17.12.2016

SL

Uradni list Evropske unije

C 474/6

---

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2016/C 474/07)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„MARCHE“

EU št.: IT-PGI-0005-01338 – 26.5.2015

ZOP ( ) ZGO ( X )

1.   Ime

„Marche“

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.5 Olja in masti (maslo, margarina, olje itn.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Zaščitena geografska označba „Marche“ se uporablja za ekstra deviško oljčno olje, pridobljeno iz oljk, ki so pridelane na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno geografsko označbo „Marche“ mora imeti ob dajanju na trg naslednje značilnosti:

—	barva: rumeno-zelena,

—	značilna aroma in okus: Deskriptor Mediana Napake 0 Sadežnost 3–7 Grenkost 2,5 –7 Pikantnost 3–7 Trava in/ali mandelj in/ali artičoka 2–6

največja skupna kislost, izražena kot oleinska kislina, v teži: 0,4 %;

peroksidno število: ≤ 12 (meq O2\kg);

oleinska kislina: najmanj 72 %;

linolna kislina: največ 9 %;

K 232: največ 2,2;

K 270: največ 0,15;

delta K: največ 0,005;

polifenoli skupaj: najmanj 200 mg/kg (določeni s kolorimetrično metodo in izraženi kot galna kislina).

Za ZGO „Marche“ so značilne srednja zelena sadežnost, srednja grenkost in srednja pikantnost, z manjšimi odkloni proti intenzivnim ali blagim stopnjam, kar je povezano z agronomskimi/tehnološkimi parametri in letom obiranja; za sadežnost je značilen svež travnat pridih, ki se povezuje z značilnim vonjem po travi, včasih pa ga spremlja/nadomešča tudi pridih po mandljih in/ali artičokah, odvisno od tega, katera sorta prevladuje.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

V sestavi proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Marche“ prevladuje 12 sort, od tega je deset avtohtonih. Avtohtone sorte so: ascolana tenera, carboncella, coroncina, mignola, orbetana, piantone di falerone, piantone di mogliano, raggia/raggiola, rosciola dei colli esini in sargano di fermo. Običajno se uporabljata še dve drugi sorti, frantoio in leccino, saj sta na ozemlju prisotni že približno stoletje, odkar sta se zaradi odpornosti na mraz in zadovoljive stopnje donosa začeli razširjati po hudih zmrzalih v letih 1905, 1929 in 1956. Navedenim 12 sortam mora posamično ali v kombinaciji pripadati najmanj 85 % dreves v oljčnih nasadih. Dovoljene so tudi druge sorte, ki jih je lahko največ 15 %.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnega postopka, gojenje, obiranje in ekstrakcija olja, morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Olje z ZGO „Marche“ se mora tržiti v posodah, dovoljenih z veljavnimi predpisi, ki imajo prostornino največ 5 litrov ter so zapečatene in opremljene z etiketo.

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na etiketi mora biti navedba „olio extravergine di oliva ‚Marche‘ IGP“, zapisana s čitljivimi in neizbrisnimi črkami, tako da se loči od vseh drugih navedb na etiketi.

Dovoljena je uporaba navedb, ki se nanašajo na podjetja, imena, nazive, zasebne blagovne znamke ali skupine, če ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo kupcev.

Uporaba imen kmetijskih gospodarstev, kmetijskih posestev ali kmetij je dovoljena samo, če je bil proizvod pridobljen izključno iz oljk, obranih v oljčnih nasadih navedenega gospodarstva. Navedba polnjenja na oljčnem gospodarstvu je dovoljena samo, če je bilo olje polnjeno na navedenem gospodarstvu.

Te navedbe so lahko na etiketi, če so črke po višini in širini vsaj pol manjše od črk, uporabljenih za zaščiteno geografsko označbo.

Dopustna je navedba „enosortno“, ki ji sledi ime uporabljenega kultivarja, ki je eden od kultivarjev, naštetih v točki 3.3.

Na etiketi mora biti obvezno navedeno leto pridelave oljk, iz katerih je bilo pridobljeno olje.

Na etiketi je obvezen barvni ali črno-beli simbol EU za zaščiteno geografsko označbo v skladu z veljavnimi predpisi.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje zaščitene geografske označbe „Marche“ vključuje naslednje občine, katerih ozemlje z oljčnimi nasadi je idealno za pridobivanje olja z določenimi kakovostnimi značilnostmi. V nadaljevanju je seznam občin, katerih ozemlje je v celoti vključeno na območje ZGO „Marche“. Za tiste, ki niso v celoti vključene, pa je naveden seznam zemljiškoknjižnih vložkov, poimenovanih tudi katastrski listi, ki spadajo pod območje. Oštevilčenje listov je za vsako občino enoznačno; vsaka občina je razdeljena na liste in parcele. Vsa dokumentacija je shranjena pri davčni upravi (zemljiški kataster).

(a)   Občine, ki so vključene v celoti:

Acquaviva Picena, Agugliano, Altidona, Ancona, Appignano, Appignano del Tronto, Ascoli Piceno, Auditore, Barbara, Barchi, Belforte all’Isauro, Belforte del Chienti, Belmonte Piceno, Belvedere Ostrense, Camerano, Camerata Picena, Campofilone, Camporotondo di Fiastrone, Carassai, Cartoceto, Castel di Lama, Castelbellino, Castelfidardo, Castelleone di Suasa, Castelplanio, Castignano, Castorano, Chiaravalle, Cingoli, Civitanova Marche, Colli del Tronto, Colmurano, Corinaldo, Corridonia, Cossignano, Cupra Marittima, Cupramontana, Falconara Marittima, Falerone, Fano, Fermignano, Fermo, Filottrano, Folignano, Force, Fossombrone, Francavilla d’Ete, Fratte Rosa, Frontino, Gabicce Mare, Gradara, Grottammare, Grottazzolina, Gualdo, Isola del Piano, Jesi, Lapedona, Loreto, Loro Piceno, Lunano, Macerata, Macerata Feltria, Magliano di Tenna, Maiolati Spontini, Maltignano, Massa Fermana, Massignano, Mercatino Conca, Mergo, Mogliano, Mombaroccio, Mondavio, Mondolfo, Monsampietro Morico, Monsampolo del Tronto, Monsano, Montalto delle Marche, Montappone, Monte Cerignone, Monte Giberto, Monte Porzio, Monte Rinaldo, Monte Roberto, Monte San Giusto, Monte San Martino, Monte San Pietrangeli, Monte San Vito, Monte Urano, Monte Vidon Combatte, Monte Vidon Corrado, Montecalvo in Foglia, Montecarotto, Montecassiano, Monteciccardo, Montecopiolo, Montecosaro, Montedinove, Montefalcone Appennino, Montefano, Montefelcino, Montefiore dell’Aso, Montegiorgio, Montegranaro, Montegrimano Terme, Montelabbate, Monteleone di Fermo, Montelparo, Montelupone, Montemaggiore al Metauro, Montemarciano, Monteprandone, Monterubbiano, Montottone, Moresco, Morro d’Alba, Morrovalle, Numana, Offagna, Offida, Orciano di Pesaro, Ortezzano, Osimo, Ostra, Ostra Vetere, Palmiano, Pedaso, Peglio, Penna San Giovanni, Pergola, Pesaro, Petriano, Petriolo, Petritoli, Piagge, Piandimeleto, Pietrarubbia, Poggio San Marcello, Pollenza, Polverigi, Ponzano di Fermo, Porto Recanati, Porto San Giorgio, Porto Sant’Elpidio, Potenza Picena, Rapagnano, Recanati, Ripatransone, Ripe San Ginesio, Rosora, Rotella, Saltara, San Benedetto Del Tronto, San Costanzo, San Giorgio di Pesaro, San Lorenzo in Campo, San Marcello, San Paolo di Jesi, Santa Maria Nuova, Santa Vittoria in Matenano, Sant’Angelo in Pontano, Sant’Elpidio a Mare, Sant’Ippolito, Sassocorvaro, Sassofeltrio, Senigallia, Serra de’Conti, Serrungarina, Servigliano, Sirolo, Smerillo, Spinetoli, Staffolo, Tavoleto, Tavullia, Tolentino, Torre San Patrizio, Trecastelli, Treia, Urbino, Urbisaglia, Vallefoglia in Venarotta.

(b)   Občine, ki so vključene delno (vezaj pomeni, da so vključeni vsi zemljiškoknjižni vložki, zajeti med številkama; na primer, 4–8 pomeni, da so vključeni vložki 4, 5, 6, 7 in 8):

Acquacanina – vložki 3, 7, 8; Acqualagna – vložki 1–31, 34–54; Acquasanta Terme – vložki 12, 22–26, 34–39, 45–50, 57–67, 71, 73–84, 90–92, 95–98, 104, 105, 110–113; Amandola – vložki 1–26, 29–34, 40–50, 53–60, 65, 66, 68–70; Apecchio – vložki 2–7, 21; Apiro – vložki 1–20, 22–29, 33–41, 48–50, 53–55, 64, 65; Arcevia – vložki 1–39, 41–48, 52–59, 63–69, 73, 75–79, 84–90, 93–101, 103–109, 114–121, 123; Cagli – vložki 1–40, 42–61, 65–83, 85–104, 107–117, 122–138, 150–157, 176–180, 192–198; Caldarola – vložki 1, 2, 6, 8, 13–16, 22–25, 30; Camerino – vložki 1–9, 15–19, 25–28, 34–36, 43–50, 58–65, 71–75, 78–87, 89, 90, 102–124; Carpegna – vložki 1–24, 28–30; Castelraimondo – vložki 1, 3, 4, 10–22, 24–28, 30–32; Cerreto d’Esi – vložki 1–3, 8–20; Cessapalombo – vložki 1, 2, 4, 5, 7–9; Comunanza – vložki 1–16, 18–25, 27–30, 33–38, 41–44, 46–52, 54; Esanatoglia – vložki 2–4, 9–11, 13, 14, 17, 19, 20, 26; Fabriano – vložki 19–22, 25, 26, 39–43, 57–63, 80–87, 93–103, 117–122, 136–143, 153–159, 167–170, 177–180, 192–195, 208, 216, 225–227; Fiastra – vložki 1, 6–8, 10, 11, 14–17, 23–26, 32–37, 40, 45; Fiordimonte – vložki 1–7; Frontone – vložki 1–12, 15; Gagliole – vložki 6, 7, 11–13, 16–19, 21, 22; Genga – vložki 1–3, 7, 12, 18, 20, 24, 25, 29, 34, 40–42, 50–52, 60–63, 68–70; Matelica – vložki 11, 16–19, 21–26, 31–35, 40–45, 48–58, 60–83; Mercatello sul Metauro – vložki 27–29, 36, 47–51, 59–61, 69; Montefortino – vložki 6–8, 11, 12, 19, 22, 23, 28, 35, 46; Montegallo – vložki 7, 8, 13; Muccia – vložki 1, 4, 7–9, 11, 12, 18–21; Pieve Torina – vložki 2, 5–7, 23–25, 35–37; Pievebovigliana – vložki 1–16, 20, 21, 26; Piobbico – vložki 8, 16, 17; Pioraco – vložki 8–10, 12–15; Poggio San Vicino – vložki 1, 2, 5, 6, 11; Roccafluvione – vložki 1–22, 27–36, 38, 40–50, 52–60; San Ginesio – vložki 1–35, 37, 39–56, 59–64, 68–77; San Severino Marche – vložki 1–6, 13–26, 31–40, 45–51, 57–67, 68, 77–85, 90–100, 106–117, 120–128, 131–143, 148–159, 165–172, 181–186, 191–197; Sant’Angelo in Vado – vložki 1–49, 52–56, 60–64, 67–87; Sarnano – vložki 1–5, 7, 9–15, 21–24, 29–32, 36–39, 43–45; Sassoferrato – vložki 1–4, 6–9, 12–16, 21–25, 27–35, 37–46, 48–57, 61–68, 72–75, 82–88, 93–96, 100–102, 107–110, 117–119, 125–128, 136, 137; Serra San Quirico – vložki 1–3, 5–10, 16–20, 25–28, 32–36, 38–43, 45; Serra Sant’Abbondio – vložki 1–5, 7–10, 12, 15–17; Serrapetrona – vložki 9–13, 19, 20, 25, 26, 30, 31, 34; Urbania – vložki 1–16, 18, 19, 21–33, 38–44, 48–59, 64–69, 76, 77.

5.   Povezava z geografskim območjem

Olje „Marche“ že zelo dolgo uživa velik ugled, ki je ostal neokrnjen vse do današnjih dni. V najstarejših zgodovinskih virih se omenja olje „di Marca“ ali „de Marchia“, v zadnjih dveh stoletjih pa je vse bolj razširjena množinska oblika imena regije Marke (Marche), ki se je dokončno pojavila v odloku o priključitvi italijanski državi iz leta 1860.

Omemba olja „Marche“ in njegove kakovosti sega v obdobje sinjorij. Leta 1228 so morale ladje iz regije Marke, ki so pristajale ob bregovih reke Pad v Ferrari, plačevati pristojbino, imenovano „ripatico“, ki je znašala 25 funtov olja, ki se mu je pripisovala višja vrednost kot olju iz drugih regij. To potrjujejo poglavja o cehu beneških prodajalcev olja (ternieri) iz leta 1263, v katerih je navedeno, da je treba „l’olio de Marchia“ razlikovati od drugih podobnih proizvodov ter ga zaradi njegove barve in okusa prodajati naprej po višji ceni.

Olje „Marche“ se je prodajalo tudi trgovcem iz Firenc; leta 1347 so volnarji iz Firenc iz regije Marke uvozili najmanj 2 500 velikih lončenih vrčev oljčnega olja. Izvažanje olja v druge regije se je nadaljevalo do sredine 17. stoletja. Nazadnje, veliki pesnik regije Marke, Giacomo Leopardi, v pismu iz februarja 1828 sporoča svojemu očetu, da „l’olio della Marca“ (olje iz regije Marke) slovi tudi zunaj regije.

Ta starodavni sloves je skozi stoletja ostal neokrnjen in danes je olje „Marche“ bolj kot kdaj koli iskano in cenjeno zaradi svojih značilnosti. To potrjujejo številne državne in mednarodne nagrade, ki so jih kmetijska gospodarstva iz regije Marke prejela v zadnjih letih (priznanje za najboljše italijansko olje, proizvedeno po tradicionalni metodi s stiskalnico, ki ga je podelilo sredozemsko združenje pokuševalcev olja, nagrada World Culinary Cup na sejmu Expogast, nagrada International Olive Oil Award v Zürichu, Los Angeles County Fair, Der Feinschmecker, Due Olive Award združenja Slow Food, BioFach, AVPA v Parizu, New York International Olive Oil Competition, Global Olive Oil Competition v Šanghaju, Copenhagen International Olive Oil Awards, Orciolo d’oro na tekmovanju Enohobby, Ercole Olivario).

K temu je treba dodati še razširjenost imena v poslovnem okolju in vsakdanjem jeziku, kar potrjujejo številna objektivna dejstva. Med njimi je treba poudariti, da z vnosom izraza „olio Marche“ v glavne iskalnike dobimo na tisoče dokumentov, med katerimi so nekateri še posebej pomembni in pričajo o razširjenosti imena med poklicnimi akterji iz sektorja, od gospodarskih subjektov naprej.

V poslovnem okolju je bila razširjenost v zadnjih letih omejena zaradi evropskih predpisov o označbah porekla (Uredba (ES) št. 2815/98, Uredba (ES) št. 1019/2002 in Uredba (EU) št. 29/2012); kljub temu nekateri proizvajalci zaradi povpraševanja na trgu za svoje olje vseeno uporabljajo geografsko označbo „Marche“, kar dokazujejo številni disciplinski ukrepi, ki jih je izdal pristojni oddelek italijanskega ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo.

Velik ugled olja „Marche“ nedvomno izhaja iz njegovih kakovostnih značilnosti, ki so rezultat vseh talnih in podnebnih ter tehnoloških in družbeno-gospodarskih dejavnikov.

Olje „Marche“ je prepoznavno po svoji rumeno-zeleni barvi in srednji do srednje intenzivni sadežnosti. Kot celota je to olje zelo aromatično in uravnoteženega okusa. Opis organoleptičnih in senzoričnih značilnosti olja „Marche“, ki temelji na analizah 259 vzorcev od leta 2009, potrjuje tehnično poročilo, ki ga je pripravil vodja ocenjevalne komisije iz Assama (ocenjevalna komisija, ki jo je COI pooblastil leta 2001, danes pa ima pooblastilo italijanskega ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo).

Druga študija, ki jo je izvedel Istituto di Elaiotecnica de Pescara in je bila namenjena opredelitvi „medregionalnih značilnosti“, se je nanašala na stotine vzorcev olja, proizvedenega v regiji Marke, pri katerih so bili posneti spektri 13C NMR. Namen statistične analize moči signalov spektrov 13C NMR v maščobnih kislinah trigliceridov je opredeliti homogene kategorije olj, polnjenih na geografskem območju proizvodnje. Na tej znanstveni podlagi je bilo s študijo mogoče dokazati, da v primerjavi z olji iz regij Abruci in Apulija olja iz regije Marke sestavljajo „posebno kategorijo“. To pa še enkrat več potrjuje, da je olje iz regije Marke posebno zaradi svojih posebnih značilnosti, ki so rezultat prepleta geografskega okolja in območja proizvodnje.

S podnebnega vidika v skladu z Mennellovo klasifikacijo, po kateri je Italija razdeljena na 15 podnebnih pasov, regija Marke, za katero je značilna letna izoterma med 15 ° in 16 °, spada v šesti podnebni pas (pobočja srednjega Jadrana).

Območje proizvodnje pokriva približno 76 % površine regije in omogoča ekonomsko sposobnost preživetja ZGO, saj zagotavlja razpoložljivost kritične mase proizvoda, ki lahko, čeprav količinsko predstavlja približno 0,5–0,7 % nacionalne proizvodnje, jamči zadovoljivo plačilo kmetom, kar je v skladu z enim od temeljnih načel Uredbe (EU) št. 1151/2012.

Posebnosti proizvoda ne kažejo večjih razlik med različnimi oljkarskimi območji regije Marke, saj je območje proizvodnje razmeroma homogeno, poleg tega je treba poudariti, da se za proizvodnjo olja „Marches“ večinoma uporabljajo avtohtone sorte, izbrane in zasajene skozi stoletja.

Regija Marke je najsevernejša jadranska regija, v kateri se oljka goji kot glavna drevesna vrsta. To vpliva na edinstvenost olja, za katero je značilna pretočnost, ki je posledica manjše sinteze nasičenih maščobnih kislin, kot sta palmitinska in linolna kislina, v primerjavi z oleinsko kislino in drugimi nenasičenimi kislinami. Po tej kislinski sestavi je bolj podobno oljem iz regij na območju Gardskega jezera in Ligurije kot mejnih območij za prisotnost oljkarstva in posledične nenasičenosti maščob zaradi delno celinskih podnebnih razmer. Poleg tega na splošno nizke temperature vplivajo na vsebnost polifenolov, ki je najvišja med vsemi italijanskimi registriranimi označbami (42 ZOP in ena ZGO). Lokalne sorte, ki so se skozi stoletja prilagodile okolju regije Marke, še dodatno bogatijo senzorične značilnosti olja z edinstvenimi vonji (po travi, mandljih in artičokah).

Še ena posebnost olja „Marche“ je njegova najvišja stopnja kislosti (0,4 %), ki je v absolutnem smislu najnižja med vsemi registriranimi označbami. Ta kakovostni parameter znatno zmanjšuje razlike med oljem, pridobljenim na opredeljenem območju proizvodnje.

Še en dejavnik, ki prispeva h kakovosti olja iz regije Marke, je posebna pozornost, ki jo med obiranjem tradicionalno namenjajo izbiri najprimernejšega časa in načinov obiranja. Sčasoma se je ohranil način obiranja, ki vključuje neposredno obiranje plodov z drevesa, in sicer ročno, s pripomočki za lažje obiranje – ta metoda je danes najbolj razširjena – ali z mehanskimi sredstvi, ki zagotavljajo, da plodovi ostanejo celi. Oljke se v regiji Marke nikoli niso pobirale s tal.

Regija Marke ima tudi dolgo tradicijo ekstrakcije. Glede na popis iz leta 1910 je v pokrajini Ancona tedaj delovalo 163 stiskalnic (ki so jih poganjale živali ali druga pogonska sila), iz česar je mogoče razbrati, da so bili obrati zelo razširjeni v vseh občinah v regiji, v katerih so se ukvarjali z oljkarstvom. Leta 2000 je v regiji delovalo 165 stiskalnic. Ta številka potrjuje, da vsaka občina, v kateri se danes ukvarjajo z oljkarstvom, zaradi velike razširjenosti obratov lahko zagotovi stiskanje oljk. Ta prava mreža stiskalnic zagotavlja, da je čas med obiranjem in stiskanjem kratek, tako da se ne poslabša kakovost oljk. Razpoložljivost sodobnih tehnik je tudi posledica dejstva, da ima v regiji Marke sedež največji proizvajalec strojev za oljkarstvo na svetu.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Prečiščeno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletnem mestu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti DOP e IGP“ [Proizvodi ZOP in ZGO] (v desnem zgornjem kotu zaslona), nato „Prodotti DOP, IGP e STG“ [Proizvodi ZOP, ZGO in ZTP] (ob robu na levi strani zaslona) in nazadnje „Disciplinari di produzione all’esame dell’UE“ [Specifikacije, predložene Evropski uniji].

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

---