Povzetek

Ocena učinka o:

-predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za notranji trg električne energije (prenovitev)

-predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgu električne energije (prenovitev)

-predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev)

-predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pripravljenosti na tveganje v elektroenergetskem sektorju 

A. Potreba po ukrepanju

Zakaj? V čem je težava, ki se obravnava? Največ 11 vrstic

Dobro delujoči trgi energije, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z energijo po konkurenčnih cenah, so bistveni za doseganje rasti in blaginje odjemalcev. Zato so jedro energetske politike Evropske unije. So tudi ključni cilj energetske unije, zato je EU napovedala, da namerava pripraviti zakonodajne predloge o zanesljivosti oskrbe z električno energijo ter preoblikovati trg električne energije s povezavo veleprodaje in maloprodaje. Ta ocena učinka kaže, da bo prehod na nizkoogljično gospodarstvo občutno vplival na organizacijo elektroenergetskega sektorja EU in na vloge akterjev na trgu in odjemalcev. Opredeljuje potrebe po morebitnih izboljšavah na štirih medsebojno povezanih področjih: (i) sedanja zasnova trga ni primerna, da bi sprejela večje količine spremenljive, pogosto decentralizirane proizvodnje električne energije, ter omogočila nove tehnološke razvoje; (ii) obstaja negotovost glede tega, ali bodo prihodnje naložbe v proizvodne zmogljivosti dovolj visoke, ter glede neusklajenih tržnih zmogljivostih; (iii) države članice pri pripravah na krizne razmere ali pri njihovem obvladovanju sledijo neusklajenim nacionalnim pristopom ter običajno zanemarjajo razmere na drugi strani svojih meja; ter (iv) na maloprodajnem trgu električne energije se nove storitve počasi uvajajo, ravni storitev so nizke, uspešnost trga pa vprašljiva.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda? Največ 8 vrstic

Splošni cilj politike je oblikovati zanesljivejši, učinkovitejši in konkurenčnejši trg električne energije ter hkrati zagotoviti, da se električna energija proizvaja na trajnosten način in ostane vsem dostopna. Za to je treba v polni meri izkoristiti prednosti konkurence v smislu cen, obsega in ravni storitev ter te prednosti prenesti na vse odjemalce. Pobuda ima štiri posebne cilje: (i) prilagoditev zasnove trga, tako da bo spremenljiva in pogosto decentralizirana proizvodnja stroškovno učinkovita, z upoštevanjem tehnološkega razvoja; (ii) spodbujanje naložb v pravšnjo količino in vrsto virov, da se zagotovi zanesljivost oskrbe, ob omejevanju izkrivljajočih učinkov neusklajenih mehanizmov zmogljivosti; (iii) izboljšanje vzajemnega zaupanja med državami članicami v obdobjih preobremenjenosti sistema ter krepitev njihove usklajenosti in sodelovanja v kriznih obdobjih; ter (iv) obravnava vzrokov in simptomov šibke konkurence na maloprodajnih trgih energije.

Kaj je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? Največ 7 vrstic 

Trgi električne energije so vse bolj povezani zaradi čedalje večjega čezmejnega trgovanja z električno energijo ter več fizičnih povezav v evropskem elektroenergetskem omrežju. Zaradi teh dejstev ter čedalje večjega deleža obnovljivih virov energije so nacionalni elektroenergetski sistemi veliko bolj odvisni drug od drugega kot v preteklosti. Cilj te pobude je spremeniti obstoječo zakonodajo EU ter oblikovati nove okvire čezmejnega sodelovanja. To pa je pravno in dejansko mogoče doseči le na evropski ravni. Posamezne države članice ne morejo tako učinkovito reševati izzivov. Spodbujanje učinkovitejšega in bolj povezanega trga električne energije v EU ter zagotavljanje bolj usklajenih odzivov politike na zanesljivost oskrbe zahtevata harmonizirane in usklajene pristope vseh držav članic. To pa je mogoče najučinkoviteje doseči z ukrepanjem na ravni EU.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so bile preučene? Ali obstaja najprimernejša možnost ali ne? Zakaj? Največ 14 vrstic 

Ocena učinka predstavlja vrsto zakonodajnih in nezakonodajnih možnosti politike za vsako od štirih opredeljenih težavnih področij.

Za prilagoditev zasnove trga: (0) brez ukrepanja na ravni EU; (0+) neregulativna možnost; (1) povečanje prožnosti trga s pravno zavezujočim okvirom, pri čemer se pusti prostor nacionalnemu izvajanju. V okviru te možnosti so določene različne možnosti za povezovanje trgov od najmanj ambiciozne (a) do najambicioznejše (c); (2) popolna povezanost trga EU. Najprimernejša je možnost 1(c).

Za spodbujanje naložb v proizvodne zmogljivosti: (0) brez ukrepanja na ravni EU; (0+) neregulativna možnost; (1) ustvarjanje izboljšanega trga energije brez mehanizmov zmogljivosti; (2) osnovni mehanizmi zmogljivosti na podlagi ocene zadostnosti na ravni EU; (3) osnovni mehanizmi zmogljivosti z okvirom EU za čezmejno sodelovanje; (4) določitev mehanizmov zmogljivosti na ravni EU/na regionalni ravni. Najprimernejša možnost je možnost 3 (ki zajema tudi možnosti 1 in 2).

Za izboljšanje vzajemnega zaupanja in sodelovanja med državami članicami v kriznih obdobjih: (0) brez ukrepanja na ravni EU; (0+) izvrševanje (neregulativna možnost); (1) skupna minimalna pravila, ki jih spoštujejo države članice; (2) skupna minimalna pravila ter obveznosti učinkovitega sodelovanja v regionalnem okviru in okviru EU; (3) popolna harmonizacija in odločanje na regionalni ravni. Najprimernejša možnost je možnost 2.

Za krepitev konkurence na maloprodajnih trgih: (0) brez ukrepanja na ravni EU; (0+) neregulativna možnost za izboljšanje konkurenčnosti in udeležbe odjemalcev; (1) uvedba pravno zavezujočega okvira, pri čemer se pusti prostor nacionalnemu izvajanju; (2) popolna harmonizacija in obširni zaščitni ukrepi za odjemalce. Najprimernejša možnost je možnost 1.

Najprimernejše možnosti so najuspešnejše, ekonomsko najučinkovitejše in najbolj usklajene z drugimi področji politik.

Kdo podpira katero možnost? Največ 7 vrstic 

Različne možnosti in zamisli temeljijo na tehtanju možnosti in argumentih, ki so jih predložile vse zadevne zainteresirane strani, zlasti v postopku javnih posvetovanj. Menimo, da so predlagane pobude pravični in uravnoteženi kompromisi. Menimo, da bodo privedle do trgov, ki bodo kratkoročno in srednjeročno zanesljivejši, učinkovitejši in konkurenčnejši, ter bodo hkrati zagotavljali, da se električna energija proizvaja na trajnosten način in ostane dostopna. Predlagane pobude bodo zagotovile, da notranji trg električne energije ne bo utrpel škode.

C. Učinki najprimernejše možnosti

Katere so koristi najprimernejše možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? Največ 12 vrstic

V nadaljevanju podajamo celovit pregled koristi najprimernejših možnosti:

-Prispevek notranjemu trgu električne energije z vzpostavitvijo enakih pogojev za različne vire na strani ponudbe/povpraševanja. S tem se veča konkurenčni pritisk in bi se zato lahko zmanjšal pritisk na račune za električno energijo, kar bo nazadnje koristilo odjemalcem in gospodarstvu ter ne bo vplivalo na okolje. Poleg tega bo dobro delujoči trg električne energije imel posredne okoljske koristi, saj bi spodbujal povečanje nizkoogljične proizvodnje.

-Več zanesljivih elektroenergetskih sistemov v Evropi po nižjih stroških. Ti koristijo gospodarstvu in ustvarjajo neposredne koristi za podjetja in odjemalce. Pomagali bi preprečevati krize v oskrbi z električno energijo, če pa bi do njih kljub vsemu prišlo, optimizirati omejene vire in zagotoviti čim daljše nadaljnje delovanje trgov.

-Učinkovitejše delovanje evropskih prenosnih in distribucijskih sistemov. To vodi do prihrankov pri stroških, ki se na koncu lahko prenesejo na odjemalce, vključno na energijsko revne odjemalce in podjetja. To pa znova koristi gospodarstvu in državljanom. Poleg tega ima tudi posredne okoljske koristi, saj učinkovitejši sistem lažje vključuje večje deleže proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

-Predlagani ukrepi na področju energijske revščine bodo pozitivno vplivali na zdravje in dobro počutje gospodinjstev EU ter bodo posredno zagotavljali povečanje produktivnosti celotnega gospodarstva.

Kakšni so stroški najprimernejše možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? Največ 12 vrstic

Zainteresirane strani bodo morda imele upravne stroške zaradi potrebnih sprememb in prilagoditev njihovih poslovnih praks, s čimer bi se olajšale spremembe v delovanju trgov električne energije, predlagane v pobudi. Zaradi bolj povezanih trgov električne energije pa bi prišlo tudi do prihranka stroškov. Znatni negativni okoljski ali družbeni učinek ni predviden.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost? Največ 8 vrstic

Predlagane pobude bodo zmanjšale tržne ovire za nove udeležence na trgu in jim bodo zagotovile stabilen okvir za poslovanje. To je še posebej pomembno za zagonska podjetja in MSP, ki običajno ponujajo inovativne energetske storitve in izdelke. Po drugi strani pa bodo zelo majhni obrati lahko občutili upravne posledice. Te posledice pa bodo močno zmanjšane z ukrepi, ki lajšajo njihovo združevanje, in sicer z omogočanjem skupnega delovanja in upravljanja velikega števila malih obratov. Prav tako pa so predvidene nekatere izjeme.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? Največ 4 vrstic

Predlagane pobude lahko naložijo enkraten strošek državam članicam, ki bodo morale spremeniti svojo nacionalno zakonodajo. Prav tako lahko dodatno obremenijo pristojne organe, saj bodo morali nadzorovati izvajanje teh pobud in spremljati njihovo stalno uporabo. Vendar pa bo učinek omejen, saj pristojni organi že opravljajo takšne naloge na nacionalni ravni.

Ali bo prišlo do drugih znatnih učinkov? Največ 6 vrstic

Predvideti je mogoče tesnejše sodelovanje s pogodbenicami Energetske skupnosti, ko bodo te države izvajale in uporabile predlagane pobude. To še zlasti velja za države, ki mejijo na države Energetske skupnosti.

Sorazmernost

Najprimernejšim povzetim možnostim je skupno, da si prizadevajo doseči ravnotežje med štirimi cilji: (i) izboljšanje splošne konkurenčnosti, učinkovitosti in zanesljivosti trgov električne energije; (ii) omogočanje prehoda na nizkoogljično proizvodnjo električne energije; (iii) spodbujanje regionalnega sodelovanja ter (iv) puščanje prostora nacionalnemu izvajanju.

D. Nadaljnji ukrepi

Kdaj bo politika revidirana? Največ 4 vrstic 

Komisija bo spremljala prenos zakonodaje in izpolnjevanje sprejetih ukrepov. Če in kadar bo to potrebno, bo sprejela izvršilne ukrepe. Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) bo letno spremljala napredek pri doseganju ciljev predlaganih pobud. Komisija bo ocenila uspešnost, učinkovitost, skladnost in ustreznost končno sprejetih ukrepov 5 let (okvirno) po začetku veljavnosti sprejetih ukrepov.