega dopusta, in razmislijo o ukrepih EU, s katerimi bi dobre prakse na področju minimalnih standardov glede upravičenosti do študijskega dopusta v nekaterih državah članicah postale standardna praksa (2), — vzpostavijo enotni evropski sistem za evalvacijo ter vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, — na ravni EU vlagajo v posebne in usmerjene sklade, namenjene financiranju prehoda, in določijo nova merila za dodeljevanje sredstev iz teh skladov na podlagi rezultatov, — spodbujajo izmenjavo delovnih mest med podjetji, s čimer podpirajo priložnosti za „izmenjavo možganov“ ter vzpostavljajo platforme za izmenjavo informacij in dobrih praks.

1.4

Uspešna prihodnost je v medsebojnem dopolnjevanju znanja in spretnosti, ne le digitalnih, temveč tudi osnovnih in tehničnih, pa tudi mehkih veščin, za katere so potrebni učinkoviti šolski sistemi ter dobro pripravljeni učitelji. Pri novih oblikah zaposlitve, za katere je značilna prepletenost procesov materialne proizvodnje in digitalnih tehnologij, je pomembno ohraniti usmerjenost v človeka.

1.5

Ne nazadnje EESO poziva Komisijo in države članice, naj najdejo načine za spremljanje ranljivih ljudi, ki se ne bodo sposobni odzvati na spremembe in vse večje zahteve nove tehnološke dobe, da ne bi ostali zapostavljeni.

2.   Uvod

2.1

Z digitalizacijo, avtomatizacijo in novimi ekonomskimi modeli, kot so industrija 4.0, krožno gospodarstvo ter ekonomija delitve, so se pojavile nove oblike zaposlitve, za katere je značilna prepletenost procesov materialne proizvodnje in digitalnih tehnologij, ki se opravljajo tako klasično kot prek spleta in znatno vplivajo na proizvodne procese podjetij, organizacijske modele trga dela, delovne pogoje, trajanje delovnih pogodb, socialno zaščito in delovna razmerja.

2.2

Nove tehnologije in digitalizacija lahko omogočijo boljše zasebno življenje in delovne pogoje ter boljše usklajevanje med njimi, izboljšajo produktivnost in na splošno pripomorejo k ustvarjanju boljših delovnih mest, če jih bosta spremljala pravičen pristop k prehodu in preudarna kombinacija politik za vključujočo ter trajnostno rast na podlagi inovacij. Nekatera sedanja delovna mesta in področja dejavnosti se bodo spremenila, nekatera tradicionalna delovna mesta bodo izginila in ustvarile se bodo nove dejavnosti. V vseh sektorjih so v različnih kombinacijah in različno močno vidni trije pojavi: ustvarjanje, preoblikovanje in nadomeščanje (3).

2.3

Razprava o tem, ali bo v tem novem okviru dela prišlo do izgub ali porasta delovnih mest, še poteka. Po ugotovitvah OECD bo v nekaterih panogah (proizvodnja, promet, zdravstvo, gostinstvo, finance in izobraževanje) prišlo do znatnih motenj na področju zaposlovanja in poslovnih modelov. Za 9 % delovnih mest obstaja tveganje, da bodo izpodrinjena, saj se pri njih lahko avtomatizira več kot 70 % nalog. Dodatnih 25 % delovnih mest bo preoblikovanih, saj se pri njih lahko avtomatizira le polovica nalog (4). Hkrati ima digitalizacija potencial, da ustvarja nova delovna mesta, ne le v industrijski proizvodnji, temveč tudi na področju storitev. Končni izid bo odvisen od celovitega programa politike, javnih odločitev in politik, uvedenih za spoprijem z izzivi novih proizvodnih procesov in poslovnih modelov, predvsem povezanih z opremljanjem mladih s potrebnim znanjem in spretnostmi ter usposabljanjem, izpopolnjevanjem in prekvalificiranjem tako iskalcev zaposlitve kot obstoječe delovne sile. Ali se bo s temi novimi procesi in digitalizacijo zaposlenost nazadnje povečala, bo odvisno od tega, kako uspešno se bodo podjetja in delavci v EU prilagodili tehnološkemu razvoju, kako bodo socialni partnerji skupaj obravnavali uvedbo in uporabo tehnologij ter spremembe v organizacijskih strukturah, kako bo potekalo usposabljanje delavcev ter kako uspešne bodo EU in države članice pri vzpostavljanju ugodnega političnega in regulativnega okolja za zaščito interesov podjetij in delovno aktivnega prebivalstva (5). V tem procesu bosta ključna vloga in strokovno znanje socialnih partnerjev. Zelo pomembno vlogo bodo imeli socialni dialog ter kolektivna pogajanja v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

2.4

Izziv, ki ga prinašajo nove oblike zaposlitve, ni več povezan s potrebo po inovacijah in digitalizaciji, temveč s potrebo po zagotovitvi, da so vsi deležni ustreznega visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja, oblikovanega tako, da lahko ljudje hitro pridobijo novo znanje, spretnosti in kompetence. Gre za to, kako bomo dopolnjevali robote s človeško inteligenco in ohranjali pristop, ki bo osredotočen na človeka, tako pri uvajanju umetne inteligence kot digitalizacije v vseh sektorjih gospodarstva, tudi vzdolž poslovne verige vrednosti (6).

2.5

Zato je v okviru aktivnih politik in urejanja na področju trga dela eno izmed najpomembnejših vprašanj, kako na novo določiti usmeritve izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja v skladu s potrebami delodajalcev in trga dela na eni strani ter s ciljem večje in boljše zaposljivosti na trgu dela, ki se hitro spreminja, na drugi strani. Sem sodi tudi vprašanje, kako prilagoditi vsebino usposabljanja in izobraževanja za nadgrajevanje znanja in spretnosti ter prekvalifikacijo, tudi odraslih delavcev. Ta izziv v enaki meri zadeva delodajalce in delojemalce, zaradi česar so skupaj z institucijami trga dela prisiljeni, da se več ukvarjajo z napovedovanjem, načrtovanjem, financiranjem in oblikovanjem strategij.

2.6

EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj obravnavajo resen problem vse večjega števila ljudi, ki nimajo potrebne izobrazbene začetne osnove in zato ne morejo dohitevati sprememb in pri katerih obstaja tveganje, da se bodo znašli na robu družbe.

3.   Trenutno stanje

3.1

Institucije EU in mednarodne organizacije so v zadnjem času namenjale precej pozornosti vprašanju znanja in spretnosti, pridobljenih bodisi z začetno izobrazbo bodisi z nadaljnjim usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem, in ga v okviru hitrih sprememb v svetu dela preučevale z različnih vidikov. V tem mnenju so uporabljeni samo podatki iz njihovih najnovejših dokumentov.

3.2

Več teh dokumentov raziskuje vprašanje produktivnosti ter se v zvezi s tem osredotoča na dva dejavnika: znanje in spretnosti ter nove vzorce organizacije dela. Vsi avtorji se strinjajo, da bo eden izmed glavnih izzivov, ki ga bo četrta industrijska revolucija prinesla za trg dela, opredeliti, katero novo znanje in katere nove spretnosti bodo potrebovali delavci. V zadnjem času se je razpravljalo o nekaterih predlogih in koristnih dobrih praksah. EESO pozdravlja kampanjo e-Skills for Jobs iz let 2015 in 2016 ter manifest o digitalnem znanju in spretnostih, ki ju je takrat pripravila Evropska komisija. Odbor priporoča deset ključnih načel, ki so dobre smernice za prihodnje digitalne politike (7), ter ponavlja sklepe iz svojih nedavnih mnenj (8) o tej temi. Na drugi strani je novi program znanj in spretnosti za Evropo (9) privedel do pregleda okvira ključnih kompetenc EU in sprejetja manifesta o digitalnih znanjih in spretnostih decembra 2016. Pregled in posodobitev digitalnih kompetenc sta pomemben del tega procesa. EESO ceni, da je Evropska komisija nedavno sprejela dve pomembni pobudi: predlog priporočila Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje in sporočilo o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (10); pričakuje, da se bodo smernice iz teh dveh dokumentov začele čim prej izvajati.

3.3

OECD v dveh nedavnih poročilih (11) izpostavlja povezavo med plačno neenakostjo in uporabo računalnikov (tehnološke spremembe namreč pozitivno vplivajo na plače kvalificiranih delavcev, vendar pa se s tem povečuje plačni razkorak v primerjavi z nizko usposobljenimi delavci), različne primere novih delovnih mest in zahtevanega znanja in spretnosti ter vse večje povpraševanje zlasti po strokovnem znanju in spretnostih s področja IKT, potrebnih za programiranje, ter splošnem in dopolnilnem znanju in spretnostih s področja IKT. EESO pozdravlja tudi nedavno poročilo OECD z naslovom Key issues for digital transformation in the G20 (Ključna vprašanja glede digitalne preobrazbe v skupini G20), ki vključuje celovito analizo izzivov politike in priporočila v zvezi s tem (12), ter poudarja, kako pomembni so dobri odnosi med delodajalci in delojemalci za uspešnost politik, sprejetih na ravni G20 ter na ravni EU. Zato EESO tudi ponavlja sklepe in priporočila iz svojih nedavnih mnenj in študij, zlasti tistih, ki obravnavajo vpliv digitalizacije na tradicionalna podjetja in panoge (13), potrebo po spremembah v odnosih med delodajalci in delojemalci (14), vprašanje delovnih pogojev nestandardnih zaposlitev (15), vpliv ekonomije na zahtevo (16), vlogo vlad v političnih ukrepih ter pomen vseživljenjskega učenja za prihodnost (17). OECD pripravlja strategijo za nova delovna mesta, ki jo bo objavil naslednje leto ter v njej eno poglavje namenil znanju in spretnostim ter digitalni vrzeli. EESO izraža določeno zaskrbljenost zaradi pomanjkanja prave dodane vrednosti političnih priporočil vladam v obravnavani tematiki. Ker pa je OECD še v fazi pripravljanja strategije za delovna mesta, bo EESO spremljal razpravo v okviru strategije za znanje in spretnosti, tudi na junijski konferenci OECD o znanju in spretnostih, ter pozval Komisijo, naj preuči možnost novih skupnih pobud.

3.4

Svetovni gospodarski forum, ki sicer podpira četrto industrijsko revolucijo, opozarja, da lahko glede na nekatere napovedi do leta 2020 v 15 glavnih razvitih in razvijajočih se gospodarstvih izgine približno 5 milijonov delovnih mest, za katera trenutno niso predvidena nadomestna delovna mesta, ter odpira razpravo glede stabilnosti znanja in spretnosti, razlik po panogah glede na spol ter strategij dela (18).

3.5

Evropski socialni partnerji so marca 2016 na tristranskem socialnem vrhu pozvali Evropsko komisijo, naj podpre digitalizacijo gospodarstev in trgov dela ter v njej sodeluje, da bi zagotovila, da so politike trga dela ter znanje in spretnosti oblikovane tako za podjetja kot za delavce (19).

3.6

EESO podpira Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2017 s priporočili Komisiji o pravilih civilnega prava o robotiki (20), zlasti priporočila glede etičnih načel (varnost, zdravje in varstvo ljudi, svoboda, zasebnost, integriteta in dostojanstvo, samoodločanje in nediskriminacija, varstvo osebnih podatkov in preglednost; potreba po posodobitvi pravnega okvira Evropske unije s splošnimi etičnimi načeli, ki naj odražajo zapletenost področja robotike) ter glede izobraževanja in zaposlovanja (poziv Komisiji, naj zagotovi precejšnjo podporo za razvoj digitalnega znanja in spretnosti v vseh starostnih skupinah in ne glede na zaposlitveni status; potreba po tem, da bi povečali zanimanje mladih žensk za kariero na digitalnem področju, začeli podrobneje analizirati in spremljati srednje- in dolgoročne trende zaposlovanja, poudarili pomen predvidevanja družbenih sprememb – zlasti z vidika zaposlovanja in prilagodljivosti znanja in spretnosti; priznavanje velikega potenciala robotike in umetne inteligence na več področjih).

3.7

CEDEFOP v svojem informativnem povzetku z naslovom People, machines, robots and skills (Ljudje, stroji, roboti ter znanje in spretnosti) (21) predlaga, da bi morali, preden sprejmemo sklepe o prihodnosti, razumeti različne načine, na katere tehnologija spreminja svet dela: nadomeščanje, ustvarjanje in preoblikovanje delovnih mest. Pri razumevanju obsežnosti tega izziva nam lahko pomaga analiza odraslih zaposlenih po panogah, ki so v obdobju 2009–2014 na delovnem mestu doživeli tehnološke spremembe – ti na svetovni ravni predstavljajo 43 % odraslih delavcev.

3.8

EESO opozarja na svoji nedavni mnenji, sprejeti julija 2017, o novih oblikah zaposlitve (22), zlasti opozarja na pomen socialne varnosti ljudi z novimi oblikami zaposlitve, kot so delavci v spletni množici (angl. crowdworkers), in v novih vrstah delovnega okolja, na pomen vseživljenjskega učenja, potrebo po prihodnjem znanju in spretnostih, na temeljno vlogo socialnih partnerjev in kolektivnih pogajanj v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ter na vlogo civilne družbe na splošno pri omejevanju negativnih učinkov hitrih sprememb in krepitvi pozitivnih vidikov.

3.9

Poročilo o nestandardnih oblikah zaposlitve: nedavni trendi in obeti za prihodnost (23), ki ga je prejšnji mesec objavil Eurofound, je pomembno za preučevanje novih načinov dela, pa tudi in predvsem za ozaveščanje o socialni varnosti, dohodkih, delovnem času in nejasnem statusu ljudi, ki delajo na podlagi nestandardnih pogodb. EESO se strinja s predlogi Eurofounda in poziva nosilce odločanja, naj namenijo pozornost tem vprašanjem, ki jih je EESO že omenil v zgornjih dokumentih.

4.   Prihodnost se začenja zdaj: (a) Ukrepi in predlogi

4.1

V novem okviru dela, ki se hitro spreminja, je težko teoretično določiti nove poklice ter ustrezno znanje in spretnosti. Običajno trg dela, pogosto s sodelovanjem podjetij in socialnih partnerjev, predvidi opredelitev novih poklicnih profilov v skladu s svojimi potrebami. Kolektivna pogajanja na vseh ravneh – v skladu z nacionalnim pravom in praksami – ter mehanizmi za sodelovanje delavcev na ravni podjetij sta primerni orodji za obravnavo sprememb v znanju in spretnostih ter potreb po usposabljanju, pripomoreta pa lahko tudi k predvidevanju teh sprememb in povečanju inovativnosti.

4.2

EESO poleg tega poudarja, da si za hitro prepoznavanje sprememb potreb na trgu dela lahko pomagamo z novimi metodami, kot je preučevanje velepodatkov. S temi tehnikami, ki dopolnjujejo tradicionalna orodja za napovedovanje in druge načine predvidevanja na področju znanja in spretnosti, lahko dosežemo boljše razumevanje povpraševanja po znanju in spretnostih, ki se v okviru uvajanja novih tehnologij hitro spreminja.

4.3

Vse bolj razširjene nestandardne oblike zaposlitve v digitalnem gospodarstvu ustvarjajo potrebo po ustreznih ravneh zakonske ureditve, da bosta vsem, tudi nestandardnim delavcem, zagotovljena socialna varnost ter enak dostop do usposabljanja in pridobivanja znanja in spretnosti (24). Poleg tega bi bilo treba dodatno preučiti, ali bi morala biti takšna individualna pravica do usposabljanja prenosljiva, kar pomeni, da bi jo ljudje lahko prenašali med različnimi delodajalci in državami.

4.4

EESO meni, da je nujno tudi izboljšati udeležbo delavcev v vseživljenjskem učenju in skupaj s podjetji določiti vsebino usposabljanja na delovnem mestu tako, da bo koristilo tako delavcem kot podjetjem. Enak dostop delavcev do usposabljanja za delovno mesto in nadaljevanja poklicnega usposabljanja bi bilo treba zagotoviti z vlaganjem v različne programe in orodja. Lahko bi tudi izkoristili potencial platform za spletno in digitalno učenje, vendar pa se morajo socialni partnerji o njihovi uporabi dogovoriti in upoštevati določbe o delovnem času in prostem času delavcev. Pomembno je upoštevati, da je vseživljenjsko učenje lahko formalno, neformalno ali priložnostno. Vsako učenje lahko prinese dodano vrednost, če ga ustrezni akterji dobro oblikujejo. Vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja je pomembno za krepitev ter dokazovanje delavčevega znanja, spretnosti in kompetenc.

4.5

Temeljnega pomena je, da v shemah za pravilno rabo tehnologije v podjetjih sodelujejo delavci. Tako bo zagotovljeno, da bodo imeli na voljo orodja in usposabljanje, s katerimi bodo lahko obvladovali tehnologijo na svojem področju, pa tudi, da bodo sodelovali v postopku inovacij, kar pomeni, da bodo dovolj ozaveščeni, da bodo lahko svoje strahove pred spremembami spremenili v priložnosti za osebno in poklicno rast.

4.6

EESO poudarja, da je pomembno čim prej sprejeti oprijemljive ukrepe za prilagoditev programov nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja, s čimer bodo učni načrti ter sistemi učenja na delovnem mestu skladnejši s potrebami na trgu dela, in za zagotovitev, da sistemi usposabljanja in izobraževanja uspešno dosegajo vse ljudi, tudi delavce, ki jim zaradi novih oblik zaposlitve, omogočenih z digitalizacijo, grozi izključenost, kot so nizko usposobljeni delavci, invalidi ter podeželsko prebivalstvo na območjih, kjer je gostota širokopasovnih povezav veliko manjša kot na območju velemest. Zato je bistveno, da se poenostavijo upravni postopki v tistih državah članicah, kjer so obremenjujoči. Da bi dosegli te cilje, EESO v okviru procesa evropskega semestra poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo praktične ukrepe, kot so: novi mehanizmi na ravni EU za spremljanje zbiranja in vrednotenja podatkov o doseženih rezultatih glede razpoložljivosti digitalnega ter vseživljenjskega usposabljanja na nacionalni ravni; določitev novih meril, na podlagi katerih se bodo na ravni EU oblikovale nove skupne osnovne stopnje izobrazbe ter sheme za digitalno znanje in spretnosti ter se bo preprečilo povečanje razkoraka med državami EU; krepitev sinergij med državami s sodelovanjem v omrežjih digitalnih infrastruktur; določitev novih trdnih in na rezultatih temelječih meril za dodeljevanje sredstev ter zagotovitev spodbud, da bi izboljšali skladnost sistemov držav članic za izobraževanje in usposabljanje.

4.7

EESO je vsekakor zaskrbljen glede prihodnosti nizko usposobljenih delavcev in na splošno ranljivih skupin v Evropi. Boji se, da ukrep „poti izpopolnjevanja“ iz novega programa znanj in spretnosti ne bo zadoščal za rešitev te težave. Kot je nedavno pokazal CEDEFOP (25), je opredelitev te velike skupine, sestavljene iz več različnih kategorij prikrajšanih ljudi, zapletena in slabo razumljena, številke pa vzbujajo skrb – leta 2015 je bila na primer še četrtina evropskih odraslih v starosti 25 do 64 let (približno 64 milijonov odraslih) nizko kvalificirana, delež odraslih z nizkimi kognitivnimi sposobnostmi pri branju in računanju pa je znašal 18 % oziroma 20 %. Podatki CEDEFOP kažejo, da je ta skupina manj pripravljena sodelovati v dejavnostih učenja. Ker je CEDEFOP s študijo dokazal, da se vlaganje v znanje in spretnosti obrestuje, EESO od Evropske komisije pričakuje, da si bo bolj prizadevala, da bodo ranljive skupine, kot so starejši ljudje, lahko sodelovale v pobudah za učenje odraslih, s čimer bi zmanjšali tveganje za njihovo marginalizacijo na trgu dela. Pomembno je tudi privabiti delavce v starostni skupini 55–64 let, saj so ti pogosto najmanj pripravljeni sodelovati v vseživljenjskem učenju. EESO poudarja tudi pomen prilagajanja strojne in programske opreme novih tehnologij, tako da jih bodo lahko uporabljali tudi invalidi.

4.8

Da bi odpravili digitalne vrzeli, bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi ukrepom, vezanim na spol. Zaradi stalnih razlik med spoloma na obravnavanem področju bi bile lahko ženskam manj dostopne nove možnosti za zaposlitev v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki. Z večjo fleksibilnostjo dela se sicer lahko poveča zaposlenost žensk, vendar tudi zmanjša kakovost delovnih mest, ki jih zasedajo (26).

4.9

Ob takih hitrih in nenehnih spremembah je nujno, da imajo vsi na voljo veliko različnih priložnosti za učenje, s katerimi lahko pridobijo ustrezno (uporabno) znanje in spretnosti za trg dela v skladu z digitalno razsežnostjo novega sveta. Tako se vsi lahko zaščitijo pred tveganjem izključitve s trga dela ter nazadovanja na negotove oblike zaposlitve. Pričakovanja delavcev ter potrebe trgov dela bi se morali upoštevati v razpoložljivih shemah izobraževanja in usposabljanja, da se lahko podjetja razvijajo ter ljudje najdejo zaposlitev ali so uspešni na sedanjem delovnem mestu, v skladu s svojim znanjem in spretnostmi, pričakovanji ter kompetencami. Dejavno sodelovanje delavcev pri shemah vseživljenjskega učenja in usposabljanja na delovnem mestu je osnovni pogoj za rast in konkurenčnost podjetij, zaposljivost delavcev ter zagotavljanje kakovostnih delovnih mest.

4.10

EESO tudi poudarja pomen večje razpoložljivosti vseživljenjskega učenja, ki je namenjeno izboljšanju učinkovitosti podjetij ter osebni in poklicni rasti delavcev, ter povečanja udeležbe v njem. S praktičnimi ukrepi bi bilo treba vsem – ob upoštevanju ugotovljenih potreb – zagotoviti dostop do vseživljenjskega učenja in sodelovanja v njem (27), ki bi bilo na voljo na podlagi ustrezne delitve stroškov ter upravljanja med vladami, delodajalci in delavci in v sodelovanju z javnimi in zasebnimi ustanovami pa tudi s socialnimi partnerji. EESO želi v zvezi s tem poudariti, da bi bilo treba preveriti, kateri ukrepi so potrebni za ugotavljanje pravice do plačanega študijskega dopusta, in da bi bilo treba preučiti ukrepe EU, s katerimi bi dobre prakse na področju minimalnih standardov glede upravičenosti do študijskega dopusta v nekaterih državah članicah postale standardna praksa (28). EESO poudarja, da je treba začeti kampanjo na področju kvalifikacij, s ciljem prilagajanja na vse večjo digitalizacijo naših trgov dela, ki bi vključevala spodbude za vlaganje tako v podjetjih kot v javnem sektorju ter spodbujala javno in zasebno vlaganje v poklicno in strokovno izobraževanje ter usposabljanje.

4.11

EESO nadalje poudarja, da je treba zagotoviti enak dostop do digitalnih storitev za vse, zlasti za starejše in invalide, da novi tehnološki cilji ne bi bili ovira, temveč resnična ter velika priložnost za vse ljudi, brez diskriminacije in preprek. Poziva Evropsko komisijo in države članice, naj oblikujejo instrumente za zagotavljanje primerne podpore za vse ljudi v tej novi družbi ter obenem zagotovijo, da ima javni sektor na voljo potrebne vire za odzivanje na te potrebe. Zlasti ljudem, ki tvegajo, da bodo zaradi avtomatizacije izgubili službo, je treba nuditi usposabljanje, ki jim omogoča prekvalifikacijo.

4.12

EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji ter drugimi organizacijami civilne družbe oblikujejo sheme, s katerimi bodo tistim, ki si ne morejo privoščiti kritja stroškov, zagotovljene možnosti za brezplačni dostop do usposabljanja, boni za usposabljanje ali deljenje stroškov. Kadar se morajo delavci udeležiti dodatnega usposabljanja, je pomembno doseči ravnovesje med časom, namenjenem delu, in časom, namenjenem učenju, ki je sprejemljivo tako za delavca kot za delodajalca. V zvezi s tem EESO ponovno poudarja, da je pomembno pregledati in izmenjati izkušnje z organizacijo usposabljanj v različnih državah članicah, tudi na primer mnoštvo praks na delovnem mestu, katerih cilj je zagotavljati vseživljenjsko učenje v službi, ter prakso študijskih dopustov, ponekod plačanih, ki bi jo bilo treba spodbujati in podpirati po vsej EU.

4.13

Kakovostno vlaganje v vključujočo rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest sta ključnega pomena. EESO zato poudarja, da je treba zagotoviti ustrezne vire za prehod na tehnološke spremembe in digitalizacijo, saj je pridobivanje ustreznega znanja in spretnosti nujno, ne le na delovnem mestu, temveč tudi z razvojem učinkovitih sistemov usposabljanja, s katerimi bo zagotovljeno nenehno prilagajanje znanj in spretnosti. EESO meni, da bi morala biti prednostna naloga določiti posebna sredstva, namenjena temu prehodu, ter ovrednotiti nova merila za dodeljevanje teh sredstev na podlagi rezultatov.

4.14

Poleg tega poziva Evropsko komisijo in države članice, naj za prilagajanje kompetenc v dopolnitev kar najbolje izkoristijo strukturne sklade, zlasti Evropski socialni sklad, katerega prednostne naloge glede vlaganj v človeški kapital je treba potrditi in ščititi. Evropska komisija in države članice bi morale skupaj z akterji civilne družbe razviti okvir za skupna merila, ki bi zagotavljal skupno razumevanje potreb po novem znanju in spretnostih ter ciljev, pri čemer bi na eni strani upoštevale razlike znotraj Evropske unije in mobilnost ne le fizičnih oseb, temveč tudi vsebine dela, na drugi strani pa potrebo po enotnih ravneh znanja in spretnosti pri prekvalifikaciji ter izpopolnjevanju, ki bi okrepile kohezijo med državami EU.

4.15

Ustrezno posodobljena orodja, kot je evropsko ogrodje kvalifikacij, in izvajanje direktive o poklicnih kvalifikacijah lahko pripomorejo k preglednosti pridobljenih kvalifikacij.

4.16

Digitalne spretnosti in znanje so v okviru četrte industrijske revolucije vsekakor zelo pomembni. Zato je treba osnovnemu znanju, zlasti s področij matematike, fizike, kemije ter biologije (ki jih poučujejo tudi na tehničnih in poklicnih inštitutih), kakor tudi dobremu znanju jezika dati novo priznano vrednost, saj brez tega znanja ni mogoče narediti naslednjega koraka pri pridobivanju zelo specializiranega znanja in spretnosti s področij tehnologije in informatike, ki so potrebni za delo v večkulturnih okoljih, kjer sta digitalizacija in robotika ključna pojma strokovnosti.

4.17

Osnovno znanje je ključnega pomena, saj spodbuja kritično razmišljanje, ki je potrebno pri izbiranju informacijskih virov in za razumevanje novih tehnologij. Več pozornosti bi bilo treba nameniti tako tehničnemu kot strokovnemu znanju in spretnostim, pa tudi mehkim veščinam; prvi so potrebni v proizvodnih procesih, s slednjimi pa lahko delavci lažje obvladujejo zapletene in spreminjajoče se scenarije. Za uspešno prihodnost je dejansko potrebno medsebojno dopolnjevanje znanja in spretnosti. Zlasti pri mehkih veščinah sta potrebna tudi ustrezno usposabljanje učiteljev in izvajalcev izobraževanj in usposabljanj ter pomoč družinam, da se zavejo njihovega pomena.

4.18

EESO podpira pristop, pri katerem je velik poudarek na mehkih veščinah, kot so reševanje kompleksnih problemov, kritično razmišljanje, timsko delo, iskanje smisla, izvirno in prilagodljivo mišljenje, medkulturne kompetence, virtualno sodelovanje, kognitivna prožnost itd., saj so te ključne prvine človeškega razvoja in lahko delavcem pomagajo samostojno razmišljati, že preden se od njih zahteva digitalna usposobljenost. EESO predlaga, naj se pri reviziji evropskega okvira ključnih kompetenc posebna pozornost nameni razvoju teh veščin.

4.19

Mladim je treba v šoli zagotoviti namenske informacije o svetu dela ter usmerjanje glede izobraževanja, usposabljanja in delovnih priložnosti, da se jih vodi pri njihovem nadaljnjem razvoju in poklicni poti, v prihodnosti pa bo bistvenega pomena tudi vseživljenjsko svetovanje. Izbira poklica je ena od ključnih odločitev. Usmerjanje mladih v tem obdobju, tako da se seznanijo z različnimi vrstami usposabljanja in poklicnimi potmi, ki so na voljo, jim omogoča, da sprejmejo odločitev na podlagi informacij.

4.20

Šole, univerze in ustanove za usposabljanje glede na svojo povezanost z lokalnim okoljem in svoje poslanstvo ponujajo kombinacijo novega znanja in novih načinov učenja. EESO meni, da je pomembno povezati njihovo vlogo in dejavnosti z vlogo centralnih in lokalnih vlad ter institucij, pa tudi s svetom dela. Ta proces je treba spodbujati in podpirati ter pri tem priznati osrednjo vlogo organizacij civilne družbe ter socialnega dialoga, ki ga je treba začeti razvijati na lokalni in teritorialni ravni.

4.21

EESO poziva Komisijo, naj nadaljuje vzpostavljanje posodobljenega „registra dobrih praks“, ki bi bil lahko v pomoč pri razpravi na ravni EU za določitev smernic in standardov na podlagi dobrih praks s področja poklicnega usposabljanja.

4.22

Vse bolj pomembne postajajo kompetence, pridobljene z neformalnim in priložnostnim učenjem. EESO je mnenju iz leta 2015 (29) poudaril, da je treba narediti vse, kar je potrebno, da bodo lahko nacionalni sistemi zagotovili njihovo potrjevanje (v skladu s priporočilom Sveta 2012/C 398/01 (30)), in opozoril na ključno vlogo organizirane civilne družbe v tem procesu. Ustrezno potrjevanje (ki zajema identifikacijo, dokumentacijo, oceno in certificiranje) bo na trg dela prineslo dodano vrednost ter spodbudilo poklicno ozaveščenost posameznikov, tj. poznavanje lastnih sposobnosti. Ključnega pomena je spodbujanje zavodov za zaposlovanje ter „zasebnih/javnih agencij“, da bi bili pri tem bolj aktivni. Potrjevanje bi moralo biti fizično in cenovno dostopno, da bi koristilo tako zaposlenim kot delodajalcem.

4.23

EESO opozarja na deset prednostnih ukrepov novega programa znanj in spretnosti: pobudo poti izpopolnjevanja, prizadevanja, da poklicno izobraževanje in usposabljanje postaneta prva izbira, okvir za ključne kompetence, koalicijo za digitalno pismenost in delovna mesta, evropsko ogrodje kvalifikacij, orodje za profiliranje znanja in spretnosti državljanov tretjih držav, okvir Europass, zbiranje podatkov za preprečevanje tveganja bega možganov, okvir za sektorsko sodelovanje na področju znanja in spretnosti ter priporočilo o spremljanju diplomantov. Vse to so uporabna orodja za opremljanje ljudi s pravimi kompetencami.

4.24

Da bi bil prehod pošten in da bi aktivne politike na področju trga dela imele želen učinek, bi morali biti zavodi za zaposlovanje učinkoviti in zmožni obvladovati povpraševanje in ponudbo delovnih mest, pa tudi ponujati usmerjanje in svetovanje za iskalce zaposlitve. EESO poziva države članice, naj vložijo več sredstev v povečanje učinkovitosti in uspešnosti, kakor tudi zmogljivosti zavodov za zaposlovanje ter njihovega osebja, pa tudi v razvoj orodij za pomoč tistim, ki še niso vstopili na trg dela. Tako bi lahko delavci dobili priložnost za dostop do podjetnikov, ki znajo ceniti njihovo vrednost in kompetence, v zdravem, pozitivnem ciklu poklicne rasti in konkurence med podjetji.

4.25

V zvezi z zaposlitvenimi priložnostmi je zelo pomembno, da EU obravnava težavo t. i. bega možganov, tj. izgubljanja visoko usposobljenega človeškega kapitala v nekaterih državah članicah. V idealnih razmerah bi mobilnost v Evropi spodbujala izmenjavo možganov med državami, torej omogočila obogatitev, ki bi koristila vsem državam članicam. Realnost pa je drugačna. Nekatere države v EU – predvsem zahodno- in severnoevropske – so zaradi večje razpoložljivosti delovnih mest ter višjih plač zelo privlačne za mobilne delavce iz najbolj nestabilnih in najmanj strukturiranih držav – predvsem vzhodno- in južnoevropskih. K tej množični selitvi v veliki meri po svoji naravi prispeva zlasti industrija 4.0, od proizvodnje prek storitev do raziskav, pa tudi druga področja, kot sta zdravstveni in raziskovalni sektor. To vodi v precejšen odliv ljudi, znanja in spretnosti ter nadarjenosti iz držav izvora, kar povzroči izgubo konkurenčnosti ter zmanjšanje vlaganj v izobraževanje in nižje nacionalne prihodke od davkov (31). V nekaterih primerih visoko usposobljeni mobilni ljudje na trgu dela v novi državi pogosto ne dobijo zaposlitve, ki bi ustrezala njihovim kvalifikacijam, zato končajo na delovnih mestih, za katera imajo previsoko izobrazbo. To bi lahko preprečili, če bi Evropa spodbujala izmenjave delovnih mest med podjetji iz različnih držav članic. Na splošno pa so potrebna dodatna prizadevanja na ravni EU za spodbujanje zbliževanja v smeri vključujoče gospodarske rasti na podlagi inovacij ter z veliko delovnimi mesti, kakor tudi večje socialne kohezije.

4.26

Obravnavati je treba tudi pomembno vprašanje zdravja in varnosti delavcev. Tehnološke inovacije bodo verjetno nadomestile težko in nevarno delo, s čimer se bo izboljšala kakovost dela, vendar pa se lahko pojavijo nove bolezni, zlasti pri izoliranih delavcih (ki delajo na daljavo). Socialni dialog na evropski, nacionalni in industrijski ravni je koristno orodje za preučitev, ali – in v kakšnem obsegu – bi bilo treba dodatno zaščititi zdravje in zasebno življenje zaposlenih v času, ko je povsod na voljo digitalna mobilna komunikacija, in kateri ukrepi so primerni za ta namen. Zato je treba ugotoviti, na kakšne načine jo je mogoče preprečiti. Primer tega je t. i. pravica do odklopa, ki so jo nedavno priznali v Franciji in se uporablja tudi v nekaterih sporazumih na ravni sektorjev in podjetij v nekaterih državah EU, na ravni EU pa še ni ovrednotena. To je treba naknadno oceniti na ravni EU, pri čemer bi bilo treba upoštevati potrebo po spoštovanju določb o delovnem času in novi pristop do ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem.

4.27

Internet stvari, zasebnost in velepodatki so prav tako prednostna vprašanja, ko gre za seznanjanje z digitaliziranim usposabljanjem in orodji za e-učenje ter z izzivi na področju varstva podatkov. Poudariti bi bilo treba tudi vlogo zvez potrošnikov, saj lahko učinkovito prispevajo k oblikovanju novih orodij za reševanje velikih težav, povezanih s potrebo, da se ljudem zagotovi zasebnost pri kupovanju in uporabi storitev učenja preko spleta (32).

5.   Prihodnost se začenja zdaj: (b) Primeri dobrih praks pri prekvalifikaciji in izpopolnjevanju delavcev

5.1

Med priznanimi dobrimi praksami so odprti viri izobraževanja (OER, tj. digitalno izobraževalno gradivo z licenco, ki omogoča ponovno uporabo, prilagajanje in distribucijo) ter množični odprti spletni tečaji (MOOC, tj. odprti omrežni tečaji za učenje na daljavo). Niso povsem nov pojav, pomembno pa je okrepiti svetovanje in informiranje v zvezi z njimi. Uporaba OER in MOOC je lahko pomembno orodje za odpiranje dostopa do izobraževanja in usposabljanja na gospodaren način, ki ljudem omogoča usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti.

5.2

EESO meni, da je evropski okvir digitalnih kompetenc koristno orodje na evropski ravni. V njem je navedenih 40 kompetenc, ki se uporabljajo pri delu na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pri čemer se uporablja skupni jezik za kompetence, znanje in spretnosti ter stopnje znanja, ki se lahko razume povsod po Evropi, vključno s petimi stopnjami znanja, zahtevanimi za strokovnjake, poklice in organizacije na področju IKT. Oblikovan je tako, da izpolnjuje potrebe posameznikov, podjetij ter drugih organizacij v javnem in zasebnem sektorju, zlasti ustanov za usposabljanje in družb.

5.3

Kot dobro prakso pri poklicnem usposabljanju v podjetjih je treba izpostaviti dualne sisteme poklicnega usposabljanja v državah, kot so Avstrija, Nemčija, Danska in Nizozemska, saj v teh državah socialni partnerji sodelujejo pri nenehnem prilagajanju sistemov PSIU novemu digitaliziranemu svetu dela (33).

5.4

EESO meni, da so španski Fundación Estatal para la Formación en el Empleo (FUNDAE), francoski Organismes paritaires collecteurs agréés (OPCA) in italijanski Fondi Interprofessionali per la Formazione Continua primeri dobre prakse glede financiranja programov usposabljanja na delovnem mestu ter da pomembno prispevajo k nadgrajevanju digitalnega znanja in spretnosti pri delavcih.

5.5

Podobno koristne so lahko tudi individualne sheme za usposabljanje. V Franciji imajo zaposleni na primer na voljo osebni račun za usposabljanje (CPF), dopust za individualno usposabljanje (CIF), dopust za ocenjevanje znanja in spretnosti (CBC) ter dopust za vrednotenje pridobljenih izkušenj (CVAE).

5.6

V Italiji obstajata dve vrsti dopusta za usposabljanje. Prva je namenjena dokončanju šolske oziroma univerzitetne izobrazbe in dejavnostim usposabljanja, ki jih ne organizira delodajalec. Druga je na voljo tako zaposlenim kot brezposelnim in je namenjena zagotavljanju pravice do vseživljenjskega učenja delavcev. Način izbire delavcev, čas, ki ga lahko namenijo usposabljanju, in njihovi dohodki se določijo s kolektivnimi pogajanji. Poleg tega imajo delavci v Italiji na voljo bon za usposabljanje (it. voucher formativo), ki je nekakšen osebni sklad za dejavnosti usposabljanja, da bi se s strokovnimi in inovativnimi tečaji usposabljanja povečala zaposljivost ljudi.

5.7

Nemčija je med državami z najvišjim deležem delovne sile na svetu in z najnižjo stopnjo brezposelnosti. OECD v eni od svojih raziskav navaja, da visoka stopnja avtomatizacije ne vpliva na delež zaposlenih, saj se delavci usposabljajo za upravljanje robotov in so premeščeni na druga delovna mesta, če so njihova delovna mesta nadomeščena zaradi robotizacije. Vendar pa je na nekaterih območjih manj povpraševanja po zaposlovanju in nekateri ljudje, ki vstopajo na trg dela, nimajo potrebnega digitalnega znanja in spretnosti, da bi našli delo. Nemški socialni partnerji so se odločili, da se spopadejo z izzivom na trgu dela, ki ga predstavljajo inovacije, in se začeli pogajati o njem.

5.8

V Franciji je bil lani sprejet zakon o pravici do izklopa, v Italiji pa poteka razprava o tem vprašanju, pri čemer je ta pravica priznana v nekaterih kolektivnih pogodbah.

5.9

EESO meni, da bi bilo treba mlade na zgodnjih stopnjah šolskega izobraževanja in usposabljanja izobraziti ne le glede potreb trga dela, temveč tudi glede aktivnega državljanstva (34). Še eno dobro prakso predstavlja vključitev osnovnega tečaja programiranja v večje število estonskih osnovnih šol.

5.10

Evropska komisija v letošnjem nedavno objavljenem poročilu o sodelovanju podjetij s ponudniki poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja za kakovostno znanje in spretnosti ter privlačno prihodnost (35) navaja veliko zanimivih dobrih praks, ki se izvajajo v več državah članicah in bi jih lahko z ustreznimi prilagoditvami uvedli tudi drugod: — avstrijski projekt AQUA, ki usklajuje znanje in spretnosti brezposelnih s potrebami delodajalcev, predvsem malih in srednjih podjetij, — danska živilska šola Coop, ki rešuje težavo pomanjkanja delavcev v živilski industriji, — britanski Tech Partnership (tehnološko partnerstvo), ki spodbuja ponudbo delovne sile v digitalnih sektorjih, — nemški programi dualnega študija, ki primanjkljaje znanja in spretnosti zapolnjujejo od spodaj navzgor, — italijanski višji tehnični inštituti, ki zagotavljajo stabilen dotok znanja in spretnosti na lokalni ravni v strateških sektorjih, — nizozemski Techwise Twente, ki z usmeritvijo na ustanove PSIU zagotavlja, da se poučujejo znanje in spretnosti, potrebni v sektorju visokotehnoloških materialov, — srbsko-nemško sodelovalno izobraževanje, katerega cilj je izboljšati ponudbo delavcev v nekaterih sektorjih, v katerih primanjkuje znanja in spretnosti, — litovsko-latvijski projekt Educate for Business (izobraževanje za podjetja), s katerim so se učni načrti programov PSIU posodobili v skladu s trgom dela, — finski Valkeakoski Campus, ki zahvaljujoč tesnemu dialogu z lokalnimi podjetji omogoča udeležencem PSIU, da pridobijo pravo digitalno znanje in spretnosti s področij avtomatizacije in robotike, — slovaško-češko-britanski projekt Step Ahead (korak naprej), ki je z usmeritvijo na učitelje PSIU zagotovil, da se poučujejo znanje in spretnosti, potrebni na trgu dela, — španska delavska ustanova gradbenega sektorja, ki nadgrajuje znanje in spretnosti delavcev v gradbenem sektorju ter zagotavlja posodobljene učne načrte za začetno usposabljanje, in na koncu še — globalna pobuda Nestlé YOUth, ki oblikuje priložnosti za dualno učenje ter v sodelovanju z ustanovami PSIU ustvarja učne načrte. Vsaka izmed teh pobud se osredotoča na enega ali več vidikov, kot so povezovanje ponudbe s povpraševanjem, učenje na delovnem mestu, digitalno in podjetniško znanje in spretnosti, mobilnost ter socialna vključenost.

---

(1)  UL C 173, 31.5.2017, str. 45.

(2)  UL C 13, 15.1.2016, str. 161.

(3)  Kot poroča CEDEFOP. Glej CEDEFOP (2017): People, machines, robots and skills (Ljudje, stroji, roboti ter znanje in spretnosti), informativni povzetek.

(4)  OECD (2017); Future of Work and Skills (Prihodnost dela ter znanja in spretnosti), dokument, predstavljen na 2. seji delovne skupine G20 za zaposlovanje, februar 2017, str. 8.

(5)  Izjava evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji, sprejeta na tristranskem socialnem vrhu, 16. marec 2016.

(6)  Kot poudarja CEDEFOP v enem izmed svojih informativnih povzetkov (glej opombo 1 zgoraj), se pogosto govori o tehnološki brezposelnosti, vendar bo nezaposlenost v digitalni dobi odvisna od človeške, ne umetne inteligence.

(7)  Navedene so v dokumentu Riga Declaration on e-Skills (Izjava iz Rige o digitalnih znanjih in spretnostih), objavljenem marca 2015 ob začetku kampanje e-Skills for Jobs 2015–2016 ter sprejetju manifesta o digitalnih spretnostih in znanjih; glej Riga Conclusions (Sklepi iz Rige), junij 2015.

(8)  UL C 434, 15.12.2017, str. 36; UL C 434, 15.12.2017, str. 30; UL C 173, 31.5.2017, str. 45; UL C 303, 19.8.2016, str. 54; UL C 13, 15.1.2016, str. 161; UL C 347, 18.12.2010, str. 1; UL C 128, 18.5.2010, str. 74; UL C 93, 27.4.2007, str. 38.

(9)  UL C 173, 31.5.2017, str. 45.

(10)  COM(2018) 24 in COM(2108) 22.

(11)  T. Berger in C. Frey (2016): Structural Transformation in the OECD: Digitalisation, Deindustrialisation and the Future of Work (Strukturna preobrazba v OECD: Digitalizacija, deindustrializacija in prihodnost dela), OECD Social, Employment and Migration Working Papers, št. 193, OECD Publishing, Pariz; OECD (2016): New Skills for the Digital Economy (Novo znanje in spretnosti za digitalno gospodarstvo), OECD Digital Economy Papers, št. 258, OECD Publishing, Pariz.

(12)  OECD (2017); Key issues for digital transformation in the G20 (Ključna vprašanja glede digitalne preobrazbe v skupini G20). Poročilo, pripravljeno za skupno konferenco nemškega predsedovanja G20 in OECD. Za seznam priporočil glej str. 145–149.

(13)  UL C 13, 15.1.2016, str. 161.

(14)  UL C 434, 15.12.2017, str. 30.

(15)  UL C 303, 19.8.2016, str. 54.

(16)  EESO (2017): Vpliv digitalizacije in ekonomije na zahtevo na trge dela ter posledice za zaposlovanje in odnose med delodajalci in delojemalci. Študija, ki jo je pripravila raziskovalna skupina CEPS.

(17)  UL C 173, 31.5.2017, str. 45.

(18)  Svetovni gospodarski forum (2016): The Future of Jobs. Employment, Skills and Workforce Strategy for the Fourth Industrial Revolution. Global Challenge Insight Report (Prihodnost delovnih mest. Strategija v zvezi z zaposlovanjem, znanjem in spretnostmi ter delovno silo za četrto industrijsko revolucijo. Poročilo za vpogled v globalni izziv).

(19)  Glej opombo 2 zgoraj.

(20)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2017 s priporočili Komisiji o pravilih civilnega prava o robotiki, A8-0005/2017.

(21)  Glej opombo 3 zgoraj.

(22)  UL C 434, 15.12.2017, str. 36, in UL C 434, 15.12.2017, str. 30.

(23)  Eurofound (2017); Non-standard forms of employment: Recent trends and future prospects (Nestandardne oblike zaposlitve: nedavni trendi in obeti za prihodnost), Eurofound, Dublin.

(24)  UL C 434, 15.12.2017, str. 30.

(25)  CEDEFOP (2017): Investing in skills pays off: The economic and social cost of low-skilled adults in the EU (Vlaganje v znanje in spretnosti se obrestuje: ekonomski in družbeni strošek nizko usposobljenih odraslih v EU).

(26)  OECD (2017); Going Digital: The Future of Work for Women. Policy Brief on the Future of Work (Digitalizacija: Prihodnost dela za ženske, poročilo o politikah o prihodnosti dela).

(27)  Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Učinkovitost in pravičnost v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja, COM(2006) 481 final.

(28)  UL C 13, 15.1.2016, str. 161.

(29)  UL C 13, 15.1.2016, str. 49.

(30)  Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o priznavanju neformalnega in priložnostnega učenja.

(31)  Schellinger, A. (2017): Brain Drain – Brain Gain: European Labour Markets in Times of Crisis (Beg možganov – priliv možganov: Evropski trgi dela v času krize), projekt fundacije Friedrich-Ebert-Stiftung 2015–2017, str. 88.

(32)  UL C 81, 2.3.2018, str. 102.

(33)  UL C 13, 15.1.2016, str. 57, UL C 143, 22.5.2012, str. 94.

(34)  Glej mnenje EESO o prenovljeni agendi EU za visoko šolstvo, točka 1.2 (UL C 81, 2.3.2018, str. 167).

(35)  Evropska komisija (2017): Business cooperating with vocational education and training providers for quality skills and attractive future (Sodelovanje podjetij s ponudniki poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja za kakovostno in spretnosti ter privlačno prihodnost), Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.

---