Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2016/C 185/06)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„PAŠKA JANJETINA“

EU št.: HR-PDO-0005-01347 – 19.6.2015

ZOP ( X ) ZGO ( )

1.   Ime

2.   Država članica ali tretja država

Hrvaška

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.1 Sveže meso (in klavnični izdelki)

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Paška janjetina“ je sveže meso, pridobljeno z zakolom mladih jagnjet, samčkov in samičk, ki še vedno sesajo materino mleko in so jih na otoku Pagu povrgle ovce istoimenske hrvaške avtohtone pasme, tj. paške ovce, ki se redijo izključno na otoku Pagu.

Za proizvodnjo proizvoda „Paška janjetina“ se zakoljejo mlada in lahka jagnjeta, ki ob zakolu ne smejo biti starejša od 45 dni (izračunano od datuma ojagnjenja do datuma klanja) ter ki so do zakola bivala z ovcami na pašnikih in se hranila izključno z ovčjim mlekom.

Trup jagnjet za proizvodnjo proizvoda „Paška janjetina“ spada v kategorijo trupov z maso do 13 kg, dolžino največ 62 cm in težo od 4 kg do 10 kg. Meso je bledo rožnate barve, fino in nežno, mišična vlakna so pretkana z maščobo, ima majhno količino maščobnega in vezivnega tkiva ter je brez izrazitega vonja po jagnjetini (ovčetini).

Maščobno tkivo paških jagnjet za proizvodnjo proizvoda „Paška janjetina“ (podkožno in trebušno) mora biti bele barve, brez kakršnih koli rumenkastih ali rumenih odtenkov. Trup zaklanih jagnjet je prekrit z zelo tankim, skoraj prozornim slojem podkožnega maščobnega tkiva.

„Paška janjetina“ se daje na trg izključno sveža v obliki trupa ali polovice trupa (pridobljene z razsekom trupa po razpolovitveni črti po sredini vsakega vretenca in glave, po sredini prsnice in križnice ter medeničnih kosti) brez prebavnih organov, vranice, kože in spodnjih delov nog. Glava in ledvice z ledvičnim lojem, pljuča z grlom in srcem ter jetra so pa sestavni del trupa.

„Paška janjetina“ se uživa izključno toplotno obdelana, meso pa je izrazito sočno in mehko, prijetnega okusa in blagega vonja, kar je posledica zakola mladih jagnjet, hranjenih z mlekom.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Jagnjeta za proizvodnjo proizvoda „Paška janjetina“ se pred zakolom hranijo izključno z ovčjim mlekom.

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje proizvoda „Paška janjetina“ se morajo izvajati na geografskem območju iz točke 4.

Postopek proizvodnje zajema:

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

„Paška janjetina“ se daje na trg v obliki polovice trupa ali celega odrtega trupa z glavo, brez spodnjih delov nog, toda z drobovino oz. organi prsne in trebušne votline (jetra, pljuča z grlom in srcem, ledvice z ledvičnim lojem). „Paška janjetina“, dana na trg, mora biti zavita v prozorno oprijemljivo plastično folijo.

„Paška janjetina“ se v plastično folijo pakira oz. zavija po zakolu v klavnicah na otoku Pagu, toda pred dajanjem proizvoda na trg, da se ohrani svežost mesa, s tem pa tudi njegova kakovost in zlasti higienska neoporečnost. S pakiranjem proizvoda „Paška janjetina“ v klavnicah po zakolu se onemogoči stik z nekaterimi viri kontaminacije z mikrobi med obdelovanjem mesa ali prevozom. Prav tako se z zavijanjem proizvoda „Paška janjetina“ v plastične folije v klavnicah, kjer se opravi zakol, preprečuje stik svežega mesa z zrakom, ki bi lahko privedel do razgradnje beljakovin v mesu in tako do pojava sluzi na površini mesa in neprijetnega vonja.

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

„Paška janjetina“ se proizvaja na območju celotnega otoka Paga. Meja geografskega območja proizvodnje je obalna črta otoka Paga. Otok Pag leži med Velebitskim kanalom in morskim kanalom Kvarnerić ter med otoki Rab, Olib in Vir.

5.   Povezava z geografskim območjem

Posebnosti proizvoda

„Paška janjetina“ je meso, pridobljeno iz mladih in lahkih paških jagnjet, ki se hranijo izključno z ovčjim mlekom. Po opredeljenih povprečnih barvnih vrednostih L*, a* in b*, izmerjenih po mednarodno priznani metodi, se meso paških jagnjet uvršča v kategorijo bledo rožnatega mesa. Rezultat zakola paških jagnjet v rani starosti so specifični klavnični kazalniki jagnjet paških ovc (Mioč, B., Vnučec, I. 2010: Paška janjetina, Dani paške ovce i paškog sira, Zbornik predavanja (Paška jagnjetina, Dnevi paške ovce in paškega sira, Zbirka predavanj)).

S primerjavo kemijske sestave mišičnega tkiva jagnjet paške ovce, dalmatinske pramenke in istrske ovce so ugotovljene bistvene razlike v deležu maščobe (bistveno največji delež v paških jagnjetih), beljakovin v suhi snovi (najmanj v paških jagnjetih) in maščobe v suhi snovi (največ v paških jagnjetih) (Vnučec, I. (2011): Odlike trupa i kakvoća mesa janjadi iz različitih sustava uzgoja, doktorska disertacija, Agronomski fakultet (Lastnosti trupov in kakovost mesa jagnjet iz različnih vzrejnih sistemov, doktorska disertacija, Agronomska fakulteta), Zagreb).

„Paška janjetina“ je nekaj posebnega, ker paški rejci ovc že od nekdaj jagnjet po skotitvi ne ločijo od ovc oz. jih zakoljejo, ko še sesajo materino mleko. Tako se proizvaja jagnječje meso. „Paška janjetina“ v nasprotju z mesom starejših jagnjet nima posebnega vonja, saj je to meso zelo mladih jagnjet, ki še sesajo (Barać i sur. (Barać in sod.), 2008: Paška ovca – hrvatska izvorna pasmina (Paška ovca – hrvaška izvirna pasma), Novalja).

V nasprotju s tradicijo na otoku Pagu, kjer se zaradi proizvodnje mleka i sira koljejo zelo mlada in lahka jagnjeta, se na sosednjih območjih v podobnih mediteranskih razmerah (na primer na otoku Cresu in polotoku Istri) koljejo starejša jagnjeta z večjo povprečno telesno maso (okrog 20 kg), najpogosteje za proizvodnjo mesa, tj. jagnječjega trupa s klavnično maso okrog 12 kg za pripravo na ražnju.

Prvi zapisi o paških jagnjetih in jagnjetini segajo daleč v preteklost. Zgodovinar Sabollico je že davnega leta 1554 trdil, da so paška jagnjeta najokusnejša v celotni Iliriji (Karavanić, B. 2006: Građa za povijest grada i otoka Paga, Stolni kaptol Sv. Stošije (Zgodovinski oris mesta in otoka Pag, Kaptol katedrale Sv. Anastazija)).

Že od nekdaj se je uporabljalo ime „Paška janjetina“, o čemer pričajo številni zgodovinski dokazi, isto ime pa se uporablja tudi danes v vsakdanjem govoru in trgovini (Dokaz o uporabi imena v vsakdanjem govoru in trgovini).

Ponudba proizvoda „Paška janjetina“ na trgu je izrazito sezonska, saj se ovce za proizvodnjo proizvoda „Paška janjetina“ večinoma parijo od junija do oktobra, in sicer najpogosteje v okviru načrtnega parjenja, tako da jagnjenje traja od novembra do marca, večina jagnjet pa se skoti v januarju.

Posebnosti geografskega območja

Naravni dejavniki

Na otoku Pagu prevladuje mediteransko podnebje s toplimi in suhimi poletji ter nekoliko hladnejšimi zimami. Ena od posebnosti otoka Paga so zaradi burje pusti kraški pašniki, ki so podolgem in počez ograjeni s suhim kamnitim zidom. Takšna narava je edinstvena na Hrvaškem, saj niti en drug hrvaški otok ni tako izpostavljen burji, zaradi katere je Pag „najpustejši“ otok na hrvaškem Jadranu. Največji del površine otoka sestavljajo skalnati pašniki s primorskimi rastlinami iz rodov Asphodel in Chrysopogon, na bioproizvodnji katerih temelji pašno ovčarstvo na otoku, ter s travami iz rodu bodalic in zdravilnim žajbljem, ki so suši prilagojene rastlinske vrste. Na skalnatih pašnikih otoka Paga, na katerih se pasejo paške ovce, raste več kot 300 rastlinskih vrst, od katerih večina pripada mediteranski flori.

Zaradi stožčaste oblike glave, gibčnih čeljusti in ustnic lahko paške ovce dosežejo posamezne pramene trave med skalami in pod njimi, v samih skalah in grmovju ter tako preživijo tudi v najtežjih razmerah.

Tla na Pagu se v grobem lahko razdelijo v dve skupini, in sicer na antropogena tla (vse obdelovalne površine) in pašniško-travniško-gozdna tla (slabo razvita tla zaradi apnenčasto-dolomitne črnice in skal, plitka rjava tla in rdeča tla), na katerih se pasejo paške ovce.

Burja je dominanten veter na otoku Pagu, ki pogosto doseže tudi jakost viharja in z morja dviguje kapljice vode ter jih raznaša po vsem otoku, kar povzroča sedimentacijo soli, s tem pa se na tleh in rastlinah znatno povečuje koncentracija soli.

Človeški dejavniki

Prebivalci otoka Paga se že od davnih časov ukvarjajo s kmetijstvom in Pag je že od nekdaj znan po jagnjetini, o čemer priča tudi stari narodni napev: „Pagu grade, naša mila diko, u teb ima svega preveliko. Sira, vina, a i janjetine, da bi bilo za duge godine.“ („Mesto Pag, naš ponos in veselje, ponujaš nam obilo vsega. Sira, vina, pa tudi jagnjetine, naj je vsega dovolj še dolga leta.“)

Vsaka hrvaška regija ima drugačno ovčarsko tradicijo, kar je odvisno od namena proizvodnje in ustaljenih navad potrošnikov. Starost in teža jagnjet pri zakolu za proizvodnjo proizvoda „Paška janjetina“ sta rezultat ovčarske tradicije na otoku Pagu, kjer koljejo zelo mlada jagnjeta (v starosti do 45 dni), tako da pridobijo lahke trupe (do 10 kg). Glavni razlog zakola mladih in lahkih jagnjet je čimprejšnji začetek molže in izkoriščanje vrhunca laktacije za proizvodnjo mleka, ki se predeluje v paški sir.

Vzročna povezava med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda

„Paška janjetina“ je dobila ime po vzrejnem območju paške ovce – otoku Pagu.

V skladu z ovčarsko tradicijo so paške ovce, rejene na otoku Pagu, primarno namenjene proizvodnji mleka za proizvodnjo paškega sira, čemur je prilagojena tudi cela vzrejna tehnologija, rejci pa večino prihodka ustvarjajo s prodajo ovčjega mleka. Zato se v nasprotju z drugimi sosednjimi območji na otoku Pagu koljejo zelo mlada in lahka jagnjeta, ki se hranijo z ovčjim mlekom, posledično pa je meso proizvoda „Paška janjetina“ bledo rožnate barve. Močna vez med proizvodom „Paška janjetina“ in geografskim območjem je rezultat tradicije in vpliva različnih okoliščin. Paška ovca je namreč avtohotna pasma otoka Paga in se redi samo na otoku Pagu. Jagnjeta v obdobju od ojagnjenja do zakola nenehoma bivajo skupaj z ovcami in sesajo njihovo mleko. Jagnjeta se koljejo v starosti največ 45 dni v odobrenih klavnicah na otoku Pagu, da se preprečita stres in morebitna smrt tako mladih jagnjet med prevozom na druga območja. Z raziskavami je ugotovljeno, da se lastnosti trupa in kakovost mesa paških jagnjet razlikujejo od jagnjet podobnih pasem, največje zasluge pri tem pa ima zgodnji zakol paških jagnjet (ko še sesajo), kar je posledica ovčarske tradicije na otoku Pagu. Visoka vsebnost maščobe v mišičnem tkivu paških jagnjet se lahko pripiše vplivu pasme, pa tudi hranjenja jagnjet z mlekom paških ovc, ki je zaradi visoke vsebnosti maščobe izrazito bogato z energijo.

Paške ovce in njihova jagnjeta zaradi blagega mediteranskega podnebja vse življenje preživijo na odprtem. Dejstvo, da so ovce in jagnjeta dan in noč na odprtem, na burji in soncu, neonesnaženih pašnikih in svežem morskem zraku, prav tako vpliva na kakovost mesa, zaradi katere se razlikuje od mesa jagnjet na kontinentalnih območjih. Sestava rastlinstva na skalnatih pašnikih na otoku Pagu se odraža v kakovosti mleka paških ovc, s tem pa tudi na meso paških jagnjet, ki se hranijo z ovčjim mlekom (Znanstveni rad, I. Ljubičić i sur.(Strokovno delo, I. Ljubičić in sod.), 2012, Florni sastav ovčarskih pašnjaka otoka Paga (Sestava rastlinstva na ovčarskih pašnikih na otoku Pagu)). Zaradi specifičnih kmetijsko-podnebnih razmer na otoku, posebnosti in raznolikosti vegetacije ter številnih vrst aromatičnih in zdravilnih rastlin je „Paška janjetina“ posebnega in specifičnega „mediteranskega“ okusa. Visoka koncentracija soli v tleh in pogosta sedimentacija soli neposredno vplivata na strukturo in kakovost vegetacije, s tem pa tudi na kakovost mleka paške ovce in mesa proizvoda „Paška janjetina“ (Mioč i sur. (Mioč in sod.), 2011, Program uzgoja ovaca u Republici Hrvatskoj (Program vzreje ovc v Republiki Hrvaški), Zagreb).

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://www.mps.hr/UserDocsImages/HRANA/PASKA%20JANJETINA/Specifikacija%20Paška%20janjetina0001.pdf

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.