18.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 17/4

—

ob upoštevanju resolucije z dne 4. junija 2015 o prednostnih nalogah OR za obdobje 2015–2020, resolucije z dne 4. decembra 2015 o delovnem programu Evropske komisije za leto 2016 in protokola o sodelovanju z Evropsko komisijo iz februarja 2012;

—

ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti meni, da je pomembno, da Komisija s svojim delom še naprej izraža zavezanost spoštovanju teh načel z uporabo skupnega pristopa na več ravneh, in poziva, naj se lokalne in regionalne oblasti v večji meri vključijo v evropski proces odločanja;

1.

poziva Komisijo, naj na podlagi vmesnega pregleda strategije Evropa 2020 in izvajanja ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj čim prej predloži novo dolgoročno strategijo trajnostnega razvoja EU (evropsko strategijo trajnostnega razvoja) do leta 2030;

2.

izpostavlja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri odpravljanju ovir za naložbe, kot je bila poudarjena v poročilih o državah za leto 2016 in v priporočilih za posamezne države, in poudarja, da morajo vse ravni upravljanja partnersko sodelovati pri opredelitvi in odpravi teh ovir v svojih državah;

3.

poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko k nadaljnjim ukrepom za medsebojno dopolnjevanje in krepitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) ter drugih programov, ki jih financira EU; znova poziva k vključitvi OR v izvajanje, spremljanje in ocenjevanje naložbenega načrta, zlasti v zvezi s spodbujanjem naložbenih platform in analizo dejanskega učinka EFSI na zmanjšanje naložbene vrzeli na regionalni in lokalni ravni;

4.

poudarja, da mora Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko pojasniti vlogo regionalnih spodbujevalnih bank in drugih finančnih ustanov v sistemu naložbenih platform kot orodju, s katerim naj bi uresničili naložbeni načrt za Evropo (1);

5.

poudarja, da je potrebna poenostavitev za večji učinek in boljšo uporabo programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in predlaga, naj se čim prej sprejme vrsta ukrepov za poenostavitev v sedanjem programskem obdobju; hkrati predlaga tudi, da se okrepijo dejavnosti v zvezi s temeljitim pregledom sistema izvajanja kohezijske politike za naslednje programsko obdobje z intenzivnejšim delom skupine na visoki ravni za poenostavitev in uvedbo vsestranskega dialoga na več ravneh, zlasti z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

6.

predlaga, da se za porabo sredstev iz skladov ESI oblikujejo širše izjeme iz pravil o državni pomoči;

7.

pozdravlja pregled čezmejnega sodelovanja, da se odpravijo pravne in upravne ovire za čezmejno sodelovanje, in Komisijo spodbuja, naj v letu 2017 predloži konkretne ukrepe za odpravo teh ovir, tudi ob upoštevanju predloga luksemburškega predsedstva EU za pripravo evropske čezmejne konvencije o posebnih določbah v obmejnih regijah; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu (Direktiva 2011/24/EU), da bo mogoče odpraviti njene morebitne pomanjkljivosti;

8.

obžaluje, da vmesni pregledi številnih programov in pobud EU, ki naj bi se zaključili v tretjem četrtletju leta 2017, niso usklajeni z vmesnim pregledom/revizijo sedanjega večletnega finančnega okvira; zato Komisijo poziva, naj te preglede izvede do 1. julija 2017 in nato pripravi celovit predlog za naslednji večletni finančni okvir, ki naj bi bil predložen do 1. januarja 2018; pri tem izraža upanje, da zamude pri pregledih teh programov ne bodo povzročile bolj poznega sprejetja zakonodajnih predlogov za naslednji večletni finančni okvir;

9.

poudarja, da je treba agendo EU za mesta, ki so jo sprejeli voditelji držav in vlad, izvajati v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ter da je treba zagotoviti skladnost agende EU za mesta z agendo EU za boljše pravno urejanje; poziva k vključitvi agende EU za mesta v letni delovni program Komisije za leto 2017 in predlaga, da se v ta program vključi tudi priprava bele knjige o izvajanju agende EU za mesta;

10.

poziva Komisijo, naj v letni delovni program za leto 2017 vključi pripravo teritorialne vizije do leta 2050. Poudarja potrebo po novi teritorialni viziji, saj je treba posodobiti sporazum o evropski perspektivi prostorskega razvoja iz leta 1999, kot je bilo poudarjeno v sklepih zasedanja ministrov za teritorialno kohezijo in mestno politiko z dne 27. novembra 2015;

11.

poziva Komisijo, naj si prizadeva za odpravo ozkih grl v prometu in zagotavljanje ustreznih čezmejnih povezav, pri tem pa zlasti obravnava vprašanje manjkajočih čezmejnih prometnih povezav na lokalni in regionalni ravni. Treba je zagotoviti ustrezno financiranje predvsem za male infrastrukturne projekte čezmejnega pomena. Odbor pričakuje, da bo Evropska komisija predstavila konkreten predlog in časovni okvir za uvedbo sistemov za načrtovanje čezmejnih multimodalnih potovanj in interoperabilnih povezanih sistemov za izdajanje vozovnic;

12.

znova poziva Evropsko komisijo, naj pripravi zeleno knjigo o mobilnosti v regijah z manj ugodnimi geografskimi in demografskimi značilnostmi;

13.

spodbuja Komisijo, naj obudi razpravo o dodatnih kazalnikih poleg BDP ter preuči, ali je treba in mogoče razviti dopolnilne kazalnike gospodarske uspešnosti, blaginje in trajnostnega razvoja;

14.

priporoča, naj Evropska komisija oblikuje „minimalne kvalifikacije ter znanja in spretnosti“, ki bi bile priznane in potrjene v vseh državah članicah, ne da bi to posegalo v odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov, kot to določa člen 165 PDEU, in pričakuje, da bo najpozneje do leta 2018 vzpostavljen sistem za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja; poudarja potrebo po usklajevanju poklicnega znanja in spretnosti s potrebami trga, pri čemer je treba v letnem delovnem programu Komisije za leto 2017 ustrezno upoštevati potrebe brezposelnih mladih po usposabljanju;

15.

poziva Komisijo, naj pripravi strategijo EU o demografskih spremembah in v vmesni pregled strategije Evropa 2020 vključi vodilno pobudo o demografskih vprašanjih ter z OR čim prej začne dialog o prihodnji opredelitvi regij, ki so prikrajšane zaradi hudih in trajnih demografskih ovir;

16.

pričakuje, da bo Komisija v začetku leta 2017 predložila zakonodajni predlog za evropski steber socialnih pravic, da se odpravi asimetrija med ekonomskimi svoboščinami in socialnimi pravicami;

17.

poziva Komisijo, naj predlaga pravni okvir, ki bi zajemal skupne opredelitve za različne oblike evropske socialne ekonomije, kot so zadruge, fundacije, vzajemne družbe in združenja, da bi socialna podjetja lahko delovala na zanesljivi pravni podlagi in tako izkoriščala prednosti notranjega trga in prostega pretoka;

18.

poziva Komisijo, naj predlaga novo strategijo za enakost spolov in pravice žensk za obdobje 2016–2020 in pripravi zakonodajni predlog za revizijo Direktive Sveta 92/85/EGS o porodniškem dopustu;

19.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z OR in državami članicami predloži še drugo poročilo o evropski strategiji o invalidnosti za obdobje 2010–2020 in preuči možnost za nadaljnji razvoj strategije;

20.

poziva Komisijo, naj obravnava pojav navideznih družb;

21.

namerava prispevati k evropskemu letu kulturne dediščine 2018 z ozaveščanjem širše javnosti na lokalni ravni o kulturni dediščini;

22.

poudarja, da je potrebna prenovljena evropska strategija za turizem, in opozarja, da Odbor regij v zvezi s tem pripravlja mnenje „Turizem kot gonilo regionalnega sodelovanja v EU“ in bo Evropski komisiji predstavil predloge o tej prenovljeni evropski strategiji;

23.

poziva Komisijo, naj na vseh področjih politike EU bolj sistematično upošteva vidik podeželja in pripravi belo knjigo o podeželskih območjih kot izhodišče za politiko razvoja podeželja po letu 2020;

24.

poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja modro rast v okviru novega celostnega načrta za razvoj modrega gospodarstva v Evropi, ki bi temeljil predvsem na skupni evropski strategiji za kartiranje obal in podatke o morju, da bi z večjo razpoložljivostjo podatkov prispevali k razvoju modrega gospodarstva, hkrati pa preprečili razdrobljenost in izkoristili čezmejne sinergije. Zavzema se tudi za vzpostavitev skupnosti znanja in inovacij za modro gospodarstvo;

25.

poziva Komisijo, naj v okviru svojih politik in skladov uporablja načelo naložb, odpornih na nesreče, ter v posvetovanju in sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi ter zainteresiranimi stranmi pripravi smernice o tem, kaj Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč pomeni za Evropo in kako naj se ga čim bolje izvede;

26.

poziva Komisijo, naj v celoti izvede akcijski načrt za krožno gospodarstvo in oceni, ali je treba v letu 2017 predložiti potrebne predloge, vključno z ambiciozno strategijo za plastiko v krožnem gospodarstvu, zakonodajo za določitev minimalnih zahtev glede kakovosti ponovno uporabljene vode ter novimi pobudami za sektor gradbeništva in rušenja;

27.

poziva Komisijo, naj izvede ocene teritorialnega učinka vseh obstoječih zavezujočih okoljskih ciljev;

28.

poziva Komisijo k pregledu podnebnih ciljev EU in potrebnih sredstev za njihovo uresničitev v skladu s svetovnimi cilji, sprejetimi na konferenci COP 21 v Parizu; opozarja Komisijo na prvotno priporočilo Odbora, naj se do leta 2030 emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 zmanjšajo za 50 %; meni, da bi za vse nove cilje morali izvesti oceno teritorialnega učinka in da ne bi smeli omejevati pravice držav članic, da same določijo svojo mešanico energetskih virov;

29.

poziva Komisijo, naj udejanji preambulo svetovnega sporazuma o podnebnih spremembah št. 15 in tako prizna pomen pristopa upravljanja na več ravneh, ki ne vključuje samo mest, ampak tudi regije;

30.

želi sodelovati v forumu EU za energetsko infrastrukturo in zastopati stališča lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju politike v zvezi z naložbami v energetsko infrastrukturo, zlasti na področju decentralizirane proizvodnje energije, vključno z mikroproizvodnjo in distribucijo;

31.

želi biti že v zgodnji fazi vključen v načrtovanje politike, pregled direktiv EU o energetski učinkovitosti, spodbujanje energije iz obnovljivih virov in zasnovo trga z električno energijo;

32.

poziva Komisijo, naj predlaga bolj specifične pobude na področju soproizvodnje toplote in električne energije ter omrežij za daljinsko ogrevanje in hlajenje, da se dodatno zmanjša delež emisij CO2 in poveča energetska varnost;

33.

meni, da bi morala biti Komisija bolj ambiciozna glede politike na področju energije iz obnovljivih virov ter še naprej podpirati, prilagajati in širiti model konvencije županov v EU in zunaj nje ter tako prispevati k doslednejšim in bolj trajnostnim spremembam pri upravljanju mest, podnebnih ukrepih in vključevanju državljanov;

34.

poziva, naj se v celoti izvede sedmi okoljski akcijski program Evropske unije za obdobje 2014–2020, in Komisijo prosi, naj predloži predlog direktive EU, ki bi vsebovala določbe o zagotavljanju skladnosti za ves pravni red EU na okoljskem področju (2);

35.

poziva k doslednemu izvajanju strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, zato Komisijo prosi, naj v letu 2017 predloži pobudo za preprečevanje neto izgube biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, s katero že preveč zamuja; prav tako Komisijo ponovno poziva, naj ne revidira direktiv o naravi, temveč čim prej pripravi sporočilo, ki bi vsebovalo konkretne ukrepe za izboljšanje njunega izvajanja (3);

36.

poziva Komisijo, naj predloži sporočilo o trajnostni proizvodnji hrane, v katerem bo opredelila skladen vseevropski okvir politike za obravnavo trajnosti kmetovanja, proizvodnje hrane, dobavne verige in trgovinskih vidikov, ter spominja Evropsko komisijo na njeno preteklo zavzemanje, da bi se določili bolj specifični cilji za 30-odstotno zmanjšanje živilskih odpadkov do leta 2025 (4). Prav tako znova poziva, naj se za lokalne proizvode uvede nov logotip ter določita skupni simbol in shema za njihovo prepoznavanje;

37.

poziva Komisijo, naj objavi novo strategijo o alkoholu za obdobje 2016–2025, ki bo temeljila na najnovejših dokazih ter upoštevala družbene spremembe in podporne programe, ki se že izvajajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

38.

podpira poziv Evropskega parlamenta, da je treba v evropski semester vključiti steber enotnega trga s sistemom za redno spremljanje in ocenjevanje;

39.

pozdravlja prihodnji sveženj za poenostavitev DDV za MSP in pobudo za zagonska podjetja kot konkretna ukrepa za zmanjšanje regulativne in upravne obremenitve zanje; poudarja potrebo po nadaljnji znatni poenostavitvi predpisov, zlasti glede dostopa MSP do javnih naročil in njihovega sodelovanja pri projektih, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

40.

pozdravlja dejstvo, da Komisija pozornost namenja ekonomiji delitve oziroma sodelovalni ekonomiji, poudarja pa, da bi morali za vse daljnosežne zakonodajne pobude uporabiti sektorski pristop in pri tem kot merilo za pripravo zakonodajnih smernic upoštevati, v kakšnem obsegu se izvaja posamezna pobuda;

41.

meni, da bi se morala Komisija bolj odzivati na velike finančne izzive na področju storitev splošnega pomena, zato jo poziva, naj oceni teritorialni učinek zakonodaje EU na zagotavljanje teh storitev s posebnim poudarkom na državni pomoči in pravilih o javnih naročilih ter izkoristi vse obstoječe možnosti za poenostavitev, tudi poenostavitev finančnih instrumentov EU; glede na navedeno pričakuje, da se bo Komisija pri pregledu t. i. svežnja Almunia v letu 2017 z Odborom ustrezno posvetovala glede financiranja storitev splošnega gospodarskega pomena;

42.

predlaga, naj Komisija po sedanji oceni direktive o pravnih sredstvih na področju javnih naročil izvede pregled direktive, da se odpravijo pomanjkljivosti z vidika lokalnih in regionalnih oblasti;

43.

ponovno poziva Komisijo in Parlament, da uvedeta kodeks ravnanja, ki bo zagotovil strukturirano vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester, in se zavezuje, da bo v zvezi s tem vzpostavil dialog s Komisijo;

44.

znova poziva Komisijo, naj oceni učinek novih pravil evropskega nadzornega organa iz leta 2010 na sposobnost vlaganja lokalnih in regionalnih oblasti;

45.

poziva Komisijo, da vključi OR v pripravo bele knjige o reformi EMU, v kateri bi morali obravnavati konkurenčnost in socialno razsežnost EMU;

46.

meni, da je eden od glavnih izzivov za enotni digitalni trg oblikovanje trajnostnega podatkovnega gospodarstva, tudi v okviru industrije (Industrija 4.0); se zavzema za oblikovanje pogojev, ki bodo omogočili priključitev vseh območij na širokopasovno omrežje, ter za sodelovanje s Komisijo in Evropsko investicijsko banko, da se izkoristijo finančne in podporne sheme za infrastrukturo IKT, in poziva Komisijo, naj v okviru izvajanja enotnega digitalnega trga redno poroča o napredku pri premoščanju digitalne vrzeli, zlasti na regionalni in lokalni ravni;

47.

poziva Komisijo, naj predloži predloge za boljšo uporabo raziskovalnih programov, ki jih financira EU, in nadalje razvije sinergije med financiranjem iz programa Obzorje 2020, skladov ESI in EFSI ter okrepi povezavo s strategijami pametne specializacije na regionalni ravni; predlaga, da se poseben poudarek nameni učinku financiranja iz programa Obzorje 2020 na rast in da se v okviru vmesne ocene obravnava inovacijski prepad;

48.

predlaga, naj OR tesno sodeluje v pregledu strategije za biogospodarstvo v letu 2017;

49.

poudarja, da je treba pri izvajanju novih orodij EU, kot so evropski svet za inovacije ter pobudi o odprtih podatkih in odprtih inovacijah, upoštevati regionalno razsežnost in z njimi prispevati k zmanjšanju inovacijskega prepada;

50.

poziva Komisijo, naj vse pomembne pobude na področju trgovinske politike spremljajo ocene teritorialnega učinka in naj novi trgovinski sporazumi ne uvajajo novih omejitev za lokalne in regionalne oblasti pri zagotavljanju storitev splošnega pomena;

51.

prosi Komisijo, naj sistematično izvaja naknadne ocene, da se preučijo pozitivni in negativni ekonomski, okoljski, socialni in teritorialni učinki trgovinskih sporazumov;

52.

poziva Komisijo, naj za odpravo problemov glede transparentnosti priprave trgovinske politike na ravni držav članic EU predloži smernice, kako se določijo cilji trgovinske politike pred začetkom pogajanj, tj. v fazi, ko 28 držav članic določi pogajalski mandat;

53.

v zvezi s pravosodjem poziva Komisijo, naj daje prednost oblikam spodbud, ki državam članicam pomagajo izboljšati razmere v zaporih za zapornike, spodbujajo uvedbo postopkov mediacije na kazenskem področju, usmerjenost v restorativno pravičnost, uporabo alternativnih rešitev prestajanja kazni zapora ter usposabljanja, ki bi ljudem omogočala, da zapustijo socialno okolje, zaznamovano z nezakonitostjo in kriminalom;

54.

pozdravlja pripravljenost Evropske komisije, da se spoprime z izzivi, ki jih predstavlja doslej največji dotok prosilcev za azil, beguncev in ekonomskih migrantov v Evropo, ter meni, da so predlogi za reformo dublinskega sistema pomemben korak v to smer; pričakuje pa dodatne konkretne predloge v letu 2017, da se oblikuje celostna politika EU na področju migracij in azila, ki bo temeljila na spoštovanju temeljnih pravic in mednarodnih obveznosti ter na načelu solidarnosti;

55.

poziva Komisijo, da si v sodelovanju z državami članicami še naprej prizadeva doseči soglasje glede skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav ter sodeluje z izvornimi in tranzitnimi državami, ki so opredeljene kot varne države, da se lahko izvaja učinkovita politika hitrega vračanja ob polnem spoštovanju človekovih pravic in mednarodnih obveznosti;

56.

poziva Komisijo, naj predlaga vzpostavitev mehanizmov, na podlagi katerih bodo lahko prosilci za azil za humanitarni vizum zaprosili zunaj EU, kar jim bo omogočilo zakonit vstop v EU;

57.

priznava, da migracije pomembno prispevajo k rasti evropskega gospodarstva, in poziva, naj se ta vidik upošteva v evropskem semestru, zlasti kar zadeva izdatke za vključevanje migrantov;

58.

meni, da je ohranitev schengenske ureditve pomembnejša kot kdaj koli prej, in poziva Komisijo, naj si skupaj z državami članicami čim bolj prizadeva za ponovno zagotovitev potrebne stabilnosti sistema; znova poudarja, da ima lahko opustitev Schengenskega sporazuma o svobodnem gibanju prek meja znatne posledice zaradi fizičnih kontrol in lahko povzroči resne ekonomske posledice, migracijskega pritiska pa to ne bo odpravilo;

59.

poziva Komisijo, naj lokalnim in regionalnim oblastem dodeli več sredstev, da bodo lahko učinkoviteje opravljale svojo pomembno nalogo zagotavljanja pomoči in vključevanja prosilcev za azil, beguncev in migrantov;

60.

meni, da je boljše dodeljevanje sredstev iz evropskih investicijskih in strukturnih skladov na regionalni in lokalni ravni pogoj za podporo politik vključevanja. Pri tem poziva, naj se za reševanje problematike prosilcev za azil, beguncev in migracij v prihodnjih letih nameni več sredstev, ki naj se bolje porazdelijo in bolj učinkovito porabljajo;

61.

poziva Komisijo, naj (1) lokalne in regionalne oblasti podpre pri razvoju lokalnih, regionalnih in nacionalnih strategij za preprečevanje radikalizacije, (2) še naprej zbira in v priročniku objavlja najboljše prakse o načinih preprečevanja radikalizacije ter (3) podpre sodelovanje med mesti pri reševanju problema radikalizacije;

62.

izraža zaskrbljenost zaradi težav pri nadzoru prisotnosti mladoletnih brez spremstva in zaradi tveganja, da bodo postali žrtve trgovine z ljudmi in izkoriščanja; odločno poziva k uvedbi programov vključevanja in izobraževanja, zlasti za mladoletne, ter k organizaciji sprejema, pri katerem bi sodelovale matične skupnosti mladoletnikov, ki že obstajajo v državah sprejema, ki bi mladoletnim omogočile živeti v družini ali v podobnem okolju;

63.

poudarja, da je treba pri izvajanju prenovljene evropske sosedske politike (ESP) veliko pozornost nameniti pobudam v podporo procesom decentralizacije, tesnemu medinstitucionalnemu sodelovanju in krepitvi zmogljivosti na podnacionalni ravni; poziva Komisijo, naj oživi instrument za lokalno upravo in njegovo uporabo razširi v vseh sosednjih državah, in ponovno predlaga, naj se v izvajanje prenovljene ESP vključijo metodologije, koncepti in instrumenti evropske kohezijske politike;

64.

poziva Komisijo, naj v okviru letnih poročil o napredku pri širitvi podrobneje preuči procese decentralizacije in stanje na področju lokalne samouprave v državah širitve;

65.

poudarja, da morajo lokalne in regionalne oblasti EU ustrezno prispevati k razvojnemu sodelovanju, da se dosežejo trajnostni rezultati, tudi po konferenci Združenih narodov o bivališčih in trajnostnem razvoju mest (HABITAT III);

66.

vabi Komisijo, naj posebno pozornost nameni zaščiti beguncev v njihovih regijah izvora, ki je pomembna pri obravnavi vse večjega števila oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. V tem okviru pozdravlja predlog Evropske komisije za novi partnerski okvir s tretjimi državami, v katerih je nastanjeno veliko število beguncev; te države morajo vzpostaviti vzdržne sprejemne zmogljivosti in zagotavljati trajne možnosti bivanja blizu doma za milijone ljudi, ki bežijo pred vojno in preganjanjem. Pri tem priznava potrebo po zunanjem naložbenem načrtu, s katerim bi spodbudili naložbe v tretje države, in poziva, naj se v to polno vključijo evropske lokalne in regionalne oblasti. Lokalne in regionalne oblasti bi morali spodbuditi, da pomagajo sorodnim oblastem zunaj EU, pristojnim za sprejem, z zagotavljanjem tehnične podpore in zavzemanjem za bolj strukturiran pristop k zaščiti beguncev;

67.

znova poziva k poenostavitvi in izboljšanju pravnega okvira za evropsko državljansko pobudo kot edinega instrumenta neposredne udeležbe na ravni EU;

68.

opozarja Komisijo na svoje uspešno delo pri organiziranju decentraliziranih komunikacijskih dejavnosti o vprašanjih v zvezi z EU v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi mediji, civilno družbo in institucijami EU ter jo poziva, naj prizadevanja na tem področju okrepi že veliko pred evropskimi volitvami leta 2019;

69.

poziva Komisijo, naj pripravi vseevropsko standardno definicijo čezmernega prenašanja pravnih predpisov, da se zagotovi pravna varnost pri izvajanju in uporabi prava EU ter da se zmanjša prekomerna upravna obremenitev;

70.

poziva, naj se po sprejetju novega medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje povečajo preglednost, sodelovanje in učinkovitost v institucijah EU ter naj bo OR vključen v vse faze zakonodajnega postopka, da se v zakonodajnem ciklu in posvetovanjih polno izkoristi njegov potencial;

71.

izpostavlja svoje dobro sodelovanje s Komisijo pri pilotnem preizkusu ocen teritorialnega učinka, izvedenem v letih 2015 in 2016; na podlagi tega dobrega sodelovanja Komisijo poziva, naj ocene teritorialnega učinka kot standardno prakso uvede pri oceni učinka zakonodaje, ki bi lahko imela asimetrične teritorialne učinke, ter v okviru širše agende za boljšo pripravo zakonodaje;

72.

pričakuje, da bo vse tesneje sodeloval z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom pri spremljanju subsidiarnosti in pri pripravi konference, posvečene subsidiarnosti, ki bo organizirana leta 2017;

73.

pooblašča svojega predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu ter predsedniku Evropskega sveta.