EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.9.2016

COM(2016) 605 final

2016/0282(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in spremembi Uredbe (ES) št. 2012/2002, uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, EU št. 1304/2013, (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014, (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Finančna uredba 1 določa načela in postopke, ki urejajo oblikovanje in izvrševanje proračuna EU ter kontrole finančnih sredstev EU. V zadnjih 30 letih se je število splošnih finančnih pravil v finančni uredbi močno povečalo 2 . Poleg tega so bila uvedena številna sektorska finančna pravila: pravila za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije 3 , skupne določbe za evropske strukturne in investicijske sklade 4 ter skupna izvedbena pravila za zunanje delovanje 5 .

Uporabniki sredstev EU izražajo svoje nezadovoljstvo glede povečevanja števila pravil tako na splošni kot na sektorski ravni, glede njihove neenotnosti in njihove kompleksnosti, saj se prilagajajo strukturi programov in več plastem kontrol. Poleg tega kompleksnost sklopa finančnih pravil upočasnjuje izvrševanje sredstev EU, zaradi česar je to drago in pogosto prihaja do napak.

V letu 2012 je bil narejen prvi korak v smeri doslednejših in preprostejših finančnih pravil: Komisija je predstavila predloge za programe večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, v katerih je zmanjšala število programov in instrumentov, jih združila znotraj enotnega okvira s skupnimi pravili, poenostavila postopke za vložitev vloge in prijavo stroškov s strani končnih upravičencev, olajšala uvajanje inovativnih finančnih instrumentov, omogočila ustanovitev skrbniških skladov EU ter izboljšala stroškovno učinkovitost kontrol. Z najnovejšimi spremembami se je finančna uredba prilagodila izidu pogajanj o večletnem finančnem okviru 2014–2020 (revizija iz leta 2013) ter novi direktivi o javnem naročanju (revizija iz leta 2015).

Vendar pa obstajajo možnosti za nadaljnjo poenostavitev. To potrjujejo tudi izkušnje, pridobljene od leta 2014, in delo skupine neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence evropskih strukturnih in investicijskih skladov 6 . Javno posvetovanje o reviziji finančne uredbe 7 prav tako kaže jasna pričakovanja zainteresiranih strani na tem področju.

Zato bi si bilo treba še naprej prizadevati za odpravo ozkih grl, zagotavljanje sinergij in dopolnjevanja med skladi ESI in drugimi skladi EU ter izboljšanje učinkovitosti doseganja rezultatov in zahtev glede kontrol. Enostavnejša in prožnejša finančna pravila bodo prispevala k optimizaciji porabe in učinka večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ter bodo tako eden od ključnih elementov pobude Komisije za proračun, usmerjen v rezultate, katerega cilj je zagotoviti, da so sredstva dodeljena prednostnim nalogam in da so vsi ukrepi čim uspešnejši ter imajo čim večjo dodano vrednost 8 . Poleg tega se bodo s tem zmanjšali stroški, povezani z izvajanjem pravil EU, ter število napak.

Poenostavitev in večja prožnost finančnih pravil EU sta ključnega pomena za okrepitev sposobnosti prilagajanja proračuna EU spreminjajočim se okoliščinam in odzivanje na nepričakovane razmere.

Ta zakonodajni predlog je sestavni del vmesnega pregleda in revizije večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 9 . Prispeva k doseganju dveh glavnih ciljev: poenostavitve in prožnosti.

Komisija zato v enem aktu predlaga ambiciozno spremembo splošnih finančnih pravil skupaj z ustreznimi dopolnitvami sektorskih finančnih pravil, določenih v 15 zakonodajnih aktih, ki se nanašajo na večletne programe. V isti zakonodajni predlog so vključene tudi sektorske prilagoditve, da se zagotovi skladen pogajalski proces in olajša hitro sprejetje s strani zakonodajalca. Poudarek je na naslednjih ključnih področjih:

1.    Poenostavitev za prejemnike sredstev EU: številni ukrepi so namenjeni poenostavitvi za prejemnike sredstev EU. Gre za nepovratna sredstva (odprava preverjanja nekumulativnega dodeljevanja nepovratnih sredstev nizke vrednosti in načela nepridobitnosti; enostavnejša pravila za vrednotenje prispevkov v naravi; priznavanje prostovoljskega dela; dodeljevanje nepovratnih sredstev brez razpisov za zbiranje predlogov pod posebnimi pogoji) in poenostavljene oblike nepovratnih sredstev (naslov VIII).

2.    Prehod z več plasti kontrol na vzajemno opiranje na revizije, ocene ali dovoljenja ter uskladitev zahtev glede poročanja: cilj teh ukrepov je spodbuditi čim pogostejše opiranje na eno samo revizijo, oceno ali dovoljenje (na primer glede skladnosti s pravili državne pomoči), kadar revizija, ocena ali dovoljenje izpolnjujejo potrebne pogoje, ki jih je treba upoštevati v sistemu EU. Splošneje, pravila za partnerje pri izvrševanju (mednarodne organizacije, EIB/EIS, nacionalne spodbujevalne banke, nacionalne agencije, nevladne organizacije) bodo poenostavljena tako, da se bodo institucije po pozitivni oceni njihovih postopkov in politik nanje vedno bolj opirale. Sporazumi o okvirnem finančnem partnerstvu, sklenjeni z dolgoročnimi partnerji, bodo omogočili napredek pri usklajevanju revizij, poročanja in drugih upravnih zahtev med donatorji (naslov V, členi 122, 123 in 126).

3.    Omogočanje uporabe samo enega sklopa pravil za hibridne ukrepe ali v primeru kombiniranja ukrepov ali instrumentov: namen predloga je doseči nadaljnjo poenostavitev za partnerje EU s številnimi ukrepi za preprečitev vzporedne uporabe različnih pravil in postopkov, zlasti z olajšanjem kombiniranja financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) s finančnimi instrumenti in Evropskim skladom za strateške naložbe (naslov V).

4.    Učinkovitejša uporaba finančnih instrumentov: optimiziranje uporabe vrnjenih sredstev, zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev med ključnimi partnerji EU pri izvrševanju, zmanjšanje obremenjujočih zahtev v zvezi z objavo posameznih podatkov o končnih prejemnikih ali v zvezi z merili za izključitev (naslov X).

5.    Prožnejše upravljanje proračuna: predlog določa različne načine za večjo proračunsko prilagodljivost, da se omogoči učinkovitejše odzivanje Unije na nepredvidene izzive in nove naloge ter da se doseže hitrejše krizno upravljanje – med drugim oblikovanje „prožnostne rezerve“ za nepredvidene potrebe in nove krize v proračunu geografskih instrumentov zunanjih ukrepov, učinkovitejše izvajanje solidarnostnega sklada in sklada za prilagoditev globalizaciji, ter razširitev skrbniških skladov na notranje politike (člena 14 in 227), vzpostavitev krizne rezerve EU s ponovno uporabo sproščenih proračunskih obveznosti, v naslednjem večletnem finančnem okviru pa možnost, da se s finančnimi operacijami, ki niso finančni instrumenti, ustvarjajo pogojne obveznosti za Unijo, ki presegajo finančna sredstva za kritje finančnih obveznosti Unije (člen 203), poleg tega pa tudi oblikovanje skupnega sklada za rezervacije, v katerem so rezervirana sredstva za finančne operacije (člen 205). Nedavne pobude (kot je na primer Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ali Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD)), so nedvomno pokazale, da je treba v celoti izkoristiti učinek vzvoda proračuna EU z oblikovanjem pogojnih obveznosti brez rezervacij. Naslov X določa okvir za odobritev, upravljanje in kontrolo teh finančnih tveganj.

6.    Osredotočanje na rezultate in racionalizacija poročanja: večji poudarek na rezultatih s pomočjo pavšalnih zneskov, nagrad, plačil, ki temeljijo bolj na učinkih in rezultatih kot pa na povračilu stroškov, in plačil, za katere je treba izpolnjevati pogoje (člen 121 naslova XIII). To bi moralo prispevati k nadaljnjemu zmanjšanju stroškov izvrševanja finančnih sredstev EU in števila napak. Kar zadeva poročanje, so poročila znova združena v povezavi s predlogom proračuna in celovitim svežnjem finančnih poročil, da bi povečali učinkovitost in preglednost za splošno javnost in proračunski organ (členi 39 in 239–245).

7.    Enostavnejša in vitkejša uprava EU: olajšanje sporazumov ali prenosa pooblastil med institucijami ali organi, da bi združili izvrševanje upravnih odobritev v evropskih uradih ali izvajalskih agencijah (členi 57, 58, 64, 65 in 68); združitev posvetovalnih komisij, pristojnih za finančne nepravilnosti (člen 73(6)) z komisijo sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) (člen 139) in prehod z letnih na večletne sklepe o financiranju (člen 108).

8.    Zagotavljanje možnosti za vključevanje državljanov: predlog ponuja možnost, da se Komisija, države članice ali kateri koli drug subjekt, ki izvršuje proračun Unije, glede izvrševanja proračuna Unije posvetuje z državljani (člen 54).

Kar zadeva poenostavitev in večjo prožnost finančnih pravil EU, ta predlog postavlja temelje za pripravo naslednje generacije programov porabe (za obdobje po letu 2020).

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Pri oblikovanju enostavnejših in prožnejših finančnih pravil EU je Komisija poskrbela, da ni prišlo do oslabitve dobrega finančnega poslovodenja, ki ostaja ključni cilj. Prav nasprotno, v tem predlogu so okrepljena tudi pravila o izogibanju davkom, ki jih morajo spoštovati partnerji EU pri izvrševanju, in pojasnjeno je, da dolžnost preprečevanja nasprotij interesov v celoti velja za vse vrste izvrševanja sredstev EU (tudi na ravni držav članic). Predlog prav tako utrjuje sisteme, vzpostavljene za zaščito proračuna EU pred goljufijami in finančnimi nepravilnostmi (razširitev pristojnosti odredbodajalca za sprejemanje ukrepov v zvezi s sistemom za zgodnje odkrivanje in izključitev pri posrednem izvrševanju).Poenostavitev finančnih pravil EU bo prispevala tudi k zmanjšanju stroškov in časa, potrebnega za izvrševanje finančnih sredstev EU, ter števila napak. Poleg tega naj bi se okrepil tudi učinek politik in njihovi rezultati na terenu.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga za del predloga, ki se nanaša na spremembo finančne uredbe, je člen 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), za drugi del predloga, ki dopolnjuje zakonodajne akte, pa sektorska pravna podlaga.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost) 

•Sorazmernost

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Javno posvetovanje o reviziji finančne uredbe je bilo izvedeno aprila in maja 2016. Skupaj je bilo prejetih 111 prispevkov, ki so jih predložile številne zainteresirane strani.

Odgovori kažejo splošno podporo poenostavitvi (65 %) in prožnosti (79 %) predlaganih ukrepov. Kar zadeva poenostavitev pravil o nepovratnih sredstvih EU, se zainteresirane strani še naprej zavzemajo za povračilo dejanskih stroškov, vendar pa ne nasprotujejo poenostavljenemu povračilu v obliki stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj oziroma povračilu na podlagi vnaprej določenih rezultatov, dokler to ni obvezno. Ti pomisleki so upoštevani tudi v predlogu. Natančneje, poenostavljeno povračilo stroškov bo še naprej samo dodatna možnost, ki naj bi jo odredbodajalec uporabljal glede na naravo ukrepov in prejemnikov, ki prejmejo podporo. Partnerji EU pri izvrševanju (nacionalne razvojne agencije, mednarodne organizacije, EIB/EIS, nevladne organizacije) pozivajo Komisijo, naj se bolj opre na njihove predpise in politike, potem ko bodo ti pozitivno ocenjeni. Pritožujejo se glede številnih predhodnih ocen njihovih sistemov in postopkov ali ponavljajočih se revizij istih dejavnosti s strani EU in drugih donatorjev, čeprav bi se bilo mogoče vzajemno opirati na tovrstne ocene in revizije. Izražajo tudi nezadovoljstvo glede različnih zahtev glede poročanja med donatorji 10 .

Da bi zainteresiranim stranem omogočili, da izrazijo svoje pomisleke in predloge o finančni uredbi, je 6. aprila 2016 v Bruslju potekala informativna prireditev. Pripombe so v skladu z odgovori na javno posvetovanje.

Pri ukrepih, vključenih v ta predlog, so bili upoštevani ti pomisleki.

•Ocena učinka

Za to revizijo finančne uredbe ni bila opravljena ocena učinka. Finančna uredba kot taka ima omejene gospodarske, okoljske ali družbene učinke (določa splošna pravila za izvajanje programov porabe, toda dejanski gospodarski ali družbeni učinki nastajajo pri sprejemanju odločitev glede politik o izvajanju sektorskih programov). Spremembe, ki se predlagajo za sektorske zakonodajne akte, so zgolj posledica poenostavitev, predlaganih v finančni uredbi.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Čeprav revizija finančne uredbe in s tem povezane spremembe v sektorskih zakonodajnih aktih ne spadajo v program ustreznosti predpisov, so skladne z njim ter znatno prispevajo k agendi za boljše pravno urejanje: dejansko ta predlog zmanjšuje skupno število splošnih finančnih pravil, ki se uporabljajo za proračun EU, za približno 25 % in jih združuje v enotni pravilnik, ki bo nadomestil finančno uredbo in njena pravila uporabe:

·ključne določbe pravil uporabe se prenašajo v finančno uredbo, manj pomembni elementi pa bodo po potrebi in na podlagi posameznega primera vključeni v interna pravila Komisije ali smernice, ki jih objavi Komisija;

·podrobna pravila javnega naročanja, ki se uporabljajo v institucijah in organih EU, so konsolidirana v prilogi k revidirani finančni uredbi, ki se lahko spremeni z delegiranim aktom;

·določbe drugega dela finančne uredbe, povezane s posebnimi določbami, ki se uporabljajo za Evropski kmetijski jamstveni sklad, raziskave, zunanje delovanje in druge posebne sklade EU, so vstavljene v zadevne dele finančne uredbe, razen če niso več relevantne.

Predlog za revizijo finančne uredbe prav tako poudarja skupne značilnosti in čim bolj zmanjšuje posebnosti ter s tem olajšuje uporabo pravil za uporabnike: poudarek je na skupnih pravilih, ki veljajo za vse metode izvrševanja (neposredno, posredno in deljeno) ter vse pravne instrumente, ki so združeni v posebnih poglavjih. Določbe o evropskih uradih, izvajalskih agencijah, decentraliziranih agencijah in organih javno-zasebnih partnerstev, ki so trenutno razpršene po vsej finančni uredbi, so združene v enem poglavju. Pravila o skrbniških skladih EU, proračunski podpori in strokovnjakih (vključno s strokovnjaki za raziskave) so združena pod novim naslovom „Drugi instrumenti za izvrševanje proračuna“.

Predlog se prav tako močno osredotoča na doseganje znatne poenostavitve veljavnih finančnih pravil EU. Kot je navedeno v točki 1, predlog vsebuje številne elemente, ki zmanjšujejo upravno breme za prosilce in prejemnike finančnih sredstev EU.

Mikropodjetja niso izvzeta s področja uporabe predloga. Tovrstna podjetja so lahko upravičenci do sredstev EU in zato morajo pravila veljati tudi zanje. Vendar pa predlog na nekaterih področjih zmanjšuje stroške za podjetja, ki so pogosto MSP (na področju finančnih instrumentov objavo posameznih podatkov o upravičencih nadomešča z združenimi statističnimi podatki), na splošno pa naj bi številni poenostavitveni ukrepi koristili vsem podjetjem.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

1. Poenostavitev za prejemnike sredstev EU

1.1. Poenostavitev uporabe nepovratnih sredstev, pavšalnih zneskov in izračunov stroškov

Številni ukrepi so namenjeni poenostavitvi za prejemnike sredstev EU. Nanašajo se na vsebino vlog za nepovratna sredstva, vrednost prispevkov v naravi, priznavanje dela prostovoljcev, pogoje za dodelitev nepovratnih sredstev brez razpisa za zbiranje predlogov, namenjeno državam članicam pod določenimi pogoji, načelo neprofitnosti, načela nekumulativnega dodeljevanja in postopno ukinitev sklepov o nepovratnih sredstvih. Drugi ukrepi kažejo prehod na preprostejšo in vitkejšo upravo.

1.1.1. Splošna finančna pravila

Predlog spodbuja uporabo poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev, na voljo za vse programe, ki jih financira EU, kadar bi bil glede na naravo ukrepov in z njimi povezane odhodke možen tak pristop (npr. usposabljanje in ukrepi za mobilnost, potni stroški itd.). To bi zmanjšalo upravno breme, okrepilo gotovost glede zneska, povrnjenega upravičencem, in spodbudilo uporabo poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev in njihovih kombinacij (člen 175).

Uporaba strokovne presoje: uporabo poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev ovira pomanjkanje podatkov, potrebnih za določitev razumnega približka dejanskih stroškov. Do tega pogosto pride zaradi inovativne narave zadevnih ukrepov ali dejstva, da se ukrepi izvajajo samo v nekaterih državah in podatki za druge države niso na voljo. Da bi premostili to vrzel, se predlaga, da bi se poleg statističnih ali zgodovinskih podatkov ali namesto njih, odvisno od narave ukrepa, uporabila strokovna presoja (člen 175).

Poenostavitev odobritve pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj: nadomestitev dolgotrajnega in zapletenega postopka odobritve (odločitve kolegija za zneske, višje od 60 000 EUR na posamezno odobritev nepovratnih sredstev), s čimer se omogoči, da lahko odgovorni odredbodajalec sprejme odločitev o odobritvi poenostavljenih oblik. Ta raven je primernejša glede na zelo tehnično vsebino (metodologije izračunavanja, pregledi podatkov itd.) odločitve (člen 175).

Poenostavitev in pojasnitev vsebine vlog za nepovratna sredstva, vključno s spremnimi dokazili: ni obveznosti glede zagotavljanja informacij o finančnih in poslovnih sposobnostih vložnikov, če se te ne preverjajo (npr. v primeru javnih organov); uskladitev obveznosti predložitve revizijskega poročila z veljavno zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo na področju računovodstva (člen 189).

Poenostavitev načela nekumulativnega dodeljevanja: odobritev nepovratnih sredstev, kot so štipendije za fizične osebe ter neposredna pomoč beguncem, brezposelnim in drugim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, bo izvzeta iz tega pravila, saj je njihova vrednost razmeroma nizka (člen 185).

Odprava načela neprofitnosti: praktični pomen načela neprofitnosti se je znatno znižal: projekti, ki ustvarjajo prihodke, načeloma prejemajo podporo finančnih instrumentov. Za projekte, ki načeloma ne ustvarjajo prihodkov, ima načelo neprofitnosti odvračilni učinek: za upravičence ni spodbud, da bi zagotovili trajnost in dobičkonosnost svojih projektov. To nato negativno vpliva na gospodarstvo.

Poenostavitev določitve vrednosti prispevkov v naravi: ti prispevki ne pomenijo upravičenih stroškov, zato natančna določitev njihove vrednosti ni pomembna. Vendar pa se lahko še naprej sprejmejo kot del sofinanciranja. Vrednosti, ki jih je upravičeno določil odredbodajalec ob sprejetju načrta proračuna, lahko izkazujejo, da obstajajo drugi viri financiranja ukrepa poleg nepovratnih sredstev EU in da je bilo upoštevano načelo sofinanciranja (člen 184).

Priznavanje prostovoljskega dela: da se omogoči sodelovanje majhnih organizacij pri izvajanju politik EU v okolju z omejeno razpoložljivostjo virov, bi bilo treba vrednost dela, ki ga opravijo prostovoljci, priznati kot upravičene stroške. Na podlagi tega bi se lahko take organizacije v večji meri oprle na delo prostovoljcev, da bi pridobile sofinanciranje za ukrepe (členi 175, 180 in 184).

Poenostavitev in uskladitev pogojev za dodelitev nepovratnih sredstev brez razpisa za zbiranje predlogov: predlaga se, da se razširi možnost za dodelitev neposrednih nepovratnih sredstev subjektom, pooblaščenim s strani držav članic v primerih dejanskega ali pravnega monopola ali če so neposredni upravičenci izbrani na podlagi njihovih tehničnih sposobnosti, visoke stopnje specializacije ali upravnih pooblastil. Poleg tega lahko odredbodajalec poročilo o oceni in odločitev o dodelitvi združi v en sam dokument. To bo zmanjšalo upravno breme in pospešilo dodelitev neposrednih nepovratnih sredstev (člen 188).

Poenostavitev vodenja evidenc: obdobje vodenja evidenc je poenoteno na pet let (tri leta, če finančna sredstva znašajo 60 000 EUR ali manj), tudi za posredno izvrševanje (člen 128).

Teoretični pristop za nepovratna sredstva: kadar so nepovratna sredstva izražena samo z absolutno vrednostjo (ne kot odstotek upravičenih stroškov), se upravičenost stroškov preveri najpozneje ob plačilu razlike (člen 180). Za to preverjanje se lahko uporabi poenostavljeni (teoretični) pristop (člen 150). Postopna ukinitev sklepov o nepovratnih sredstvih: predlaga se, da se postopno ukinejo sklepi o nepovratnih sredstvih in da se uporabljajo predvsem sporazumi o nepovratnih sredstvih, in sicer v skladu s presojo doseženega napredka glede elektronskih nepovratnih sredstev ob izteku sedanjega večletnega finančnega okvira (člen 277). 

1.1.2. Sektorska pravila

Izboljšave glede uporabe možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov v finančni uredbi dopolnjujejo predlagane spremembe sektorske zakonodaje, ki razširjajo uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov v:

·Uredbi (EU) št. 1303/2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo,

·Uredbi (EU) št. 1304/2013 o Evropskem socialnem skladu,

·Uredbi (EU) št. 223/2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

2. Prehod z več plasti kontrol na opiranje na revizije, ocene ali dovoljenja ter uskladitev zahtev glede poročanja

Cilj teh ukrepov je spodbujati čim pogostejše opiranje na eno samo revizijo, oceno ali dovoljenje (na primer glede skladnosti s pravili državne pomoči ), kadar ti izpolnjujejo potrebne pogoje, ki jih je treba upoštevati v sistemu EU. Da bi se izognili več plastem kontrole, Komisija spodbuja priznavanje mednarodno sprejetih standardov ali mednarodnih dobrih praks na tem področju, pa tudi skupne zahteve za poročanje med donatorji:

·opiranje na predhodne ocene in preverjanja prejemnikov, ki so jih že izvedli drugi subjekti (donatorji) v zvezi s pogoji, ki so enakovredni pogojem EU (člen 122);

·spodbuja se tudi vzajemno opiranje na revizije, opravljene v skladu z mednarodno sprejetimi standardi, in sicer vedno z namenom izogibanja več revizijam istih oseb/subjektov za iste dejavnosti. To bi Komisiji omogočilo, da se opira na neodvisne revizije o uporabi sredstev EU, ki jih izvedejo mednarodni partnerji (ZN, Svetovna banka itd.) ali države članice (člen 123);

·uskladitev njenih zahtev glede poročanja z zahtevami glede poročanja pri drugih donatorjih: Komisija spodbuja sprejetje skupnih zahtev glede poročanja prek sporazumov o okvirnem finančnem partnerstvu, sklenjenih z glavnimi mednarodnimi partnerji (člen 126);

·to bo Komisiji omogočilo, da se bo oprla na sisteme in postopke partnerjev EU v okviru posrednega izvrševanja, če so bili pozitivno ocenjeni (člen 149), in odredila popravne ukrepe, če določena pravila in postopki ne zadostujejo za zaščito finančnih interesov EU; kadar Komisija zahteva, da se uporabijo njeni ali posebni postopki, se ocenjevanja ne bodo izvedla. V vseh primerih bi bilo treba raven nadzora in kontrole prilagoditi na podlagi načela sorazmernosti.

·krepitev sporazumov o okvirnem finančnem partnerstvu (člen 126): tovrstni sporazumi, ki so bili vzpostavljeni z zaupanja vrednimi partnerji za dolgoročno sodelovanje, bodo v prihodnje zajemali vse ukrepe v okviru neposrednega in posrednega izvrševanja ter odražali obseg, v katerem se lahko Komisija opira na pozitivno ocenjene sisteme in postopke, poleg tega pa tudi uporabo enotnega sklopa pravil za vse pravne instrumente. Dolgoročni sporazumi o partnerstvu bodo pomenili prožen okvir za opiranje na ocene in revizije, kadar je to mogoče, ter za uskladitev revizij, poročanja in drugih upravnih zahtev med donatorji.

3. Omogočanje uporabe samo enega sklopa pravil za hibridne ukrepe ali v primeru kombiniranja ukrepov ali instrumentov

Namen predloga je doseči nadaljnjo poenostavitev v največji možni meri za partnerje EU v okviru posrednega izvrševanja.

3.1. Splošna finančna pravila

·V nekaterih primerih bi se lahko za partnerja Komisije pri izvrševanju uporabljal le en sklop pravil namesto dveh, ne glede na naravo ukrepa in to, ali je partner upravitelj sredstev ali izvajalec ukrepa. Kadar hibridni ukrepi kombinirajo posredno in neposredno izvrševanje, trenutno pa se zanje uporabljata dva sklopa pravil, bi se za dodatne elemente, za katere trenutno veljajo pravila za neposredno izvrševanje (zelo pogosto za tehnično pomoč), upoštevala pravila glavnih elementov ukrepa (npr. obstoj finančnega instrumenta z jamstvi ali drugo (člen 208(2)).

·Da bi olajšali kombiniranje nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov, se za nepovratna sredstva, ki dopolnjujejo finančne instrumente in se kombinirajo v okviru enega samega ukrepa, uporablja enoten sklop pravil (za finančne instrumente) (člen 208(2)).

·Obdobje vodenja evidenc za nepovratna sredstva in finančne instrumente se uskladi na pet let (tri leta za zneske do 60 000 EUR) (člen 128).

3.2. Sektorska pravila

·Kadar se k finančnim instrumentom na ravni EU prispeva iz skladov ESI, se preverjanje državnih pomoči omeji na preverjanje skladnosti državne pomoči za finančne instrumente na ravni EU, predvideno v finančni uredbi (ni dvojnega preverjanja): za prispevke držav članic v finančne instrumente na ravni EU, ki se izvajajo brez kakršnih koli dodatnih pogojev glede uporabe prispevkov, razen tistih v zvezi z geografskim območjem za uporabo prispevka, se ne sme zahtevati ločeno preverjanje v zvezi z državno pomočjo, saj je finančni instrument že skladen s pravili o državni pomoči na podlagi finančne uredbe. To bo pojasnjeno v ustreznih navodilih.

·Podaljšanje pobude za mala in srednja podjetja (pobuda za MSP), ki bo omogočilo uporabo pobude MSP po letu 2016, države članice pa bodo lahko sredstva za pobudo za MSP namenjale do leta 2020.

·Razširitev in pojasnitev uredbe o skupnih določbah glede kombiniranja finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev, da bi se olajšala njihova skupna uporaba.

·Uvedba nove možnosti kombiniranja sredstev iz skladov ESI in EFSI ter nove strukture za kombiniranje skladov ESI s sredstvi EIB in EIS: morala bi obstajati možnost, da se iz programov skladov ESI prispeva k finančnim instrumentom v povezavi s financiranjem EIB v okviru EFSI.

4. Učinkovitejša uporaba finančnih instrumentov

4.1. Splošna finančna pravila

Izkušnje s finančnimi instrumenti in zlasti prispevek ključnih izvedbenih partnerjev (EIB/EIS) kažejo na naslednje možnosti za nadaljnje izboljšanje upravljanja in učinkovitosti:

·vsa vrnjena sredstva (prihodki in vračila), ki jih ustvari finančni instrument, bi bilo treba uporabiti za isti instrument zaradi povečanja učinkovitosti; prek poročanja je zagotovljena popolna preglednost (člen 202(2));

·EIB/EIS obdržita svoj status ključnega partnerja EU pri izvrševanju, toda treba bi bilo odobriti neposredna pogajanja med Komisijo in večjim številom potencialnih subjektov, da se med njimi zagotovijo enaki konkurenčni pogoji (člen 149);

·glede na to, da je nemogoče uvesti popolno spoštovanje pravil EU, kadar je EU pri finančnem instrumentu udeležena kot manjšinski delničar sklada, se predlaga, da se namesto tega v takšnih primerih omogoči sorazmerna uporaba pravil EU (člen 208(4));

·statistični podatki, združeni na podlagi ustreznih meril, predlaganih za končne upravičence, ki prejmejo podporo EU v višini manj kot 500 000 EUR (področje politike, vrsta pomoči, vrsta upravičencev, geografska porazdelitev) bi nadomestili objavo posameznih podatkov o končnih prejemnikih (člen 36(5));

·končnim upravičencem in posrednikom ne bo treba predložiti častne izjave, s katero potrjujejo, da niso v nobeni od situacij za izključitev, če se politika partnerja pri izvrševanju glede izključitev šteje za enakovredno politiki EU (člen 131);

·predlagata se dva nova oddelka za urejanje drugih instrumentov s finančnim tveganjem, kot so proračunska jamstva in finančna pomoč državam članicam ali tretjim državam (oddelka 2 in 3 poglavja 2 naslova X);

·uvedena so pravila za odobritev, upravljanje in kontrolo pogojnih obveznosti brez rezervacij (členi od 203 do 206).

4.2. Sektorska pravila

Za nadaljnje izboljšanje upravljanja in uporabe finančnih instrumentov v okviru deljenega izvrševanja se predlagajo spremembe uredbe o skupnih določbah (Uredba št. 1303/2013 o skupnih določbah):

·pojasnjena je možnost, da lahko organi za upravljanje držav članic oddajo naročila, tudi za tehnično pomoč, neposredno EIB/EIS, drugim mednarodnim finančnim institucijam ter nacionalnim spodbujevalnim bankam;

·upravljanje zakladnice: kadar začasne naložbe denarja iz skladov ESI, plačane v finančni instrument pred naložbami v končne prejemnike, ustvarijo negativne obresti, je dovoljeno njihovo plačilo iz virov, ki se vrnejo, ko je bil opravljen vsaj en cikel naložb;

·odpravljena so nekatera pravila, povezana z ukrepi EKSRP, ki so ovirala načrtovanje finančnih instrumentov na področju razvoja podeželja in njihovo izvrševanje s strani upravljavcev skladov, in sicer z namenom povečanja učinka vzvoda sredstev EKSRP prek pogostejše uporabe finančnih instrumentov.

5. Prožnejše upravljanje proračuna

5.1. Splošna finančna pravila

Predlog določa različne načine za doseganje večje proračunske prilagodljivosti, da se Uniji omogoči učinkovitejše odzivanje na nepredvidene izzive in nove naloge:

·omogočena je ustanovitev skrbniških skladov EU za ukrepe v izrednih razmerah, ukrepe po izrednih razmerah ali tematske ukrepe znotraj EU (in ne le za tretje države). Nedavni dogodki v Evropski uniji kažejo, da bi bilo treba povečati prožnost financiranja v EU. Ker so meje med zunanjimi in notranjimi politikami vse bolj zabrisane, bi se na ta način lahko odzivali tudi na čezmejne izzive (člen 227);

·„negativna rezerva“ je povečana z 200 milijonov EUR na 400 milijonov EUR, kar je tudi odziv na zahtevo Sveta po omejitvi števila predlogov za spremembo proračuna v zvezi s plačili (člen 48);

·oblikovana je prožnostna rezerva za zunanje delovanje s prenosom nerazporejenih sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), evropskega instrumenta sosedstva in instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja na leto N +1 z zgornjo mejo 10 % začetnih odobritev vsakega instrumenta (člen 12);

·predvidena je večja prožnost v kriznih in izrednih razmerah ter humanitarna pomoč v obliki nepovratnih sredstev: upravni postopki so poenostavljeni, da se omogoči hitro in učinkovito odzivanje (npr. retroaktivna upravičenost pred vložitvijo vloge, o kateri odloči odgovorni odredbodajalec, člen 186);

·v delegacijah Unije bi bila dovoljena uporaba računov izločenih sredstev za plačilo omejenih zneskov s proračunskimi postopki. Nestatutarni uslužbenci na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči bi lahko upravljali tovrstne račune in podpisovali pravne obveznosti v višini do 2 500 EUR, ki se izvršujejo s teh računov (člen 109);

·povečana je prožnost za samostojne prerazporeditve Komisije z razširjanjem sedanjega obsega, tj. tako, da se omogoči prerazporeditev operativnih odhodkov med različnimi naslovi, če jih ureja isti temeljni akt, vključno s poglavji za podporo, ter iz postavk za upravno podporo v ustrezne operativne postavke (člen 28);

·poenostavljena je uporaba Solidarnostnega sklada EU, in sicer s samostojno prerazporeditvijo iz rezerve na proračunsko postavko, potem ko Evropski parlament in Svet sprejmeta sklep o uporabi sredstev (člen 28);

·poenostavljena je uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, in sicer s samodejno odobritvijo prerazporeditev iz rezerve na proračunsko postavko, potem ko proračunski organ sprejme sklep o uporabi sredstev (člen 30);

·pojasnjeno je, da se zneski, ki ustrezajo odobritvam za prevzem obveznosti v zvezi z rezervo za nujno pomoč in Solidarnostnim skladom EU, samodejno prenesejo (člen 12);

·ukinjena je obveznost, da se najprej porabijo sredstva, ki so odobrena za tekoče proračunsko leto, dokler niso izčrpana, preden se uporabijo prenesena proračunska sredstva;

·dovoljena je uporaba notranjih namenskih prejemkov za drug namen, kot za tistega, za katerega so bili dodeljeni, če niso potrebni za pokrivanje potreb izvirnega namena (člen 30(3));

·institucije in organi lahko sprejemajo korporacijsko sponzorstvo v naravi za posebne dogodke oziroma dejavnosti (tj. ne za sprejeme ali druge izključno družabne dogodke). Da bi se lahko ta določba izvajala, vsaka institucija najprej odobri načelo sprejemanja sponzorstva v naravi in določi posebne smernice, ki se nanašajo predvsem na etične vidike (člen 24);

·določeno je, da lahko proračunski organ kot del postopka odobritve prodaje zgradb in zemljišč za vsak primer posebej sprejme, da se bodo prihodki od te prodaje šteli za namenski prejemek, da se izboljša upravljanje objektov s strani Komisije in olajša nakup drugih zgradb (člen 20(3)(g));

·vzpostavljena je krizna rezerva EU s ponovno uporabo sproščenih odobritev;

·za naslednji večletni finančni okvir je ustvarjena možnost, da finančne operacije, ki niso finančni instrumenti, ustvarijo pogojne obveznosti za Unijo, ki presegajo finančna sredstva za kritje finančnih obveznosti Unije (člen 203), in vzpostavljen je skupni sklad za rezervacije, v katerem so sredstva rezervacij za finančne operacije (člen 205).

5.2 Sektorska pravila

·V Uredbi (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je uvedena možnost, da države članice pomagajo tudi v primeru nesreč, ki jih povzroči človek, kot je begunska kriza, in takoj uporabijo razpoložljiva sredstva, ne da bi čakale na predložitev spremembe programa. Poleg tega je dodana posebna prednostna naložba za migrante in begunce, in sicer za poenostavitev načrtovanja ukrepov za pomoč migrantom in beguncem v okviru Uredbe (EU) št. 1301/2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj.

·Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (Uredba o EaSI, št. 1296/2013): da bi se povečala sposobnost prilagajanja EaSI na krizne razmere in spreminjajoče se politične prednostne naloge, je potrebna prožnost glede okvirne stopnje porabe, predvidene za vsako od treh osi programa in za vsako od tematskih prednostnih nalog v njihovem okviru. Poleg tega bi bilo treba v trenutnih gospodarskih razmerah ohraniti odstopanje, ki omogoča uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v korist mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo.

·Uredba št. 1316/2013 o Instrumentu za povezovanje Evrope: Glede na uspeh večletnih programov dela je treba povečati prožnost, da se lahko 95 % sredstev porabi za večletne programe in dodatno podporo projektom, ki imajo najvišjo dodano vrednost za vseevropsko prometno omrežje (koridorji osrednjega omrežja, čezmejni projekti in projekti na drugih odsekih osrednjega omrežja).

·Upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo ter zdravjem in dobrobitjo živali (Uredba (EU) št. 652/2014): glede na pozitivne izkušnje z uporabo tega pravila in znatno zmanjšanje s tem povezanih delovnih obremenitev za upravičence in službe Komisije se predlaga razširitev možnosti uporabe proračunskih obveznosti, razdeljenih v letne obroke.

·V Uredbi (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja bosta omogočena usmerjena podpora vzajemnim skladom, ki pomagajo kmetom iz določenih sektorjev v primeru ostrih padcev v prihodkih, ter subvencioniranje začetnega delniškega kapitala tovrstnih skladov.

6. Osredotočanje na rezultate in racionalizacija poročanja

Predlog vključuje vrsto ukrepov, katerih cilji so večje osredotočanje proračunskih sredstev na rezultate, oblikovanje jasnega okvira uspešnosti, povečanje preglednosti in racionalizacija poročanja.

6.1 Osredotočanje na rezultate

Številni predlogi so odprti za vsa področja politik in se osredotočajo na rezultate namesto na to, za kaj so bila sredstva dejansko porabljena. Izkazujejo zavezanost Komisije, da zagotovi potrebne pogoje za pristop, usmerjen v rezultate.

·Omogočanje plačil na podlagi izpolnjenih pogojev, doseženega učinka ali uspešnosti za vse načine upravljanja (npr. plačila za vsakega naseljenega begunca iz sredstev Sklada za azil, migracije in vključevanje ali podpora za mlade kmete, člen 121). V takšnih primerih je financiranje projektov ločeno od povračila stroškov, ki so jih imeli prejemniki sredstev EU: neposredno je odvisno od rezultatov na terenu. Pomembno je, da so bodisi izpolnjeni nekateri pogoji, predhodno določeni v temeljnem aktu ali sklepu Komisije, bodisi doseženi rezultati, naknadno izmerjeni s kazalniki uspešnosti. Tak sistem krepi odgovornost in zavezanost prejemnikov sredstev k doseganju rezultatov. Omogoča znatno zmanjšanje upravnega bremena in stroškov kontrol. Kontrole so namreč omejene na preverjanje, ali so bili izpolnjeni pogoji oziroma doseženi dogovorjenimi rezultati, in preverjanje upravnega bremena. To nadalje zmanjšuje tveganje za napake v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo, tak pristop pa zagovarja tudi Evropsko računsko sodišče pod poimenovanjem „upravičenost“.

·Olajševanje podelitve „nagrad“ (naslov IX): naslov „nagrade“ je skrajšan in poenostavljen; obveznost napovedi nagrad v vrednosti 1 milijona EUR ali več v izkazih, ki spremljajo predlog proračuna, se nadomesti s predhodno obvestitvijo Evropskega parlamenta in izrecno napovedjo takšnih nagrad v sklepu o financiranju.

·Enkratni pavšalni znesek (člen 176): z „enkratnim pavšalnim zneskom“ bi se lahko v prihodnje krili vsi upravičeni stroški ukrepa. Pregledi in kontrole bodo osredotočeni izključno na učinke/rezultate. Enotni pavšalni znesek temelji na oceni proračuna, ki ga je predlagal vložnik vloge za nepovratna sredstva ob upoštevanju načel učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti, vključno s sklicevanjem na ustrezne podatke in/ali strokovno presojo.

·Dajanje prednosti poenostavljenim oblikam nepovratnih sredstev, kadar se plačilo nameni na podlagi učinkov in rezultatov (člen 175): pristop, temelječ na vložkih, bi bilo treba upoštevati le, če pristop, temelječ na učinkih, ni možen ali ni ustrezen. Trenutno se poenostavljene oblike uporabljajo pretežno za kritje vrednosti vložkov (npr. število delovnih dni, število potovanj, število dni na službeni poti itd.). Prav tako se spodbuja možnost plačila v poenostavljenih oblikah za doseganje konkretnih rezultatov (npr. organizirana konferenca ali festival, zgrajen prototip itd.).

·Pojasnitev obsega kontrol poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev in njihovih posledic, če rezultati niso doseženi (člen 177): kontrole se osredotočajo na izpolnjevanje pogojev, ki sprožijo plačilo (npr. ali je bil evropski film, ki je prejel podporo, posnet s potrebno kakovostjo in distribuiran v potrebni količini, ali je Erasmusov študent dejansko študiral v tujini itd.). Upravičencu ni treba poročati o dejanskih stroških. Če pogoji, ki sprožijo plačilo, niso izpolnjeni ali če so bile dogovorjene dejavnosti izvedene neustrezno, delno ali prepozno, Komisija zmanjša znesek nepovratnih sredstev sorazmerno s pomanjkljivostjo in izterja nepravilno porabljene zneske.

6.2 Jasen okvir uspešnosti

Za dopolnitev močnejše osredotočenosti na rezultate se predlaga jasen okvir uspešnosti:

·povezovanje kakovosti izvedbe, določanja ciljev, kazalnikov, rezultatov ter načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti pri uporabi odobritev (člen 31);

·določanje plačil, temelječih na uspešnosti, za nagrajevanje organizacij, ki upravljajo sredstva EU (člen 150);

·upoštevanje izjave o programih kot glavnega vira informacij o uspešnosti programa (člen 39);

·združitev zbirnih poročil in poročil na podlagi člena 318 PDEU v eno letno poročilo o poslovodenju in uspešnosti za proračun EU, s katerim se enkrat letno pripravi poročilo o uspešnosti izvrševanja proračuna EU (od proračunskega leta 2015, člen 239);

·uskladitev izrazja o ocenjevanju z določbami Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2016 ter vzpostavitev povezave med predhodnimi ocenami v skladu s finančno uredbo in ocenami učinka (člen 32).

6.3 Racionalizacija poročanja

6.3.1. Splošna finančna pravila

Z zaporednimi revizijami finančne uredbe se je precej povečalo število zahtevanih poročil in informacij, tudi o poslovnih knjigah: poročanje se zdaj zagotavlja z razpršenimi dokumenti, ki se predložijo po raznolikem časovnem razporedu. Da bi povečali učinkovitost in preglednost, ne samo v odnosu do proračunskega organa, temveč tudi za širšo javnost, da pa hkrati to ne bi vplivalo na raven informacij, ki se trenutno zagotavljajo, se predlaga:

·da se obveznosti poročanja osredotočijo na dva ključna trenutka: poročila, ki se priložijo

·predlogu proračuna; vsa poročila o finančnih instrumentih na ravni EU bi bila združena v en dokument, priložen predlogu proračuna (člen 39);

·in tista, ki se predložijo v okviru postopka razrešnice: „celoviti sveženj finančnih poročil“ – posebno poglavje bi urejalo proračunska in druga finančna poročila (členi 239–245);

·ključni element celovitega svežnja poročanja so nova letna poročila o upravljanju in uspešnosti za proračun EU, ki so posledica združitve zbirnega poročila in poročila iz člena 318 PDEU, in sicer od proračunskega leta 2015 (člen 239);

·podrobno je določeno, da zunanja revizija, ki jo opravi Računsko sodišče, upošteva večletno naravo programov (člen 247(1)).

6.3.2. Poročanje:

·Obveznosti poročanja so racionalizirane z odpravo nekaterih nepotrebnih elementov (uredba o skupnih določbah).

7.    Enostavnejša in vitkejša uprava EU

7.1.    Splošna finančna pravila

Vrsta poenostavitvenih ukrepov naj bi omogočila učinkovitejše delovanje institucij EU, zlasti z izvrševanjem skupnih upravnih odobritev za doseganje ekonomije obsega:

·zagotavljanje izrecne pravne podlage za sporazume o ravni storitve med službami institucij EU, organi EU in evropskimi uradi ter razširitev možnosti sklepanja sporazumov o ravni storitev na vse institucije za lažje izvrševanje upravnih odobritev. V prihodnje bo mogoče tudi pooblastila za izvrševanje upravnih odobritev prenesti na urad, ki ga ustanovi Komisija;

·pojasnitev razlikovanja med obveznimi in neobveznimi nalogami uradov (člena 64 in 65): obvezne naloge morajo biti krite z odobritvami, knjiženimi v oddelek proračuna, ki se nanaša na urad. Neobvezne naloge, ki jih urad prostovoljno izvaja na zahtevo druge institucije ali organa, se krijejo iz proračuna zadevne institucije ali organa;

·omogočanje večletnih sklepov o financiranju in zmanjšanje števila obveznih elementov v sklepu o financiranju (člen 108). Poleg tega se predlaga, da je sklep o financiranju hkrati tudi letni ali večletni program dela. Te spremembe bi pospešile izvrševanje proračuna v drugem letu programa in naslednjih;

·pojasnitev pravil o izvajalskih agencijah (člen 68): te prejemajo letne prispevke; njihov direktor pri izvrševanju odobritev za poslovanje deluje kot odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil; prenos pooblastil za operativni program na izvajalsko agencijo lahko vključuje pilotne projekte in pripravljalne ukrepe ter izvrševanje upravnih odhodkov, potrebnih za doseganje sinergij in ekonomije obsega;

·združitev komisije za finančno uredbo iz člena 139 s komisijo za finančne nepravilnosti (člen 90): zaradi večje učinkovitosti bo komisija za finančno uredbo, ki priporoča izključitve in denarne kazni za gospodarske subjekte, pristojna tudi za finančne nepravilnosti, ki jih storijo uslužbenci EU, o posledicah teh nepravilnosti v skladu s kadrovskimi predpisi pa bo še naprej odločal disciplinski odbor.

7.2. Sektorska pravila

·Za olajšanje upravljanja programov in spodbujanje programov na nacionalni ravni, pa tudi za skupne akcijske načrte, ki vključujejo projekte, usmerjene v učinke in rezultate, se predlaga več sprememb uredbe o skupnih določbah.

·Na področju neposrednih plačil za kmete je odobrena podpora za aktivne kmete, nekateri ukrepi pa so usmerjeni v podporo za mlade kmete. Uvaja se sorazmernost finančnih popravkov v zvezi z napakami pri javnem naročanju, da se prepreči obravnava, v skladu s katero tovrstne napake vedno vplivajo na 100 % zadevne pomoči.

8.    Druge spremembe

Prihodki: predlagane so naslednje spremembe:

·določba o negativnih popravkih lastnih sredstev za računovodske namene je spremenjena zaradi preglednosti (člen 94);

·nova določba določa rok, v katerem je treba dolžniku poslati zaznamek o nastanku terjatve (člen 96(2)), kar odraža najnovejšo sodno prakso Sodišča Evropske unije;

·novi člen 107 določa pravila v zvezi s stopnjo, ki se uporablja za kompenzacijske obresti, kadar se znesek povrne na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije ali sporazumne rešitve;

·spremenjena je določba, ki se nanaša na globe, druge kazni ali sankcije, in sicer je pojasnjeno, da se začasno plačani zneski vrnejo zadevni tretji osebi ob upoštevanju donosa; ter da finančna uredba zajema tudi globe, ki jih naložijo druge institucije razen Komisije (npr. Svet v skladu z Uredbo (EU) št. 1173/2011) (trenutno je omejena na globe, ki jih naloži Komisija, člen 106);

·besedilo o namenskih prejemkih je spremenjeno tako, da odraža prispevke k ukrepom, kakršen je instrument za pomoč beguncem v Turčiji (člen 20(2)).

Seznam sektorskih aktov, ki jih spreminja predlog:

·Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3);

·Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238);

·Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289–302);

·Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320);

·Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470);

·Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487–548);

·Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549);

·Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608);

·Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671);

·Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 855–864);

·Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129–171);

·Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1–41);

·Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 14–26);

·Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L 189, 27.6.2014, str. 1–32);

·Sklep št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (UL L 158, 27.5.2014, str. 227–234).

2016/0282 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in spremembi Uredbe (ES) št. 2012/2002, uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, EU št. 1304/2013, (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014, (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 42, 43(2), 46(d), 149, 153(2)(a), 164, 168(4)(b), 172, 175, 177, 178, 189(2), 209(1), 212(2), 322(2) in 349 Pogodbe v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti člena 106a Pogodbe Euratom,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 11 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 12 ,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča 13 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Ker je treba po treh letih izvajanja dodatno spremeniti finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, da se odpravijo ozka grla pri izvajanju s povečanjem prožnosti, poenostavi zagotavljanje rezultatov za zainteresirane strani in službe ter poveča poudarek na rezultatih, bi bilo treba Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 14 Evropskega parlamenta in Sveta razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(2)Da se zmanjša kompleksnost finančnih pravil, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun), in se relevantna pravila združijo v eni uredbi (enotni pravilnik), bi bilo treba razveljaviti Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 15 . Zaradi jasnosti bi bilo treba glavna pravila iz Uredbe (EU) št. 1268/2012 vključiti v to uredbo, druga pravila pa bi bilo treba vključiti v navodila za službe.

(3)Ohraniti bi bilo treba temeljna proračunska načela. Odstopanja od teh temeljnih načel za posamezna področja, kot so raziskave, zunanje delovanje in strukturni skladi, bi bilo treba pregledati in čim bolj poenostaviti, pri čemer bi bilo treba upoštevati, ali so še relevantna, kakšna je njihova dodana vrednost za proračun in kakšno breme nalagajo zainteresiranim stranem.

(4)Do 10 % sredstev instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), evropskega instrumenta sosedstva in instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja lahko na začetku proračunskega leta ostane nedodeljenih, da se zagotovijo dodatna sredstva za odzivanje na velike nepredvidene potrebe, nove krizne razmere ali znatne politične premike v tretjih državah, poleg že načrtovanih zneskov. Če se med letom za ta nedodeljena sredstva ne prevzamejo obveznosti, bi jih bilo treba s sklepom Komisije prenesti.

(5)Pravila o prenosu sredstev bi morala biti predstavljena jasneje ter razlikovati med samodejnimi in nesamodejnimi prenosi.

(6)Da bi bilo izvrševanje proračuna čim bolj optimalno, je pomembno, da se omogočita prenos in uporaba zunanjih namenskih prejemkov za naslednike posameznega programa ali ukrepa. Obstajati bi morala možnost, da se notranji namenski prejemki lahko prenesejo samo za eno leto, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

(7)Pravila, ki urejajo prerazporejanje odobritev, bi morala omogočati večjo prožnost, da se zagotovi boljše izvrševanje proračuna. V ta namen je pomembno, da ima Komisija možnost odločanja o prerazporeditvah do 10 % odobritev za poslovanje med naslovi, če se zanje uporablja isti temeljni akt. Prerazporeditve s postavk za upravno podporo na ustrezne postavke za poslovanje bi morala ravno tako samostojno izvajati Komisija.

(8)Da se izboljša prožnost izvrševanja posebnih instrumentov, je treba v zvezi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji in Solidarnostnim skladom Evropske unije poenostaviti uporabo sredstev ter postopke za njihovo prerazporejanje.

(9)Kar zadeva notranje namenske prejemke, bi bilo treba uvesti odstopanje od načela specifikacije, da se omogoči optimalna poraba vseh razpoložljivih vrst odobritev. Pri tem bi bilo treba v primeru, ko ni ugotovljenih potreb, na podlagi katerih bi bilo dovoljeno takšne prejemke porabiti za namen, za katerega so določeni, omogočiti njihovo porabo za drug namen.

(10)Institucije Unije bi morale imeti možnost sprejeti kakršno koli donacijo v korist Unije.

(11)Uvesti bi bilo treba omogočitveno klavzulo, na podlagi katere bi lahko pravna oseba s sredstvi v naravi sponzorirala dogodek ali dejavnost EU za namene promocije ali družbene odgovornosti gospodarskih družb.

(12)Pojasniti bi bilo treba pojem kakovosti izvedbe v povezavi s proračunom EU. Kakovost izvedbe bi bilo treba opisati kot neposredno uporabo načela dobrega finančnega poslovodenja. Zagotoviti bi bilo treba povezavo med kakovostjo izvedbe, določanjem ciljev, kazalniki, rezultati ter gospodarnostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo porabe odobritev. V izogib navzkrižjem z obstoječimi okviri uspešnosti različnih programov bi moralo biti sklicevanje v smislu izrazja glede kakovosti izvedbe omejeno na cilje in spremljanje napredka pri njihovem izvajanju.

(13)Zakonodaja Unije bi morala biti kakovostna, osredotočena na področja, na katerih je njena dodana vrednost za evropske državljane največja, ter kar najbolj uspešna in učinkovita pri doseganju skupnih ciljev politik Unije 16 . Uvedba ocenjevanja za obstoječe in nove programe porabe proračunskih sredstev ter dejavnosti s precejšnjo porabo proračunskih sredstev lahko prispeva k doseganju teh ciljev.

(14)Načelo preglednosti iz člena 15 PDEU, ki od institucij zahteva, da delujejo čim bolj odprto, za področje izvrševanja proračuna določa, da morajo imeti državljani možnost, da so seznanjeni s tem, kje in v katere namene Unija porablja sredstva. Te informacije spodbujajo demokratično razpravo, prispevajo k udeležbi državljanov v procesu sprejemanja odločitev Unije in krepijo institucionalno kontrolo in pregled nad odhodki Unije. Taki cilji bi se morali dosegati z objavo, če je le mogoče s pomočjo sodobnih komunikacijskih orodij, ustreznih informacij o vseh prejemnikih sredstev Unije, ob upoštevanju legitimnih interesov takih prejemnikov do zaupnosti in varnosti, v primeru fizičnih oseb pa pravice do zasebnosti in varstva njihovih osebnih podatkov. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale institucije pri objavi podatkov zato uporabiti selektivni pristop. Odločitve o objavi bi morale temeljiti na ustreznih merilih, da bi bile podane informacije smiselne.

(15)Informacije o porabi sredstev Unije, ki se izvršujejo v okviru neposrednega izvrševanja, bi bilo treba objaviti na internetni strani institucije in bi morale vključevati vsaj ime, lokacijo, znesek in namen sredstev. Pri teh informacijah bi bilo treba upoštevati relevantna merila, kot so pogostnost, vrsta in pomen ukrepa.

(16)Za nagrade, nepovratna sredstva in naročila, oddana po odprtju javnega postopka za konkurente, bi bilo treba objaviti ime in lokacijo prejemnikov sredstev Unije, kot že velja predvsem za natečaje, razpise za zbiranje predlogov in razpise za zbiranje ponudb, ob upoštevanju načel PDEU, zlasti načel preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije. Takšna objava naj bi krepila nadzor, ki ga imajo zavrnjeni vložniki nad postopki javnih natečajev.

(17)Osebni podatki fizičnih oseb ne bi smeli biti objavljeni dlje od obdobja, v katerem prejemnik uporablja prejeta sredstva, zato bi jih bilo treba po dveh letih odstraniti. To bi moralo veljati tudi za osebne podatke za pravne osebe, pri katerih je v uradnem nazivu navedenih ena ali več fizičnih oseb.

(18)V večini primerov, ki jih zajema ta uredba, se objava nanaša na pravne osebe.

(19)Kadar gre za fizične osebe, bi morala biti takšna objava predvidena le ob upoštevanju načela sorazmernosti med velikostjo dodeljenega zneska in potrebo po nadzoru najustreznejše porabe sredstev. Za fizične osebe je objava regije na ravni NUTS 2 skladna s ciljem objave prejemnikov, zagotavlja enako obravnavanje med državami članicami različnih velikosti ter spoštuje pravico prejemnikov do zasebnega življenja in zlasti varstva osebnih podatkov.

(20)Informacije o štipendijah in drugi neposredni pomoči, plačani fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, bi morale biti še naprej izvzete iz objavljanja.

(21)Da bi bilo mogoče zagotoviti spoštovanje načela enakega obravnavanja med prejemniki, bi bilo treba objavo informacij, povezanih s fizičnimi osebami, zagotoviti tudi v skladu z obveznostjo držav članic, da zagotovijo visoko preglednost naročil, ki presegajo znesek, določen v Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.

(22)Ime in lokacija prejemnika ter znesek in namen sredstev se ne bi smeli objaviti, če bi to lahko ogrozilo osebno celovitost prejemnikov, ki je zagotovljena z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ali bi škodilo zakonitim poslovnim interesom prejemnika.

(23)V okviru posrednega in deljenega izvrševanja bi morale informacije o prejemnikih in končnih prejemnikih na razpolago dati osebe, subjekti ali imenovani organi, ki izvršujejo sredstva Unije. Kadar je primerno, bi bilo treba raven podrobnosti in merila določiti v zadevnih pravilih za posamezni sektor in jih dodatno dopolniti v sporazumih o okvirnem finančnem partnerstvu. Komisija bi morala dati na razpolago sklic na spletišče, na katerem je mogoče najti informacije o prejemnikih in končnih prejemnikih.

(24)Za povečanje berljivosti in preglednosti podatkov o finančnih instrumentih, ki se izvršujejo v okviru neposrednega in posrednega izvrševanja, je primerno združiti vse obveznosti poročanja v en delovni dokument, ki se priloži predlogu proračuna.

(25)Primerno je Komisiji omogočiti sklepanje sporazumov o ravni storitve z drugimi institucijami, da se olajša izvrševanje upravnih odobritev, ter uvesti izrecno možnost sklepanja takšnih sporazumov med službami institucij, organi Unije, evropskimi uradi, organi ali osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU, ter Uradom generalnega sekretarja svetu guvernerjev evropskih šol, in sicer za opravljanje storitev, dobavo blaga, izvedbo gradenj ali izvajanje pogodb o nepremičninah.

(26)Primerno je opredeliti evropske urade ter razlikovati med obveznimi in neobveznimi nalogami takih uradov. Uvesti bi bilo treba tudi možnost, da institucije Unije, organi Unije in drugi evropski uradi pooblastila odredbodajalca prenesejo na direktorja evropskega urada. Evropskim uradom bi bilo prav tako treba omogočiti, da sklepajo sporazume o ravni storitve za opravljanje storitev, dobavo blaga, izvedbo gradenj ali izvajanje pogodb o nepremičninah. Primerno bi bilo določiti posebna pravila za pripravo proračunskih evidenc, določbe, ki pooblaščajo računovodjo Komisije, da nekatere svoje naloge prenese na uslužbence v teh uradih, in operativne postopke za bančne račune, za katerih odprtje v imenu Komisije se lahko evropski uradi pooblastijo.

(27)Da se še izboljša stroškovna učinkovitost izvajalskih agencij in upoštevajo praktične izkušnje, pridobljene v drugih organih Unije, bi bilo treba omogočiti, da se lahko računovodji Komisije poverijo vse naloge računovodje izvajalske agencije ali njihov del.

(28)Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da direktorji izvedbenih agencij pri upravljanju odobritev za poslovanje za programe, prenesene na njihovo agencijo, delujejo kot odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil. Da se doseže polni učinek povečane učinkovitosti celovite centralizacije nekaterih podpornih storitev, bi bilo treba izrecno omeniti možnost, da izvajalske agencije izvršujejo upravne odhodke.

(29)Treba bi bilo določiti pravila glede pooblastil in odgovornosti finančnih udeležencev, zlasti odredbodajalcev in računovodij.

(30)Evropski parlament in Svet bi bilo v treba v dveh tednih obvestiti o imenovanju ali razrešitvi odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil, notranjega revizorja in računovodje.

(31)Odredbodajalci bi morali biti v celoti odgovorni za izvrševanje vseh prihodkov in odhodkov v okviru svojih pristojnosti, tudi v smislu sistemov notranje kontrole, in bi morali odgovarjati za svoja dejanja, po potrebi tudi v disciplinskih postopkih.

(32)Zato bi bilo treba določiti tudi naloge, odgovornosti in načela postopkov, ki bi jih bilo treba upoštevati. Določiti je treba tudi, da mora odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil zagotoviti, da odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil in njihovi uslužbenci prejemajo informacije o standardih za kontrole ter metodah in tehnikah za ta namen, ter zagotoviti, da se sprejmejo ukrepi za zagotovitev delovanja kontrolnih sistemov, ki bi morali nadomestiti obveznost oblikovanja posebnega kodeksa strokovnega ravnanja, ki se uporablja samo za finančno preverjanje. O prevzetih odgovornostih se poroča v letnem poročilu instituciji in poročilo vključuje zahtevane finančne in poslovodne informacije, ki potrjujejo izjavo odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil o zanesljivosti opravljanja njegovih nalog, vključno z informacijami o splošni kakovosti izvedenih operacij. Treba bi bilo hraniti dokazila o izvedenih operacijah. O vseh različnih oblikah postopkov za oddajo javnih naročil s pogajanji bi bilo treba pripraviti posebno poročilo za institucijo ter sporočilo za Evropski parlament in Svet, ker ta naročila pomenijo odstopanje od običajnih postopkov dodeljevanja.

(33)Upoštevati bi bilo treba dvojno vlogo vodij delegacij Unije, in njihovih namestnikov v njihovi odsotnosti, kot odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil za Evropsko službo za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) in – v zvezi z odobritvami za poslovanje – za Komisijo.

(34)Prenos pooblastila za izvrševanje proračuna na namestnike vodij delegacij, ki ga v zvezi z odobritvami za poslovanje iz svojega oddelka izvede Komisija, je omejen na situacije, v katerih je izvedba teh nalog s strani namestnikov vodij delegacij nujno potrebna, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje v odsotnosti vodij delegacije. Ta pooblastila se na namestnike vodij delegacij ne morejo prenašati sistematično ali zaradi notranje delitve dela.

(35)Računovodja je še naprej odgovoren za pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov in izterjavo terjatev. Upravlja zakladnico, bančne račune in spise tretjih oseb, vodi poslovne knjige in je odgovoren za pripravo računovodskih izkazov institucije. Računovodja Komisije je edina oseba, ki ima pravico določati računovodska pravila in usklajeni kontni okvir, medtem ko računovodje vseh drugih institucij Unije določajo računovodske postopke, ki se uporabljajo v njihovih institucijah.

(36)Prav tako bi bilo treba določiti ureditve za imenovanje in razrešitev računovodje.

(37)Primerno je, da računovodja vzpostavi postopke, s katerimi zagotovi, da računi, odprti za potrebe upravljanja zakladnice, in računi izločenih sredstev ne izkazujejo negativnega stanja.

(38)Določiti bi bilo treba pogoje za uporabo računov izločenih sredstev, to je sistema poslovodenja, ki pomeni izjemo od običajnih proračunskih postopkov, ter naloge in odgovornosti skrbnikov računov izločenih sredstev, pa tudi odredbodajalca in računovodje v zvezi s kontrolo računov izločenih sredstev. Evropski parlament in Svet bi bilo treba seznaniti z vsakim imenovanjem ali razrešitvijo. Zaradi večje učinkovitosti bi se morali v delegacijah vzpostaviti računi izločenih sredstev, in sicer za odobritve iz oddelkov proračuna za Komisijo in ESZD skupaj. Prav tako je primerno, da se pod posebnimi pogoji dovoli uporaba računov izločenih sredstev v delegacijah Unije, in sicer za plačila omejenih zneskov v proračunskih postopkih. Kar zadeva imenovanje skrbnikov računov izločenih sredstev, se je pokazalo za nujno, da se izberejo tudi izmed osebja Komisije na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči, če statutarni uslužbenci Komisije niso na voljo.

(39)Da se upoštevajo situacija na področju ukrepov v okviru humanitarne pomoči, kadar zadevni statutarni uslužbenci Komisije niso na voljo, in tehnične težave z zagotovitvijo, da vse pravne obveznosti podpiše odgovorni odredbodajalec, bi bilo treba omogočiti, da lahko uslužbenci Komisije na tem področju podpisujejo pravne obveznosti zelo nizke vrednosti do 2 500 EUR, ki so povezane s plačili, izvršenimi iz računov izločenih sredstev, ter da lahko pravne obveznosti po navodilu odgovornega odredbodajalca podpisujejo vodje delegacij Unije ali njihovi namestniki.

(40)Ko so naloge in odgovornosti vsakega finančnega udeleženca opredeljene, ti odgovarjajo za svoja dejanja samo pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih za uradnike Evropske unije in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. V institucijah Unije so bile ustanovljene posebne komisije za finančne nepravilnosti, vendar je zaradi omejenega števila zadev, ki se jim predložijo v obravnavo, in zaradi učinkovitosti primerno, da se njihove naloge prenesejo na novoustanovljeno medinstitucionalno komisijo, ki je bila ustanovljena za ocenjevanje zahtevkov in izdajo priporočil glede izrekov upravnih sankcij (izključitev in denarna kazen), ki jim jih predložijo Komisija ali druge institucije Unije in organi Unije. Namen tega prenosa nalog je tudi preprečevanje podvojevanja in zmanjšanje tveganj nasprotujočih si priporočil ali stališč, v primerih ko sta v postopek vključena gospodarski subjekt in uslužbenec EU. Ohraniti bi bilo treba postopek, po katerem lahko odredbodajalec zahteva potrditev navodila, za katero meni, da je nepravilno ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, in je tako oproščen vsake odgovornosti. Kadar ima ta komisija navedeno vlogo, bi bilo treba spremeniti njeno sestavo.

(41)Kar zadeva prihodke, bi bilo treba obravnavati negativne popravke lastnih sredstev, ki jih ureja Uredba Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije. Razen posebnega primera lastnih sredstev bi bilo treba ohraniti naloge in kontrole, za katere so odgovorni odredbodajalci v različnih fazah postopka: ocena in ugotovitev terjatev, nalog za izterjavo, pošiljanje zaznamka o nastanku terjatve, s katerim se dolžnik obvesti o ugotovitvi terjatve, izračun morebitnih zamudnih obresti in po potrebi sklep o odpovedi izterjavi upravičenega zneska ob upoštevanju meril, ki zagotavljajo skladnost z načelom dobrega finančnega poslovodenja, da se prihodki učinkovito pobirajo.

(42)Odredbodajalec bi moral imeti možnost, da se v celoti ali delno odpove izterjavi ugotovljene terjatve, če je dolžnik v katerem koli postopku zaradi insolventnosti, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti, zlasti v primerih postopkov prisilne poravnave, dogovorov ali drugih podobnih postopkov.

(43)Uporabljati bi bilo treba posebne določbe o postopkih za prilagoditev ali razveljavitev ocene zneska terjatev.

(44)Zaradi nedavnih dogodkov na finančnih trgih in obrestne mere, ki jo ECB uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, bi bilo treba pregledati določbe glede obrestne mere za globe ali druge kazni ter določiti pravila za primere negativnih obrestnih mer.

(45)Da se izrazi posebna narava terjatev v obliki glob ali drugih kazni, ki jih institucije izrečejo na podlagi PDEU ali Pogodbe Euratom, bi bilo treba uvesti posebne določbe za obrestne mere, ki se uporabljajo za dolgovane a še neplačane zneske, za primer, da bi takšne zneske Sodišče Evropske unije povišalo.

(46)Pravila o izterjavi bi bilo treba pojasniti in okrepiti. Zlasti bi bilo treba določiti, da računovodja izterja dolgovane zneske tudi s pobotom terjatve z zneski, ki jih dolžniku dolguje izvajalska agencija pri izvrševanju proračuna Unije.

(47)Zaradi pravne varnosti bi bilo treba določiti tudi pravila glede rokov, v katerih je treba poslati zaznamek o nastanku terjatve.

(48)Za zavarovanje upravljanja sredstev in hkrati ustvarjanje finančnega dobička bi bilo treba začasno plačane zneske, kot so izpodbijane globe na področju konkurence, naložiti v finančna sredstva ter določiti razporeditev donosa od njih. Ker Komisija ni edina institucija, ki ima pravico izreči globe ali druge kazni, bi bilo treba določiti določbe v zvezi s takšnimi globami ali drugimi kaznimi, ki jih izrečejo druge institucije, ter določiti pravila za njihovo izterjavo, ki bi morala biti enakovredna pravilom glede glob ali kazni, ki jih izreče Komisija.

(49)Za zagotovitev, da ima Komisija vse potrebne informacije za sprejetje sklepov o financiranju, bi bilo treba določiti minimalne zahteve za vsebino sklepov o financiranju v zvezi z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili, skrbniškimi skladi, nagradami, finančnimi instrumenti, mehanizmi kombiniranja in proračunskimi jamstvi. Hkrati bi bilo treba za zagotovitev dolgoročne perspektive potencialnim prejemnikom dovoliti, da se sklepi o financiranju sprejemajo za več kot eno leto, vendar bi bilo treba njihovo izvajanje pogojiti z razpoložljivostjo proračunskih odobritev v zadevnem letu. Za zagotovitev dolgoročne perspektive bi bilo treba zmanjšati število obveznih elementov sklepov o financiranju. Z namenom poenostavitve bi morali biti sklepi o financiranju hkrati tudi letni ali večletni program. Ker je prispevek organom iz členov 69 in 70 že uveljavljen v letnem proračunu, ne bi smelo biti zahteve, da se za to sprejme poseben sklep o financiranju.

(50)Kar zadeva odhodke, bi bilo treba pojasniti razmerje med sklepi o financiranju, skupnimi obveznostmi in posameznimi obveznostmi ter pojma prevzemanja proračunskih in pravnih obveznosti za odhodke, da se vzpostavi jasen okvir za različne faze izvrševanja proračuna.

(51)Da se upošteva zlasti število pravnih obveznosti, ki jih sklenejo delegacije in predstavništva Unije, ter tečajna nihanja s katerimi se spoprijemajo, bi bilo treba omogočiti, da se začasne obveznosti prevzemajo tudi v primerih, ko končni prejemniki in zneski niso znani.

(52)Da bi se boljše porabile razpoložljive odobritve za izvajanje zunanjih ukrepov, bi bilo treba ukiniti rok, v katerem se lahko sklepajo posamezne pravne obveznosti na podlagi skupnih proračunskih obveznosti, odpraviti pa bi bilo treba tudi obveznost sklenitve sporazuma o prispevku do 31. decembra leta n + 1 v primerih, ko sporazum o financiranju s tretjo državo predstavlja skupne proračunske obveznosti, ki zajemajo tudi sporazum o prispevku.

(53)Kar zadeva tipologijo plačil, ki jih lahko izvršujejo odredbodajalci, bi bilo treba v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja pojasniti različne vrste plačil. Pravila za obračun plačil predhodnega financiranja bi bilo treba še razjasniti, zlasti za situacije, ko vmesni obračun ni mogoč. V ta namen bi bilo treba v podpisane pravne obveznosti vključiti ustrezne določbe.

(54)V tej uredbi bi moralo biti določeno, da je treba plačila izvršiti do določenega roka in da bodo v primeru neupoštevanja tega roka upniki upravičeni do zamudnih obresti v breme proračuna, razen držav članic in – kot novost – Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada.

(55)Primerno se zdi, da se določbe o potrditvi in odobritvi odhodkov vključijo v en člen ter se uvede opredelitev sprostitev. Ker se transakcije izvršujejo v računalniških sistemih je pojem „elektronsko zaščiten podpis“ nadomestil prejšnji pojem „podpis zaznamka ‚odobreno za plačilo‘“, razen v omejenem številu primerov. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da se potrjevanje odhodkov uporablja za vse upravičene stroške, tj. tudi za stroške, ki niso povezani z zahtevkom za plačilo, kar velja za obračun plačil predhodnega financiranja.

(56)Z namenom zmanjšanja kompleksnosti, poenostavitve obstoječih pravil in izboljšanja berljivosti te uredbe, bi bilo treba določiti pravila, ki bodo skupna več instrumentom za izvrševanje proračuna. Zato bi bilo treba nekatere določbe znova združiti, besedilo drugih določb in njihovo področje uporabe pa bi bilo treba uskladiti in odstraniti nepotrebne ponovitve ter navzkrižno sklicevanje.

(57)Večji poudarek bi bilo treba dati kakovosti izvedbe in rezultatom. Zato bi bilo primerno opredeliti dodatno obliko financiranja, ki ne bo povezana s stroški relevantnih operacij in bo dopolnjevala obstoječe oblike prispevkov Unije, ki so že dobro uveljavljene (povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali, stroški na enoto, pavšalni zneski in financiranje po pavšalni stopnji). Ta oblika financiranja bi morala temeljiti bodisi na vnaprejšnjem izpolnjevanju nekaterih pogojev ali na doseganju rezultatov, ki se merijo glede na predhodno določene mejnike ali s pomočjo kazalnikov uspešnosti.

(58)Kadar Komisija izvaja ocene poslovne in finančne sposobnosti prejemnikov sredstev EU ali njihovih sistemov in postopkov, bi se morala biti sposobna opreti na ocene, ki so jih izvedli že drugi subjekti ali donatorji, kot so mednarodne organizacije, da bi se preprečilo podvajanje ocenjevanja istih prejemnikov. Možnost navzkrižnega opiranja na ocene, ki so jih izvedli drugi subjekti, bi bilo treba uporabiti, če so bile te ocene pripravljene ob upoštevanju pogojev, ki ustrezajo pogojem iz te uredbe za metodo izvrševanja proračuna, ki se uporablja. Zato bi morala Komisija za spodbujanje opiranja na ocene med donatorji spodbujati priznavanje mednarodno sprejetih standardov ali mednarodnih dobrih praks.

(59)Pomembno bi se bilo tudi izogniti večkratnim revizijam prejemnikov sredstev EU s strani različnih subjektov glede uporabe teh sredstev. Zato bi bilo treba predvideti možnost opiranja na revizije, ki so jih že izvedli neodvisni revizorji, če te temeljijo na mednarodno sprejetih standardih, zagotavljajo razumno zagotovilo in so bile izvedene na podlagi računovodskih izkazov in poročil, v katerih je opredeljena uporaba prispevka Unije. Takšne revizije bi morale biti nato osnova za splošno zagotovilo glede uporabe sredstev EU.

(60)Pomembno bi bilo državam članicam dovoliti, da zahtevajo, da se viri, ki so jim dodeljeni v okviru deljenega izvrševanja, prerazporedijo na ravni Unije in jih izvršuje Komisija v okviru neposrednega ali posrednega izvrševanja, kjer je mogoče v korist zadevne države članice. Tako bi se optimizirala uporaba teh virov in instrumentov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe ali uredb za posamezni sektor, vključno z uredbo o EFSI, na katere bi se na zahtevo države članice prerazporedili viri. Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja teh instrumentov bi bilo treba določiti, da se v primeru prerazporeditev virov na instrumente, vzpostavljene na podlagi te uredbe ali uredb za posamezni sektor, vključno z uredbo o EFSI, uporabljajo pravila navedenih predpisov.

(61)Da bi se vzpostavil mehanizem za dolgoročno sodelovanje s prejemniki financiranja Unije, bi bilo treba opredeliti možnost podpisa sporazumov o okvirnem finančnem partnerstvu. Okvirna finančna partnerstva bi se morala izvajati prek nepovratnih sredstev ali prek sporazumov o sodelovanju s subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije. Za ta namen bi bilo treba določiti minimalno vsebino takšnih sporazumov. Okvirna finančna partnerstva ne bi smela neupravičeno omejevati dostopa do financiranja Unije.

(62)Pogoje in postopke za začasno odložitev, opustitev ali zmanjšanje prispevka Unije bi bilo treba med različnimi instrumenti izvrševanja proračuna (na primer nepovratna sredstva, javno naročanje, posredno izvrševanje, nagrade itd.) uskladiti. Opredeliti bi bilo treba podlago za takšno začasno odložitev, opustitev ali zmanjšanje.

(63)Ta uredba bi morala določiti standardna obdobja, v katerih bi morali prejemniki hraniti dokumente v zvezi s prispevki Unije, da bi se izognili odstopajočim ali nesorazmernim pogodbenim zahtevam, pri čemer bi se Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam ter Računskemu sodišču še vedno zagotovilo dovolj časa, da pridobijo dostop do takšnih podatkov in dokumentov ter opravijo naknadne preglede in revizije. Poleg tega bi bilo treba udeležencem in prejemnikom naložiti obveznost, da sodelujejo pri zaščiti finančnih interesov Unije.

(64)Da se udeležencem in prejemnikom zagotovijo ustrezne informacije in se jim da priložnost za uveljavljanje njihove pravice do obrambe, bi morala ta uredba omogočiti, da udeleženci in prejemniki predložijo svoje pripombe pred sprejetjem katerega koli ukrepa, ki škoduje njihovim pravicam, ter da so obveščeni o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo za izpodbijanje takšnega ukrepa.

(65)Komisija bi morala zaradi zaščite finančnih interesov Unije vzpostaviti enoten sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev.

(66)Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev bi se moral uporabljati za udeležence, prejemnike, subjekte, na katerih sposobnost se namerava opreti kandidat ali ponudnik, ali podizvajalce izvajalca, vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije, če se proračun izvršuje v okviru posrednega izvrševanja, vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije v okviru finančnih instrumentov, ki se neposredno izvršujejo, in udeležence ali prejemnike subjektov, ki izvršujejo proračun v okviru deljenega izvrševanja.

(67)Pojasniti bi bilo treba, da kadar se odločitev o evidentiranju osebe ali subjekta v sistemu za zgodnje odkrivanje ali izključitev sprejme na podlagi situacij za izključitev fizične ali pravne osebe, ki je član upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa navedene osebe ali subjekta, ali ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi z navedeno osebo ali subjektom, ali fizične ali pravne osebe, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove navedene osebe ali subjekta, ali fizične osebe, ki je nujna za dodelitev ali izvršitev pravne obveznosti, informacije, evidentirane v podatkovni zbirki vključujejo informacije o teh osebah.

(68)Odločitev o izključitvi osebe ali subjekta iz sodelovanja v postopkih dodeljevanja ali o izreku denarne kazni ter odločitev, da se objavijo s tem povezane informacije, bi moral zaradi svoje neodvisnosti v upravnih zadevah sprejeti odgovorni odredbodajalec. Če ni nobene pravnomočne sodbe ali pravnomočne upravne odločbe in če gre za resno kršitev pogodbenih obveznosti, bi moral odgovorni odredbodajalec pri sprejemanju te odločitve upoštevati priporočilo komisije, izhajajoč iz predhodne pravne kvalifikacije. Komisija bi morala oceniti tudi trajanje izključitve, če to ne bi bilo določeno že v pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi.

(69)Vloga komisije bi morala biti, da zagotavlja dosledno delovanje sistema za izključitev. Komisijo bi morali sestavljati stalni predsednik, predstavnika Komisije in predstavnik odgovornega odredbodajalca.

(70)Predhodna pravna kvalifikacija ne prejudicira končne ocene ravnanja zadevne osebe ali subjekta, ki jo v skladu z nacionalnim pravom opravijo pristojni organi držav članic. Po obvestilu o takšni končni oceni bi bilo torej treba pregledati priporočilo komisije in odločitev odgovornega odredbodajalca.

(71)Odgovorni odredbodajalec bi moral izključiti osebo ali subjekt, kadar je že bila izdana pravnomočna sodba ali pravnomočna upravna odločba zaradi hude kršitve poklicnih pravil, namernega ali nenamernega neizpolnjevanja obveznosti, povezanih s plačevanjem prispevkov za socialno varnost ali plačevanjem davkov, goljufije v škodo proračuna, korupcije, sodelovanja v hudodelski združbi, pranja denarja, financiranja terorizma, terorističnih kaznivih dejanj, vpletenosti v delo otrok ali druge oblike trgovine z ljudmi ali pa zaradi nepravilnosti. Izključiti bi ga bilo treba tudi v primeru resne kršitve pravne obveznosti ali stečaja.

(72)Odgovorni odredbodajalec bi moral pri odločanju, ali naj izključi osebo ali subjekt oziroma mu izreče denarno kazen in objavi s tem povezane informacije oziroma ali naj ga zavrne, upoštevati zlasti resnost položaja, njegov vpliv na proračun, čas, ki je pretekel od zadevnega ravnanja, trajanje in ponovitev tega ravnanja, namen ali stopnjo malomarnosti ter sodelovanje osebe ali subjekta z zadevnim pristojnim organom v preiskavi in njegov prispevek k njej, s čimer bi zagotovil, da se spoštuje načelo sorazmernosti.

(73)Prav tako bi moralo biti odgovornemu odredbodajalcu omogočeno, da izključi osebo ali subjekt, kadar je fizična ali pravna oseba, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove te osebe ali subjekta, v stečaju ali podobnem insolventnem stanju oziroma fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje svojih obveznosti glede plačevanja prispevkov za socialno varnost ali davkov, kadar to vpliva na finančni položaj gospodarskega subjekta.

(74)Glede osebe ali subjekta se ne bi smela sprejeti odločitev o izključitvi, če je sprejel popravne ukrepe in s tem dokazal svojo zanesljivost. Navedena možnost se ne bi smela uporabljati za najhujša kazniva dejanja.

(75)Zaradi načela sorazmernosti bi bilo treba razlikovati med primeri, v katerih se denarna kazen lahko izreče kot alternativa izključitvi, in primeri, v katerih se zaradi resnosti ravnanja prejemnika v zvezi s poskusom neupravičene pridobitve sredstev Unije denarna kazen upravičeno izreče kot dopolnilo izključitvi z namenom zagotovitve odvračilnega učinka. Določiti bi bilo treba tudi najmanjšo in največjo denarno kazen, ki jo lahko izreče javni naročnik.

(76)Denarno kazen bi bilo treba izreči samo prejemniku, ne pa tudi udeležencu, saj se znesek izrečene denarne kazni izračuna na podlagi vrednosti zadevne pravne obveznosti.

(77)Možnost uporabe zakonsko določene upravne in/ali denarne kazni je neodvisna od možnosti uporabe pogodbenih kazni, kot so pavšalne odškodnine, zato bi bilo treba to izrecno navesti.

(78)Trajanje izključitve bi moralo biti v skladu z Direktivo 2014/24/EU 17 časovno omejeno in bi moralo upoštevati načelo sorazmernosti.

(79)Določiti bi bilo treba datum začetka in trajanje zastaralnega roka za izrek upravnih sankcij.

(80)Omogočiti bi bilo treba okrepitev odvračilnega učinka, doseženega z izključitvijo in denarno kaznijo. V tem smislu bi bilo treba odvračilni učinek okrepiti z možnostjo, da se ob doslednem spoštovanju zahtev glede varstva podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) objavijo informacije, ki se nanašajo na izključitev in/ali denarno kazen. To bi moralo prispevati k zagotovitvi, da se enako ravnanje ne ponovi. Zaradi pravne varnosti in v skladu z načelom sorazmernosti bi bilo treba določiti, v katerih okoliščinah se ne bi smele objaviti navedene informacije. Odgovorni odredbodajalec bi moral pri svojem ocenjevanju upoštevati morebitna priporočila komisije. Če gre za fizične osebe, bi se osebni podatki lahko objavili le v izjemnih primerih, ki jih upravičuje resnost dejanja ali njegov učinek na finančne interese Unije.

(81)Informacije, ki se nanašajo na izključitev ali denarno kazen, bi se lahko objavile le v primeru hude kršitve poklicnih pravil, goljufije, znatne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju glavnih obveznosti naročila, financiranega iz proračuna, ali nepravilnosti.

(82)Merila za izključitev bi morala biti jasno ločena od meril, ki so razlog za morebitno zavrnitev sodelovanja v danem postopku.

(83)Informacije o zgodnjem odkrivanju tveganj in o izreku upravnih sankcij osebam ali subjektom bi bilo treba centralizirati. V ta namen bi bilo treba zadevne informacije shranjevati v podatkovni zbirki, ki jo vzpostavi in vodi Komisija kot lastnica centraliziranega sistema. Pri vodenju tega sistema bi bilo treba v celoti upoštevati pravico do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov.

(84)Za vzpostavitev in delovanje sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev bi morala biti odgovorna Komisija, vendar pa bi morali v sistemu sodelovati tudi druge institucije in organi ter sploh vsi subjekti, ki izvršujejo proračun v okviru neposrednega, deljenega in posrednega izvrševanja, in sicer s pošiljanjem relevantnih informacij Komisiji. Odgovorni odredbodajalec in komisija bi morala gospodarskim subjektom zagotavljati pravico do obrambe. Enako pravico v okviru zgodnjega odkrivanja bi morale imeti osebe ali subjekti, če bi lahko akt, ki bi ga nameraval sprejeti odredbodajalec, negativno vplival na pravice zadevne osebe ali subjekta. V primeru goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije, za katero še ni bila izrečena pravnomočna sodba, bi moralo biti odgovornemu odredbodajalcu in komisiji omogočeno, da možnost predložitve pripomb, ki jo ima oseba ali subjekt, odložita. Taka odložitev bi morala biti upravičena le, če za to obstajajo nujni upravičeni razlogi zaradi ohranjanja zaupnosti preiskave.

(85)Sodišče Evropske unije bi moralo imeti v zvezi s kaznimi, izrečenimi na podlagi te uredbe, v skladu s členom 261 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) neomejeno pristojnost.

(86)Da bi bila ne glede na način izvrševanja omogočena lažja zaščita finančnih interesov Unije, bi morali subjekti, vključeni v izvrševanje proračuna v okviru deljenega in posrednega izvrševanja, po potrebi upoštevati izključitve, o katerih odločijo odredbodajalci na ravni Unije.

(87)Ta uredba bi morala krepiti cilj uvedbe e-Uprave, zlasti uporabo elektronskih podatkov za izmenjavo informacij med institucijami in tretjimi osebami.

(88)Napredek pri uveljavljanju elektronske izmenjave informacij in elektronske predložitve dokumentov, ki je pomemben poenostavitveni ukrep, bi morali spremljati jasni pogoji za sprejetje sistemov, ki se bodo uporabljali, da se vzpostavi pravno stabilno okolje ter hkrati ohrani prožnost pri izvrševanju sredstev Unije za udeležence, prejemnike in odredbodajalce, kot določa ta uredba.

(89)Določiti bi bilo treba pravila o sestavi in nalogah komisije, ki je odgovorna za oceno dokumentacije vloge v postopkih javnega naročanja, postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev in natečajih za nagrade. Komisijo lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki, če to določa temeljni akt.

(90)V skladu z načelom dobrega upravljanja bi moral odredbodajalec pojasnila ali manjkajoče dokumente zahtevati ob upoštevanju načela enakega obravnavanja in brez vsebinske spremembe dokumentacije vloge. Odredbodajalec se lahko odloči, da tega ne zahteva le v ustrezno utemeljenih primerih. Poleg tega bi moral imeti odredbodajalec možnost, da popravi očitne administrativne napake ali popravek zahteva od udeleženca.

(91)V skladu z dobrim finančnim poslovodenjem bi se morala Komisija zaščititi, in sicer tako, da bi ob izplačilu predhodnega financiranja zahtevala predložitev jamstva. Zahteva za izvajalce in upravičence, da zagotovijo jamstva, ne bi smela biti več samodejna, temveč bi morala temeljiti na analizi tveganja. Če odredbodajalec med izvrševanjem ugotovi, da izdajatelj jamstva ni več pooblaščen za izdajo jamstev v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, bi moral imeti možnost, da zahteva nadomestitev jamstva.

(92)Različni sklopi pravil za neposredno in posredno izvrševanje, zlasti opredelitev nalog izvrševanja proračuna, so uvedli zmedo in povzročili tveganje napak v zvezi s kvalifikacijo tako za Komisijo kot za partnerje ter bi jih bilo zato treba poenostaviti in uskladiti.

(93)Določbe v zvezi s predhodnim (stebrnim) ocenjevanjem bi bilo treba pregledati, da bi se lahko Komisija čim bolj opirala na sisteme in postopke partnerjev, ki se štejejo za enakovredne sistemom in postopkom Komisije. Poleg tega bi bilo treba pojasniti, da, kadar se v oceni razkrijejo področja, na katerih vzpostavljeni postopki ne zadoščajo za zaščito finančnih interesov Unije, lahko Komisija podpiše sporazume o prispevkih, pri čemer sprejme tudi dodatne nadzorne ukrepe. Pomembno bi bilo tudi pojasniti, kdaj Komisija ne zahteva stebrnega ocenjevanja pri podpisu sporazumov o prispevkih.

(94)Primerno bi bilo navesti, da bi morala nadomestila organizacijam, ki izvršujejo proračun EU, kadar je ustrezno in mogoče, temeljiti na kakovosti izvedbe.

(95)Komisija sklepa partnerstva s tretjimi državami na podlagi sporazumov o financiranju. Pomembno bi bilo pojasniti vsebino sporazumov o financiranju, zlasti za tiste dele, ki jih izvršuje tretja država v okviru posrednega izvrševanja.

(96)Treba bi bilo priznati posebno naravno mehanizmov kombiniranja, kadar Komisija kombinira svoje prispevke s prispevki finančnih institucij, in pojasniti uporabo naslova X o finančnih instrumentih.

(97)Pravila in načela javnega naročanja, ki se uporabljajo za javna naročila, ki jih institucije Unije oddajo v lastnem imenu, bi morala temeljiti na pravilih iz Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta 18 in Direktivi 2014/24/EU.

(98)Pri mešanih javnih naročilih bi bilo treba pojasniti metodologijo javnih naročnikov za določanje pravil, ki se uporabljajo.

(99)V zvezi z naročili, katerih vrednost je višja in nižja od mejnih vrednosti, določenih v Direktivi 2014/24/EU, pa tudi v zvezi s tistimi, ki ne spadajo na področje uporabe navedene direktive, bi bilo treba pojasniti predhodne in naknadne ukrepe za obveščanje javnosti, ki so potrebni za začetek postopka javnega naročanja.

(100)Ta uredba bi morala vključevati izčrpen seznam vseh postopkov javnega naročanja, ki so na voljo institucijam Unije, ne glede na mejne vrednosti.

(101)Zaradi upravne poenostavitve in spodbujanja sodelovanja malih in srednjih podjetij bi bilo primerno zagotoviti postopke s pogajanji za javna naročila srednjih vrednosti.

(102)V skladu z Direktivo 2014/24/EU bi morala ta uredba omogočati preverjanje trga pred začetkom postopka javnega naročanja. Za zagotovitev, da se partnerstvo za inovacije uporabi samo, kadar želeni izdelek na trgu ne obstaja, bi bilo treba v tej uredbi določiti obveznost, da se pred uporabo partnerstva za inovacije izvede takšno predhodno tržno posvetovanje.

(103)Pojasniti bi bilo treba, kako lahko javni naročniki prispevajo k varstvu okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, hkrati pa zagotovijo, da bodo lahko za svoja naročila dosegli najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, zlasti z zahtevanjem posebnih oznak in/ali uporabo ustreznih načinov oddaje naročil.

(104)Za zagotovitev, da gospodarski subjekti pri izvajanju naročil upoštevajo veljavne obveznosti iz okoljskega, socialnega in delovnega prava, določene v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali veljavnih mednarodnih socialnih in okoljskih konvencijah, navedenih v Prilogi X k Direktivi 2014/24/EU, bi morale biti take obveznosti del minimalnih zahtev, ki bi jih opredelil javni naročnik, in bi morale biti vključene v pogodbe, ki jih podpiše javni naročnik.

(105)Primerno je določiti različne situacije, običajno opredeljene kot nasprotje interesov, in te situacije različno obravnavati. Pojem „nasprotje interesov“ bi bilo treba uporabljati samo, če bi se v takšni situaciji znašel subjekt ali oseba, pristojna za izvrševanje proračuna, izvajanje revizij ali kontrol, oziroma uradnik ali uslužbenec katere od institucij Unije. V primerih, kadar poskuša gospodarski subjekt neupravičeno vplivati na postopek ali pridobiti zaupne informacije, bi bilo treba to obravnavati kot hudo kršitev poklicnih pravil. Poleg tega se lahko gospodarski subjekti znajdejo tudi v položaju, ko zaradi nasprotnih poklicnih interesov ne bi smeli biti izbrani za izvedbo naročila. Na primer družba ne bi smela ocenjevati projekta, pri katerem je sodelovala, revizor pa ne bi smel revidirati računovodskih izkazov, ki jih je predhodno potrdil.

(106)V skladu z Direktivo 2014/24/EU bi moralo biti omogočeno, da se preveri morebitna izključenost gospodarskega subjekta, uporabijo merila za izbor in oddajo naročila ter preveri skladnost z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, in to v kakršnem koli vrstnem redu. Posledično bi moralo biti mogoče zavrniti ponudbo na podlagi meril za oddajo naročila, ne da bi bilo treba pred tem preveriti, ali so bila pri zadevnem ponudniku izpolnjena merila za izključitev ali izbor.

(107)Naročilo bi bilo treba oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe skladno s členom 67 Direktive 2014/24/EU. Pojasniti bi bilo treba, da so merila za izbor strogo povezana z oceno kandidatov ali ponudnikov, merila za oddajo naročila pa z oceno ponudb.

(108)Javna naročila Unije bi morala zagotavljati, da so sredstva Unije učinkovito, pregledno in ustrezno porabljena. V tem smislu bi morala elektronska javna naročila prispevati k boljši porabi sredstev Unije in razširiti dostop do naročil za vse gospodarske subjekte.

(109)Pojasniti bi bilo treba, da bi morali vsak postopek sestavljati faza odpiranja in ocena. Odločitev o oddaji naročila bi morala vedno temeljiti na oceni.

(110)Kadar se kandidati in ponudniki obvestijo o izidu postopka, bi jih bilo treba obvestiti tudi o razlogih za sprejetje odločitve in jim posredovati podrobno izjavo o razlogih, ki bi temeljila na vsebini ocenjevalnega poročila.

(111)Ker se merila ne uporabljajo v nobenem posebnem vrstnem redu, bi bilo treba zavrnjenim ponudnikom, katerih predložena ponudba izpolnjuje pogoje, sporočiti značilnosti in sorazmerne prednosti izbrane ponudbe, če to zahtevajo.

(112)Pri okvirnih pogodbah s ponovnim odpiranjem konkurence bi bilo treba opustiti obveznost sporočanja značilnosti in sorazmernih prednosti uspešne ponudbe neuspešnemu izvajalcu, saj bi to utegnilo ogroziti lojalno konkurenco med strankami iste okvirne pogodbe, če bi te ob vsakokratnem ponovnem odpiranju konkurence prejele tovrstne informacije.

(113)Javni naročnik bi moral imeti možnost, da postopek javnega naročanja prekliče pred podpisom pogodbe, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino. To ne bi smelo posegati v primere, pri katerih je javni naročnik ravnal tako, da bi lahko bil odgovoren za škodo v skladu s splošnimi načeli prava Unije.

(114)Kot je navedeno v Direktivi 2014/24/EU, bi bilo treba pojasniti, pod katerimi pogoji je mogoče naročilo spremeniti med njegovim izvajanjem brez novega postopka javnega naročanja. Zlasti primeri, kot so upravne spremembe, univerzalno pravno nasledstvo ter uporaba jasnih in nedvoumnih klavzul o reviziji ali opcij, ne spreminjajo minimalnih zahtev prvotnega postopka. Nov postopek javnega naročanja bi bilo treba zahtevati v primeru bistvenih sprememb prvotnega naročila, zlasti glede obsega in vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine. Take spremembe kažejo, da se nameravajo pogodbene stranke ponovno pogajati o ključnih določilih ali pogojih navedenega naročila, zlasti, če bi spremembe, ki bi bile del prvotnega postopka, vplivale na izid postopka.

(115)V primeru gradenj, blaga in kompleksnih storitev bi bilo treba zagotoviti možnost, da se zahteva jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, da se zagotovi izpolnjevanje bistvenih pogodbenih obveznosti in ustrezno izvajanje naročila ves čas trajanja pogodbe. V skladu z običajno prakso v teh sektorjih bi bilo treba zagotoviti tudi jamstvo za vračilo zadržanih zneskov, ki bo krilo obdobje pogodbene odgovornosti.

(116)Za določitev postopkov in mejnih vrednosti, ki se bodo uporabljali, je treba pojasniti, ali institucije, izvajalske agencije in organi Unije štejejo za javne naročnike. Dejansko ne bi smeli šteti za javne naročnike, kadar kupujejo pri osrednjem nabavnem organu. Poleg tega tvorijo institucije Unije eno samo pravno osebo in njihove službe med sabo ne morejo sklepati pogodb, temveč le sporazume o ravni storitve.

(117)Primerno bi bilo v to uredbo vključiti sklic na mejni vrednosti, ki sta v Direktivi 2014/24/EU določeni za javna naročila gradenj oziroma javna naročila blaga in storitev. Zaradi poenostavitve in dobrega finančnega poslovodenja bi se morali ti mejni vrednosti uporabljati tudi za koncesijske pogodbe ob upoštevanju specifičnosti potreb, ki jih imajo institucije Unije na področju javnih naročil. Revizija teh mejnih vrednosti, kakor je določeno v Direktivi 2014/24/EU, bi se torej morala neposredno uporabljati za javna naročila institucij Unije.

(118)Standardne postopke, ki se uporabljajo pri javnem naročanju, bi bilo treba zaradi uskladitve in poenostavitve uporabljati tudi za nakupe, določene v okviru enostavnejše ureditve v Direktivi 2014/24/EU. Zato bi bilo treba mejno vrednost za nakupe uskladiti z mejno vrednostjo za javna naročila storitev.

(119)Pojasniti bi bilo treba pogoje uporabe obdobja mirovanja.

(120)Pravila javnega naročanja, ki se uporabljajo za področje zunanjega delovanja, bi morala biti skladna z načeli iz Direktive 2014/23/EU in Direktive 2014/24/EU.

(121)Z namenom zmanjšanja kompleksnosti, poenostavitve obstoječih pravil in izboljšanja berljivosti pravil o javnem naročanju bi bilo treba združiti splošne določbe o javnem naročanju in posebne določbe, ki se uporabljajo za javno naročanje v okviru zunanjega delovanja, prav tako pa bi bilo treba odstraniti nepotrebne ponovitve in navzkrižno sklicevanje.

(122)Pojasniti bi bilo treba, kateri gospodarski subjekti imajo dostop do javnih naročil, ki jih oddajo institucije Unije, glede na kraj njihovega sedeža, in izrecno omogočiti dostop do teh naročil tudi mednarodnim organizacijam.

(123)Da se doseže ravnovesje med potrebo po preglednosti in večjo skladnostjo pravil o javnem naročanju na eni strani ter potrebo po zagotovitvi prožnosti glede nekaterih tehničnih vidikov navedenih pravil na drugi strani, bi bilo treba tehnična pravila o javnem naročanju združiti v Prilogi k tej uredbi ter pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU o spremembi navedene priloge prenesti na Komisijo.

(124)Pojasniti bi bilo treba področje uporabe naslova o nepovratnih sredstvih, zlasti glede vrst ukrepov ali organov, upravičenih do nepovratnih sredstev, pa tudi glede oblik pravnih obveznosti, ki se lahko uporabijo za kritje nepovratnih sredstev. Zlasti bi bilo treba postopno ukiniti sklepe o nepovratnih sredstvih zaradi njihove omejene uporabe ter postopno uvesti elektronska nepovratna sredstva. Poenostaviti bi bilo treba strukturo, in sicer s premikom določb o instrumentih, ki ne predstavljajo nepovratnih sredstev, v druge dele Uredbe. Pojasniti bi bilo treba naravo organov, ki lahko prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje, saj je pojem organov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem interesu Unije, zajet v pojmu organov, ki imajo cilj, ki je del politike Unije in jo podpira. Poleg tega bi bilo treba odstraniti omejujočo opredelitev organa, ki si prizadeva za cilj v splošnem interesu Unije.

(125)Za poenostavitev postopkov in povečanje berljivosti te uredbe bi bilo treba poenostaviti in racionalizirati določbe v zvezi z vsebino vlog za nepovratna sredstva, razpisov za zbiranje predlogov in sporazumov o nepovratnih sredstvih.

(126)Z namenom omogočanja izvajanja ukrepov, ki jih financira več donatorjev, če v času prevzema obveznosti za prispevek Unije splošno financiranje ukrepa ni znano, bi bilo treba pojasniti, kako je opredeljen prispevek Unije, in način preverjanja njegove porabe.

(127)Izkušnje, pridobljene pri uporabi pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji, so pokazale, da takšne oblike financiranja znatno poenostavijo upravne postopke in znatno zmanjšajo tveganje napak. Pavšalni zneski, financiranje na podlagi pavšalne stopnje in stroški na enoto so primerna oblika neodvisnega financiranja na tem področju posredovanja Unije ter zlasti za standardizirane in ponavljajoče se ukrepe, npr. mobilnost, medinstitucionalno sodelovanje, dejavnosti usposabljanja itd. Pri tem bi bilo treba zagotoviti večjo prožnost pogojev za uporabo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in financiranja na podlagi pavšalne stopnje. Izrecno bi bilo treba določiti enkratne pavšalne zneske, ki bodo zajemali celotne upravičene stroške ukrepa ali programa dela. Poleg tega bi bilo treba za spodbujanje osredotočanja na rezultate dati prednost financiranju, ki temelji na rezultatih. Pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalne stopnje, ki temeljijo na vložkih, bi morali ostati možni, kadar ni mogoče ali ni primerno, da temeljijo na rezultatih.

(128)Upravne postopke za odobritev pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj bi bilo treba poenostaviti, in sicer s prenosom pooblastil za takšno odobritev na odredbodajalca. Kadar je primerno, lahko to pooblastilo da Komisija glede na naravo dejavnosti ali odhodkov oziroma glede na število zadevnih odredbodajalcev.

(129)Za premostitev vrzeli v razpoložljivosti podatkov, ki se uporabijo za določitev pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj, bi bilo treba dovoliti uporabo strokovne presoje.

(130)Pojasniti bi bilo treba obseg preverjanj in kontrol v nasprotju z rednim ocenjevanjem pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Ta preverjanja in kontrole bi morala biti osredotočena na izpolnjevanje pogojev, ki sprožijo izplačilo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, po potrebi vključno z doseganjem rezultatov. Ti pogoji ne bi smeli zahtevati poročanja o dejansko nastalih stroških upravičenca. Kadar je pavšalne zneske, stroške na enoto ali financiranje po pavšalni stopnji predhodno določil odgovorni odredbodajalec ali Komisija, jih z naknadnimi kontrolami ne bi smelo biti mogoče izpodbijati. Za redno ocenjevanje pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj je lahko potreben dostop do poslovnih knjig upravičenca v statistične in metodološke namene. Redno ocenjevanje lahko privede do posodobitev pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo za prihodnje sporazume, vendar se ne bi smelo uporabljati za ugotavljanje vrednosti že dogovorjenih pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Dostop do poslovnih knjig upravičenca je potreben tudi za preprečevanje in odkrivanje goljufij.

(131)Da se omogoči sodelovanje majhnih organizacij pri izvajanju politik EU v okolju z omejeno razpoložljivostjo virov, bi bilo treba vrednost dela, ki ga opravijo prostovoljci, priznati kot upravičene stroške. Na podlagi tega bi se lahko take organizacije v večji meri oprle na delo prostovoljcev, da bi pridobile sofinanciranje za ukrepe. Brez poseganja v najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja, določeno v temeljnem aktu, bi morala biti v takšnih primerih nepovratna sredstva Unije omejena na znesek ocenjenih upravičenih stroškov razen teh, ki zajemajo delo prostovoljcev. Glede na to, da je delo prostovoljcev delo, ki ga zagotovijo tretje osebe, ne da bi jim upravičenec to delo plačal, je z omejitvijo preprečeno vračilo stroškov, ki jih upravičenec ni imel.

(132)Uporabo nagrad kot dragocene oblike finančne podpore, ki ni povezana s predvidljivimi stroški, bi bilo treba poenostaviti ter pojasniti veljavna pravila. Nagrade bi bilo treba dojemati, kot da dopolnjujejo druge instrumente financiranja, kot so nepovratna sredstva, toda jih ne nadomeščajo.

(133)Za povečanje prožnosti izvrševanja nagrad bi bilo treba obveznost napovedi nagrad v vrednosti 1 000 000 EUR ali več v izkazih, ki spremljajo predlog proračuna, nadomestiti s predhodno obvestitvijo Evropskega parlamenta in izrecno napovedjo takšnih nagrad v sklepu o financiranju.

(134)Za nagrade bi morali veljati načeli preglednosti in enakega obravnavanja. Glede na to bi bilo treba določiti minimalne značilnosti natečajev, zlasti pogoje za izplačilo nagrade zmagovalcem v primeru podelitve, ter ustrezne načine objave. Treba bi bilo vzpostaviti tudi jasno opredeljen postopek dodeljevanja, od vložitve vlog do pošiljanja informacij vložnikom in uradnega obvestila izbranemu kandidatu, ki bo odražal postopek za dodelitev nepovratnih sredstev.

(135)Ta uredba bi morala določati načela in pogoje za finančne instrumente, proračunska jamstva in finančno pomoč ter pravila o omejevanju finančne obveznosti Unije, preprečevanju goljufij in pranju denarja, opustitvi finančnih instrumentov in poročanju.

(136)V zadnjih letih je Unija vse pogosteje uporabljala finančne instrumente, ki omogočajo, da se s proračunom EU dosega večji učinek vzvoda, vendar ti hkrati ustvarjajo finančno tveganje za ta proračun. Med temi finančnimi instrumenti niso le finančni instrumenti, ki so že zajeti v finančni uredbi, ampak tudi drugi instrumenti, kot so proračunska jamstva in finančna pomoč, ki so jih pred tem urejala samo pravila, določena v njihovih posameznih temeljnih aktih. Pomembno bi bilo vzpostaviti skupni okvir, s katerim bi se zagotovila enotnost načel, ki se uporabljajo za ta sklop instrumentov, in jih združiti v okviru novega naslova, ki bo poleg obstoječih pravil, ki se uporabljajo za finančne instrumente, zajemal poglavja o proračunskih jamstvih in o finančni pomoči državam članicam ali tretjim državam.

(137)Finančni instrumenti so lahko koristni pri povečevanju učinka sredstev Unije, kadar so ta sredstva združena z drugimi sredstvi in vključujejo učinek finančnega vzvoda. Finančni instrumenti bi se morali izvrševati le, če ni tveganja izkrivljanja trga ali nedoslednosti s pravili o državni pomoči.

(138)V okviru letnih odobritev, ki jih za določen program odobrita Evropski parlament in Svet, bi se morali finančni instrumenti uporabljati na podlagi predhodne ocene, s katero se dokaže njihova učinkovitost pri doseganju ciljev politike Unije.

(139)Finančne instrumente, proračunska jamstva in finančno pomoč bi bilo treba odobriti s temeljnim aktom. Kadar se finančni instrumenti v ustrezno utemeljenih primerih vzpostavijo brez temeljnega akta, bi jih morala v proračunu odobriti Evropski parlament in Svet.

(140)Instrumente, ki bi lahko spadali v naslov X, kot so posojila, jamstva, naložbe lastniškega kapitala, naložbe navideznega lastniškega kapitala in instrumenti delitve tveganja, bi bilo treba opredeliti. Omogočiti bi bilo treba, da opredelitev instrumentov delitve tveganja lahko vključuje izboljšanje kreditne kvalitete za projektne obveznice, s čimer bi se pokrilo tveganje, povezano s servisiranjem dolga za posamezen projekt in omejilo kreditno tveganje imetnikov obveznic z izboljšanjem kreditne kvalitete v obliki posojila ali jamstva.

(141)Morebitna vrnjena sredstva finančnega instrumenta bi bilo treba uporabiti za instrument, iz katerega izhajajo, da se okrepi učinkovitost instrumenta in po možnosti zmanjša obseg dodelitve svežih sredstev iz proračuna temu instrumentu, razen če je v temeljnem aktu drugače določeno.

(142)Primerno bi bilo priznati usklajevanje interesov v prizadevanjih za cilje politike Unije in zlasti, da imata Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad specifično strokovno znanje za izvrševanje finančnih instrumentov.

(143)Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad, ki delujeta kot skupina, bi morala imeti možnost prenesti del izvrševanja drug na drugega, če bi to lahko koristilo izvajanju danega ukrepa in kakor je nadalje opredeljeno v relevantnem sporazumu s Komisijo.

(144)Pojasniti bi bilo treba, da je treba pri kombiniranju finančnih instrumentov z drugimi oblikami podpore iz proračuna Unije uporabljati pravila za finančne instrumente. Takšna pravila bi bilo treba po potrebi dopolniti s specifičnimi zahtevami, ki izhajajo iz zakonodaje za posamezni sektor.

(145)Poleg tega bi moralo biti izvrševanje finančnih instrumentov in proračunskih jamstev skladno s cilji davčne politike Unije in dosežki glede izogibanja davkom, zlasti agresivnega davčnega načrtovanja in dobrega davčnega upravljanja. Pri tem bi bilo treba pozornost nameniti Priporočilu Komisije o agresivnem davčnem načrtovanju (C(2012) 8806), Priporočilu Komisije glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah (C(2012) 8805), sporočilu Komisije z naslovom Sveženj o preprečevanju izogibanja davkom: naslednji koraki za učinkovito obdavčenje in večjo davčno preglednost v EU (COM(2016) 23), vključno zlasti s Sporočilom Komisije o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016) 24) ter povezanimi dogodki na ravni Unije.

(146)Proračunska jamstva in finančna pomoč državam članicam ali tretjim državam so zunajproračunske operacije z znatnim učinkom na bilanco stanja Unije. Čeprav ostajajo zunajproračunske operacije, njihova vključitev v finančno uredbo pomeni močnejšo zaščito finančnih interesov Unije in jasnejši okvir za njihovo odobritev, upravljanje in obračunavanje.

(147)Unija je nedavno začela pomembne pobude na podlagi proračunskih jamstev, kot sta Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD). Za te instrumente je značilno, da ustvarjajo pogojno obveznost za Unijo in pomenijo rezervacijo sredstev, s katerimi se zagotovi likvidnostni blažilec, ki omogoča redno odzivanje proračuna na plačevanje obveznosti, ki lahko nastanejo na podlagi teh pogojnih obveznosti. Za zagotovitev dobre bonitetne ocene Unije in s tem njene sposobnosti za zagotavljanje učinkovitega financiranja bi bilo nujno, da se pri odobritvi pogojnih obveznosti, rezervaciji sredstev zanje in njihovem spremljanju upošteva trden sklop pravil, ki bi ga bilo treba uporabljati za vsa proračunska jamstva.

(148)Pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev, lahko zajemajo širok nabor operacij financiranja in naložbenih operacij. Možnosti unovčitve proračunskega jamstva ni mogoče povsem zanesljivo načrtovati na letni osnovi, kot je to mogoče s posojili, ki imajo točno določen razpored za vračilo. Zato je nujno treba vzpostaviti okvir za odobritev in spremljanje pogojnih obveznosti, da se v vsakem trenutku zagotovi polno spoštovanje letnih zgornjih mej za plačila, določenih v Sklepu (ES, Euratom) 2007/436 o sistemu virov lastnih sredstev Unije.

(149)Ta okvir bi moral določati tudi upravljanje in kontrolo, vključno z rednim poročanjem o finančni izpostavljenosti Unije. Stopnja rezervacij za finančne obveznosti bi morala biti določena na podlagi resnične ocene tveganja v zvezi s finančnimi tveganji, ki izhajajo iz povezanih instrumentov. Trajnost pogojnih obveznosti bi bilo treba ocenjevati letno v okviru letnega proračunskega postopka. Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem zgodnjega opozarjanja, da ne bi zmanjkalo rezervacij za kritje finančnih obveznosti.

(150)Vse intenzivnejša uporaba finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in finančne pomoči zahteva precejšen obseg odobritev plačil, ki jih je treba uporabiti in rezervirati. Da se ob ustrezni ravni zaščite pred finančnimi obveznostmi zagotovi finančni vzvod, je pomembno optimizirati znesek potrebnih rezervacij in povečati učinkovitost z združevanjem teh rezervacij v skupni sklad za rezervacije. Poleg tega bi prožnejša uporaba teh združenih rezervacij zagotovila dejansko skupno stopnjo rezervacij, ki bi omogočila zahtevano zaščito z optimalnim zneskom virov.

(151)Pravila, ki se uporabljajo za rezervacije, in skupni sklad za rezervacije, bi morala zagotoviti trden okvir notranje kontrole. Smernice za upravljanje sredstev rezervacij bi bilo treba določiti na ravni Komisije po posvetovanju z računovodjo. Odredbodajalci bi morali aktivno spremljati finančne obveznosti, ki spadajo v njihovo pristojnost, odredbodajalec skupnega sklada za rezervacije pa bi moral pri upravljanju denarja in sredstev sklada upoštevati pravila in postopke, ki jih določi računovodja.

(152)Proračunska jamstva in finančna pomoč bi morali upoštevati isti sklop načel, ki so že uveljavljena za finančne instrumente. Še posebej bi morala za proračunska jamstva veljati naslednja načela: morala bi biti nepreklicna, brezpogojna in na zahtevo; morala bi se izvrševati posredno, neposredno pa le v izjemnih primerih; zajemajo lahko le operacije financiranja in naložbene operacije, partnerji proračunskih jamstev pa bi morali k tem operacijam prispevati z lastnimi sredstvi.

(153)Finančna pomoč državam članicam ali tretjim državam bi morala biti v obliki posojila ali kreditne linije ali katerega koli drugega instrumenta, ki se šteje za primernega za zagotovitev uspešnosti podpore. Vire, ki jih je treba zagotoviti, si izposodi Komisija, ki mora biti za to pooblaščena, in sicer na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij, pri čemer je treba preprečiti vključitev Unije v kakršno koli spremembo zapadlosti, ki bi jo izpostavila tveganju spremembe obrestne mere ali kakršnemu koli drugemu tržnemu tveganju.

(154)Določbe, ki se nanašajo na finančne instrumente, bi se morale začeti uporabljati, čim je mogoče in najpozneje od 1. januarja 2018, da se dosežejo poenostavitve in zastavljena uspešnost. Določbe v zvezi s proračunskimi jamstvi in finančno pomočjo ter skupnim skladom za rezervacije bi se morale uporabljati od začetka veljavnosti večletnega finančnega okvira po letu 2020. Ta časovni razpored bo omogočil temeljito pripravo novih orodij za upravljanje pogojnih obveznosti. Prav tako bo omogočil uskladitev načel iz naslova X ter predloga za večletni finančni okvir po letu 2020 na eni strani in posebnih programov, povezanih s slednjim, na drugi strani.

(155)Evropski parlament in Svet sta 22. oktobra 2014 sprejela Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014 (5), ki razveljavlja Uredbo (ES) št. 2004/2003 in določa nova pravila, ki se med drugim nanašajo na financiranje političnih strank in političnih fundacij na evropski ravni, zlasti kar zadeva pogoje financiranja ter dodelitev in razdelitev financiranja, donacij in prispevkov, financiranje kampanj za volitve v Evropski parlament, povračljive odhodke, prepoved financiranja, računovodstvo, poročanje in revizije, izvajanje in nadzor, kazni, sodelovanje med Organom za evropske politične stranke in fundacije, odredbodajalcem Evropskega parlamenta in državami članicami ter preglednost. Ta uredba se bo uporabljala od 1. januarja 2017.

(156)Vključiti bi bilo treba pravila o prispevkih iz splošnega proračuna Unije za evropske politične stranke, kot določa Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014. Ta pravila bi morala političnim strankam na evropski ravni omogočati večjo stopnjo prožnosti pri rokih za porabo teh prispevkov, saj to zahteva narava njihovih dejavnosti.

(157)Finančno podporo evropskim političnim strankam bi bilo treba dodeljevati v obliki posebnega prispevka, ki bi ustrezal njihovim posebnim potrebam.

(158)Čeprav se finančna podpora dodeljuje, ne da bi bilo za to treba predložiti letni delovni program, bi morale evropske politične stranke naknadno utemeljiti, da so sredstva Unije ustrezno porabile. Zlasti bi moral odgovorni odredbodajalec preveriti, ali so bila sredstva porabljena za plačilo povračljivih izdatkov, kot so določeni v razpisu za prispevke, v rokih, določenih v tej uredbi. Prispevki za evropske politične stranke bi se morali porabiti do konca proračunskega leta, ki sledi njihovi dodelitvi, po tem obdobju pa bi moral pristojni odredbodajalec vsa neporabljena sredstva izterjati.

(159)Sredstva Unije, dodeljena za financiranje stroškov delovanja evropskih političnih strank, se ne bi smela porabiti za druge namene kot za tiste, ki so določeni v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014, zlasti za neposredno ali posredno financiranje drugih subjektov, kot denimo nacionalnih političnih strank. Evropske politične stranke bi morale prispevke porabiti za plačilo odstotnega deleža tekočih in prihodnjih odhodkov, ne pa odhodkov in dolgov, nastalih pred vložitvijo vloge za prispevke.

(160)Tudi dodeljevanje prispevkov bi bilo treba poenostaviti in ga prilagoditi posebnim značilnostim evropskih političnih strank, zlasti z odpravo izbirnih meril, oblikovanjem enotnega plačila predhodnega financiranja kot splošnega pravila in z uvedbo možnosti uporabe financiranja s pavšalnimi zneski, pavšalnimi stopnjami in stroški na enoto ter financiranja, ki je ločeno od stroškov zadevnih operacij.

(161)Prispevke iz splošnega proračuna Unije bi bilo treba odložiti, zmanjšati ali opustiti, če evropske politične stranke kršijo obveznosti, določene v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014.

(162)Kazni, določene tako v finančni uredbi kot v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014, bi morale biti izrečene na usklajen način in ob upoštevanju načela ne bis in idem. V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014 se upravne in/ali denarne kazni, določene v finančni uredbi, ne izrečejo v primerih, v katerih so bile že izrečene kazni na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.

(163)S to uredbo bi moral biti vzpostavljen splošni okvir, v skladu s katerim bi bilo mogoče proračunsko podporo uporabiti kot instrument v zunanjem delovanju, vključno z obveznostjo, da morajo tretje države Komisiji predložiti zadostne in pravočasne informacije za oceno, ali so dogovorjeni pogoji in določbe izpolnjeni ter je tako zagotovljena zaščita finančnih interesov Unije.

(164)Komisija bi morala biti pooblaščena za ustanavljanje in upravljanje skrbniških skladov Unije za ukrepe v izrednih razmerah, ukrepe po izrednih razmerah ali tematske ukrepe, ne le v zvezi z zunanjim delovanjem, temveč tudi pri notranjem ukrepanju EU. Nedavni dogodki v Evropski uniji kažejo, da bi bilo treba povečati prožnost financiranja v EU. Ker so meje med zunanjimi in notranjimi politikami vse bolj nejasne, bi se na ta način lahko odzvali tudi na čezmejne izzive. Treba bi bilo določiti načela, ki se uporabljajo za prispevke v skrbniške sklade Unije, pojasniti odgovornosti finančnih udeležencev in upravnega odbora skrbniškega sklada. Prav tako bi bilo treba opredeliti pravila za pravično zastopanje udeleženih donatorjev v upravnem odboru skrbniškega sklada in obvezno soglasje Komisije za uporabo sredstev sklada.

(165)V skladu z racionalizacijo obstoječih pravil in z namenom preprečitve nepotrebnih ponovitev bi bilo treba drugi del finančne uredbe, ki se nanaša na posebne določbe v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom, raziskavami, zunanjim delovanjem in posebnimi skladi EU, odstraniti. Določbe tega drugega dela bi bilo treba bodisi uvesti v relevantne dele finančne uredbe bodisi enostavno črtati v primeru določb, ki se ne uporabljajo ali niso več relevantne.

(166)Določbe o pripravi zaključnega računa in računovodstvu bi bilo treba poenostaviti in pojasniti. Zato bi bilo treba v okviru posebnega naslova zbrati vse določbe o zaključnem računu in drugem finančnem poročanju.

(167)Ohraniti bi bilo treba način sedanjega poročanja institucij o projektih gradnje Evropskemu parlamentu in Svetu. Institucijam bi moralo biti dovoljeno, da nove projekte gradnje financirajo z odobritvami, ki jih prejmejo za že prodane zgradbe, zato bi bilo treba uvesti sklic na določbe v zvezi z namenskimi prejemki. Tako bi bilo mogoče izpolniti spreminjajoče se potrebe v politikah gradenj posameznih institucij ter pri tem prihraniti stroške in uvesti več prožnosti.

(168)Z namenom prilagoditve tehničnih elementov ter podrobnih pravil o javnem naročanju in pravil, ki se uporabljajo za nekatere organe Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar zadeva Prilogo k tej uredbi, okvirno finančno uredbo za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, ter vzorčno finančno uredbo za organe javno-zasebnih partnerstev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(169)Da se izboljša prožnost izvrševanja posebnih instrumentov, bi bilo primerno v zvezi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji in Solidarnostnim skladom Evropske unije poenostaviti uporabo sredstev ter postopke za njihovo prerazporejanje z uporabo samostojnih notranjih prerazporeditev Komisije.

(170)Da bi lahko Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) hitro zagotavljal zadostna sredstva v podporo spreminjajočim se političnim prednostnim nalogam, bi bilo treba z okvirnimi deleži za vsako od treh osi in minimalnimi odstotki za vsako od tematskih prednostnih nalog v okviru posamezne osi omogočiti večjo prožnost. To bi moralo izboljšati upravljanje programa in omogočiti osredotočenje proračunskih sredstev na ukrepe, ki ustvarjajo boljše rezultate glede zaposlovanja in socialnega položaja.

(171)Da bi bile naložbe v infrastrukturo za kulturo in trajnostni turizem lažje in brez poseganja v polno uporabo okoljske zakonodaje EU, zlasti direktiv o strateški okoljski presoji in presoji vplivov na okolje, kakor je ustrezno, bi bilo treba odstraniti nekatere omejitve, kar zadeva obseg podpore za te naložbe.

(172)Z namenom odzivanja na izzive, ki jih predstavljajo vse večji tokovi migrantov in beguncev, bi bilo treba izraziti cilje, h katerim lahko prispeva ESRR v okviru svoje podpore migrantom in beguncem.

(173)Glede na to, da spremembe določb Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 19 zagotavljajo ugodnejše pogoje za nekatere dobičkonosne operacije, za katere so zneski ali stopnje podpore opredeljeni v Prilogi II k Uredbi o ESPR, bi bilo treba določiti drug datum začetka veljavnosti za navedene določbe, da se zagotovi enako obravnavanje operacij, podprtih na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(174)Za lažje izvajanje operacij bi bilo treba razširiti obseg potencialnih upravičencev. Zato bi morale biti fizične osebe upravičene do podpore kohezijske politike.

(175)Da bi zagotovili dobro finančno poslovodenje skladov ESI, ki se upravljajo v okviru deljenega izvrševanja, in pojasnili obveznosti držav članic, bi se morali pri splošnih načelih izrecno sklicevati na načela notranje kontrole izvrševanja proračuna in izogibanje nasprotjem interesov, opredeljenim v finančni uredbi.

(176)Da bi povečali sinergije med vsemi skladi Unije za spopadanje z izzivi migracij in azila na učinkovit način, bi moralo biti zagotovljeno, da pri pretvorbi tematskih ciljev v prednostne naloge na podlagi specifičnih pravil za sklade, takšne prednostne naloge zajemajo ustrezno uporabo vsakega sklada za ta področja.

(177)Za zagotovitev skladnosti načrtovanja bi bilo treba enkrat letno uskladiti sporazume o partnerstvu in operativne programe.

(178)Da bi optimizirali uporabo finančnih virov, ki se državam članicam dodelijo v okviru kohezijske politike, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da dodelitve iz skladov ESI prerazporedijo na instrumente, vzpostavljene na podlagi finančne uredbe ali uredb za posamezni sektor.

(179)Za lažjo pripravo in izvajanje strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba omogočiti, da se iz glavnega sklada pokrijejo pripravljalni in tekoči stroški ter stroški animacije.

(180)Za lažje izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb, bi bilo treba pojasniti vloge in odgovornosti lokalnih akcijskih skupin v primeru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ter lokalnih organov, regionalnih razvojnih organov ali nevladnih organizacij v primeru celostnih teritorialnih naložb v zvezi z drugimi programskimi organi. Imenovanje v vlogo posredniškega organa bi se moralo zahtevati le v primerih, ko relevantni organi izvajajo naloge, ki presegajo naloge, opisane v zadevnem členu, ali ko to zahtevajo pravila, ki veljajo za posamezen sklad.

(181)Pojasniti bi bilo treba, da bi morali imeti organi upravljanja možnost, da finančne instrumente izvršujejo z neposredno oddajo naročila EIB ali mednarodnim finančnim institucijam.

(182)Številne države članice so ustanovile banke ali finančne institucije v javni lasti, ki delujejo na podlagi pooblastila v okviru javne politike za spodbujanje gospodarskega razvoja. Takšne banke ali finančne institucije imajo posebne značilnosti, po katerih se razlikujejo od zasebnih poslovnih bank, kar zadeva njihovo lastništvo, razvojni mandat in dejstvo, da njihov cilj ni ustvarjanje čim večjega dobička. Vloga takšnih bank je predvsem blažiti tržne pomanjkljivosti, kadar v nekaterih regijah ali na nekaterih področjih politike ali v nekaterih sektorjih poslovne banke ne zagotavljajo zadostnih finančnih storitev. Te banke ali finančne institucije v javni lasti so v dobrem položaju, da spodbujajo dostop do sredstev skladov ESI, pri čemer pa ohranjajo konkurenčno nevtralnost. Njihova posebna vloga in značilnosti lahko državam članicam omogočijo, da povečajo uporabo finančnih instrumentov za izvrševanje sredstev skladov ESI, da bi povečale učinek teh skladov na realno gospodarstvo. Takšen izid bi bil skladen s politiko Komisije za olajšanje vloge takšnih bank ali institucij kot upravljavcev skladov, tako pri izvrševanju sredstev skladov ESI kot pri kombiniranju sredstev skladov ESI in financiranja iz EFSI, kot je določeno zlasti v naložbenem načrtu za Evropo. Zato je upravičeno, da se upravnim organom dovoli, da takšnim javnim bankam ali finančnim institucijam oddajajo naročila neposredno. Kljub temu pa bi bilo treba za ohranitev skladnosti te možnosti neposredne oddaje naročil z načeli notranjega trga določiti stroge pogoje, ki jih bodo morale izpolnjevati javne banke ali institucije, da bi se ta določba uporabljala.

(183)Da bi ohranili možnost pobude za MSP kot instrumenta za pomoč povečanju konkurenčnosti MSP, bi bilo treba omogočiti prispevke držav članic k skupnemu neomejenemu jamstvu in finančnim instrumentom listinjenja v korist MSP v celotnem obdobju načrtovanja programa ter posodobiti relevantne določbe glede te možnosti, kot so določbe o predhodnih ocenah in vrednotenjih.

(184)Namen sprejetja Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov – Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) – je bil omogočiti državam članicam, da uporabijo sredstva skladov ESI za prispevanje k financiranju upravičenih projektov, ki jih podpira jamstvo EU s kritjem iz sklada EFSI. Uvesti bi bilo treba posebno določbo, ki bi opredeljevala pogoje, pod katerimi bi bila mogoča boljše sodelovanje in dopolnjevanje, s čimer bi bilo lažje kombinirati sredstva skladov ESI in finančne produkte EIB, ki jih krije jamstvo Unije sklada EFSI.

(185)Za poenostavitev in uskladitev zahtev glede kontrole in revizije ter za izboljšanje prevzemanja odgovornosti v zvezi s finančnimi instrumenti, ki jih izvršujejo EIB in druge mednarodne finančne institucije, bi bilo treba spremeniti določbe o upravljanju in kontroli za finančne instrumente, da se omogoči postopek zagotovil.

(186)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba pooblastila za izvajanje prenesti na Komisijo, kar zadeva vzorce poročil o kontroli in letna revizijska poročila, kot so opredeljeni v členu 40(1) te uredbe. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 20 .

(187)Da se zagotovi doslednost obravnavanja finančnih popravkov v programskem obdobju 2007–2013, bi bilo treba pojasniti, da bi moralo biti v primeru finančnih instrumentov mogoče dovoliti, da se posamezna nepravilnost nadomesti s pravilnim odhodkom v isti operaciji, tako da s tem povezani finančni popravek ne bo imel za posledico čiste izgube za operacijo finančnega instrumenta.

(188)Da se zasebni vlagatelji spodbudijo k sovlaganju v projekte javne politike, bi bilo treba uvesti pojem različne obravnave vlagateljev, ki pod posebnimi pogoji omogoča, da so sredstva skladov ESI podrejena naložbi zasebnih vlagateljev in finančnim produktom EIB, ki jih krije jamstvo Unije sklada EFSI. Hkrati bi bilo treba določiti pogoje za uporabo takšne različne obravnave pri izvrševanju sredstev sklada ESI.

(189)Glede na dolgotrajno okolje z nizkimi obrestnimi merami in da ne bi neupravičeno kaznovali organov, ki izvršujejo finančne instrumente, bi bilo treba ob dejavnem in pozornem upravljanju zakladnice omogočiti, da se negativne obresti, ki nastanejo zaradi naložb sredstev sklada ESI na podlagi člena 43 uredbe o skupnih določbah, financirajo iz sredstev, vrnjenih v finančni instrument.

(190)Za uskladitev zahtev glede poročanja z novim členom 43a o različni obravnavi vlagateljev in v izogib podvajanju med „vrednostjo naložb“ iz člena 46(2)(h) in „vrednostjo kapitalskih naložb“ iz člena 46(2)(i), bi bilo treba posodobiti člen 46 uredbe o skupnih določbah.

(191)Da se omogoči izvrševanje sredstev sklada ESI, bi bilo treba državam članicam dati možnost neposredne oddaje naročil za ukrepe tehnične pomoči, ki jih izvajajo EIB/EIF, drugi mednarodni finančni instrumenti in banke ali finančne institucije v javni lasti.

(192)Da se omogoči izvajanje dobičkonosnih operacij, bi bilo treba v katerem koli trenutku izvajanja programa dovoliti zmanjšanje stopnje sofinanciranja ter zagotoviti možnosti za oblikovanje pavšalne stopnje odstotka neto prihodka na nacionalni ravni.

(193)Zaradi poznega sprejetja Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter zaradi dejstva, da so bile v navedeni uredbi določene stopnje intenzivnosti pomoči, bi bilo treba določiti nekatere izjeme za ESPR, kar zadeva dobičkonosne operacije.

(194)Za zmanjšanje upravnega bremena za upravičence bi bilo treba povišati prag, pod katerim so nekatere operacije izvzete iz izračunavanja in upoštevanja prihodkov, ustvarjenih med njihovim izvajanjem.

(195)Da bi bilo lažje dosegati sinergije med skladi ESI in drugimi instrumenti Unije, je mogoče nastale izdatke povrniti iz različnih skladov ESI in instrumentov Unije, in sicer na podlagi vnaprej dogovorjenega deleža.

(196)Za spodbuditev uporabe pavšalnih zneskov in glede na dejstvo, da morajo pavšalni zneski temeljiti na pošteni, pravični in preverljivi metodi izračuna, ki bi morala zagotavljati dobro finančno poslovodenje, bi bilo treba ukiniti veljavno zgornjo mejo za njihovo uporabo.

(197)Glede na cilj zmanjšanja upravnega bremena upravičencev pri izvajanju projektov bi bilo treba uvesti novo obliko poenostavljenega obračunavanja stroškov za financiranje, ki bo temeljila na pogojih, ki ne vključujejo stroškov operacij.

(198)Ob upoštevanju dejstva, da se v skladu s členom 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013 obveznost zagotavljanja trajnosti operacij vlaganja uporablja od končnega izplačila upravičencu, in da se v primeru naložb, ki jih sestavlja zakup novih strojev in opreme, končno izplačilo izvede ob izteku pogodbe, se ta obveznost ne bi smela uporabljati za tovrstne naložbe.

(199)Da se zagotovi širša uporaba poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi bilo treba za operacije ESRR in ESS pod določenim pragom določiti obvezno uporabo standardnih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj. Hkrati bi bilo treba uvesti uporabo predlogov proračunov kot dodatno metodologijo za določitev poenostavljenih stroškov.

(200)Da se omogoči zgodnejša in bolj ciljna uporaba poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar zadeva opredelitev standardnih lestvic stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji, poštene, pravične in preverljive metode, s katero jih bo mogoče določiti, in financiranja na osnovi izpolnjevanja pogojev, povezanih z doseganjem napredka pri izvajanju ali doseganjem ciljev programov, namesto stroškov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(201)Za zmanjšanje upravnega bremena bi bilo treba povečati uporabo pavšalnih stopenj, ki jih lahko države članice določijo brez posebne metodologije. Zato bi bilo treba uvesti še dve dodatni pavšalni stopnji: eno za izračun neposrednih stroškov za osebje in drugo za izračun preostalih upravičenih stroškov na podlagi stroškov za osebje. Poleg tega bi bilo treba dodatno pojasniti metode za izračun stroškov za osebje.

(202)Z namenom izboljšanja učinkovitosti in učinka operacij bi bilo treba olajšati izvajanje operacij na nacionalni ravni ali operacij, ki zajemajo različna programska področja, prav tako pa bi bilo treba povečati možnosti za odhodke zunaj Unije za nekatere naložbe.

(203)Da bi države članice spodbudili k uporabi neodvisnih strokovnjakov za ocenjevanje velikih projektov, bi moralo biti dovoljeno, da neodvisni strokovnjak, po tem, ko je Komisija obveščena o predložitvi relevantnih informacij neodvisnemu strokovnjaku, Komisiji predloži izjavo o izdatkih v zvezi z velikim projektom, preden jo pozitivno oceni.

(204)Da se spodbudi uporaba skupnih akcijskih načrtov, ki bodo zmanjšali upravno breme za upravičence, bi bilo treba zmanjšati regulativne zahteve, povezane s pripravo skupnega akcijskega načrta.

(205)V izogib nepotrebnemu upravnemu bremenu za upravičence bi morala pravila o informiranju in komunikaciji spoštovati načelo sorazmernosti. V skladu s tem bi bilo treba pojasniti področje uporabe pravil o informiranju in komunikaciji.

(206)Z namenom zmanjšanja upravnega bremena in zagotovitve učinkovite uporabe tehnične pomoči po vseh skladih in kategorijah regij bi bilo treba povečati prožnost pri izračunavanju in spremljanju posameznih zgornjih mej, ki se v državah članicah uporabljajo za tehnično pomoč.

(207)Za poenostavitev izvajalskih struktur bi bilo treba pojasniti, da je možnost, v skladu s katero so lahko organ upravljanja, organ za potrjevanje in revizijski organ del istega javnega organa, na voljo tudi za programe v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja.

(208)Natančneje bi bilo treba določiti odgovornosti organov upravljanja v zvezi s preverjanjem izdatkov, kadar se uporabljajo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

(209)Za zagotovitev, da lahko upravičenci v celoti koristijo potencial poenostavitve rešitev e-uprave pri izvrševanju sredstev skladov ESI in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, zlasti z namenom olajšanja popolnoma elektronskega vodenja dokumentacije, bi bilo treba pojasniti, da papirna sled ni potrebna, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(210)Da bi se operacije, ki se podpirajo na podlagi te uredbe, obravnavale enako, bi bilo treba določiti datum začetka uporabe nekaterih sprememb Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 21 .

(211)Da bi se nekaterim ciljnim skupinam olajšal dostop do ESS, bi moralo zbiranje podatkov za nekatere kazalnike temeljiti na reprezentativnih vzorcih in se izvajati dvakrat na programsko obdobje.

(212)Za zagotovitev pravne varnosti ter usklajenega in nediskriminatornega izvajanja podpore mladim kmetom bi bilo treba določiti, da v okviru razvoja podeželja „datum vzpostavitve“ iz relevantnih pravil pomeni datum, ko se postopek vzpostavitve začne z ukrepom, ki ga mora izvesti vlagatelj, in da je treba vlogo za podporo vložiti v 24 mesecih od tega datuma. Poleg tega se je na podlagi izkušenj iz pogajanj o programih pokazalo, da bi bilo treba pojasniti pravila za skupno vzpostavitev mladih kmetov in pragove za dostop do podpore, ki jih zahteva člen 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ter poenostaviti določbe o trajanju poslovnega načrta.

(213)Da bi bili finančni instrumenti dovolj zanimivi za zasebni sektor, bi jih bilo treba zasnovati in izvrševati prožno. Vendar so izkušnje pokazale, da nekatera pravila glede upravičenosti v zvezi s posameznim ukrepom omejujejo črpanje sredstev iz finančnih instrumentov v okviru programov razvoja podeželja, pa tudi prožnost uporabe finančnih instrumentov s strani upravljavcev skladov. Zato bi bilo primerno določiti, da se nekatera pravila glede upravičenosti v zvezi s posameznim ukrepom ne uporabljajo za finančne instrumente. Iz istega razloga bi bilo primerno tudi določiti, da se podpora mladim kmetom za zagon v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013 lahko dodeli tudi v obliki finančnih instrumentov. Ob upoštevanju teh sprememb bi bilo treba določiti, da kadar se podpora za naložbe v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1305/2013 odobri v obliki finančnih instrumentov, mora naložba prispevati k eni ali več prednostnim nalogam Unije za razvoj podeželja.

(214)Dandanes so kmetje izpostavljeni vse večjim ekonomskim tveganjem zaradi sprememb na trgu. Vendar ta ekonomska tveganja ne vplivajo enako na vse sektorje kmetijstva. Zato bi morale imeti države članice možnost, da v ustrezno utemeljenih primerih kmetom pomagajo z instrumenti za stabilizacijo dohodka za posamezni sektor, zlasti za sektorje, za katere so značilni močni upadi prihodkov, ki bi imeli močan ekonomski učinek za posamezno podeželsko območje, pod pogojem, da se spoštujejo mednarodne obveznosti Unije. Poleg tega bi bilo treba zaradi spremljanja izdatkov v zvezi s tem novim instrumentom prilagoditi vsebino finančnega načrta programa. Razen tega je zahteva po posebnem poročanju za ukrep obvladovanja tveganja v letu 2018 iz člena 36(5) Uredbe (EU) št. 1305/2013 že zajeta v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o spremljanju in vrednotenju SKP iz člena 110(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Zato bi bilo treba drugi pododstavek člena 36(5) črtati.

(215)Kar zadeva vzajemne sklade, se zdi, da prepoved kakršnih koli prispevkov javnih skladov za začetni kapital, kot je določena v členih 38(3) in 39(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ovira uspešno delovanje teh skladov. To prepoved bi bilo zato treba črtati.

(216)Podpora naložbam za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih iz členov 18(1)(b) in 24(1)(d) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se običajno dodeljuje vsem upravičenim vložnikom. Zato za države članice ne bi smelo biti obvezno, da določijo merila za izbor operacij obnove. Poleg tega bi morale imeti države članice v ustrezno utemeljenih primerih, če ni mogoče določiti meril za izbor zaradi narave operacij, možnost, da določijo alternativne izbirne metode.

(217)Člen 59 Uredbe (EU) št. 1305/2013 določa najvišje stopnje prispevkov EKSRP. Da se sprosti pritisk na nacionalne proračune nekaterih držav članic in pospešijo zelo potrebne naložbe na Cipru, bi bilo treba najvišjo stopnjo prispevka v višini 100 % iz člena 59(4)(f) podaljšati do zaključka programa. Poleg tega bi bilo treba v členu 59(4) navesti sklic na posebno stopnjo prispevka, ki jo Uredba (EU) št. 1303/2013 uvaja za novi finančni instrument iz točke (c) člena 38(1) iste uredbe.

(218)V skladu s členom 60(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se lahko v primerih nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč upravičenost izdatkov v zvezi s spremembami programa začne z datumom pojava naravne nesreče. Ta možnost, da je lahko upravičen tudi izdatek, ki je nastal pred predložitvijo spremembe programa, bi bilo treba razširiti na druge okoliščine, kot so katastrofični dogodki ali znatne in nenadne spremembe glede socialno-ekonomskih okoliščin v državi članici ali regiji, vključno s pomembnimi in nenadnimi demografskimi spremembami, ki so posledica migracij ali sprejema beguncev.

(219)V skladu z drugim pododstavkom člena 60(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, kar zadeva naložbe v kmetijstvu, za upravičene štejejo le izdatki, ki so nastali po predložitvi vloge. Države članice bi morale imeti možnost, da v svojem programu določijo, da, če se naložbe nanašajo na nujne ukrepe zaradi naravnih nesreč, katastrofičnih dogodkov ali slabih vremenskih razmer ali znatnih in nenadnih sprememb glede socialno-ekonomskih okoliščin v državi članici ali regiji, potem so izdatki, ki so nastali po dogodku, upravičeni.

(220)Da bi se povečala uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov iz točk (b) do (d) člena 67(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, bi bilo treba omejiti pravila za EKSRP iz člena 62(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013 za pomoč, ki se dodeli v skladu s točkama (a) in (b) člena 21(1) v zvezi z izpadom dohodka in stroški vzdrževanja, ter členi 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

(221)Člen 74 Uredbe (EU) št. 1305/2013 od držav članic zahteva, da se v štirih mesecih po odobritvi programa posvetujejo z odborom za spremljanje programa razvoja podeželja v zvezi z pogoji za izbiro. To za države članice ustvarja posredno obveznost, da do tega datuma določijo vsa merila za izbor, tudi za povabila k oddaji prijave, ki se bodo šele objavila. Za zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena ob zagotavljanju, da se finančni viri porabljajo na najboljši možni način, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da kadar koli pred objavo povabil k oddaji prijave določijo merila za izbor in odbor za spremljanje zaprosijo za mnenje.

(222)Finančna disciplina se uporablja, da se zagotovi skladnost proračuna za Evropski kmetijski jamstveni sklad s posameznimi letnimi zgornjimi mejami ter se določi rezerva za krizne razmere v kmetijskem sektorju. Glede na tehnični značaj določitve prilagoditvene stopnje in njene neločljive povezanosti z ocenami odhodkov, ki jih Komisija navede v svojem letnem predlogu proračuna, bi bilo treba poenostaviti postopek za določitev prilagoditvene stopnje, in sicer s pooblastitvijo Komisije za njeno sprejetje v skladu s svetovalnim postopkom. Nova finančna uredba ne opredeljuje skupnosti upravičencev, ki so upravičeni do povračila finančne discipline. To uredbo bi bilo treba temu prilagoditi, hkrati pa ohraniti sedanjo opredelitev upravičenih upravičencev.

(223)Da se uskladijo pravila o samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti iz člena 87 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člena 38 Uredbe (EU) št. 1306/2013, bi bilo treba prilagoditi datum, do katerega morajo države članice Komisiji poslati informacije o izjemah k prenehanju obveznosti iz člena 38(3).

(224)Da se zagotovi pravna jasnost v zvezi z obravnavo izterjav, nastalih iz začasnih zmanjšanj v skladu s členom 41(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, bi morala biti slednja vključena na seznam virov namenskih prejemkov v skladu s členom 43 navedene uredbe.

(225)Glede na izkušnje je pravilo, ki je bilo prvič uvedeno z Uredbo (EU) št. 1290/2005 in po katerem se med proračun in države članice enakovredno razdeli tveganje pomanjkanja izterjave dolgovanih zneskov zaradi nepravilnosti, kadar ti zneski niso bili izterjani v razumnem roku (tako imenovano pravilo 50/50), uspešno zaščitilo proračun. Vendar takšen sistem predstavlja veliko upravno in knjigovodsko breme za Evropsko komisijo, pa tudi za države članice. Zato bi bilo primerno še nadalje spremeniti ta pristop in s tem povezane zneske v celoti zaračunati zadevnim državam članicam, in sicer po preteku s tem povezanih rokov, kar bi jim po drugi strani omogočilo, da bi naknadno izterjane zneske na koncu povezanih postopkov izterjave obdržale v svojih nacionalnih proračunih.

(226)Za zagotovitev, da zavrnitev ali izterjava plačil zaradi neizpolnjevanja pravil o javnem naročanju odraža resnost takšnega neizpolnjevanja in spoštuje načelo sorazmernosti, bi bilo treba takšno zavrnitev ali izterjavo omejiti na ravni, ki jih je Komisija določila za finančne popravke, ki jih je treba izvesti za odhodke v okviru deljenega izvrševanja zaradi neizpolnjevanja takšnih pravil. Primerno bi bilo tudi pojasniti, da takšna neizpolnjevanja vplivajo na zakonitost in pravilnost transakcij le na isti ravni.

(227)Glede na dosedanje izkušnje je bilo temeljito izvajanje treh meril, da se oseba šteje za aktivnega kmeta, ki so našteta v tretjem pododstavku člena 9(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 22 , težko za številne države članice. Za zmanjšanje upravnega bremena, povezanega z izvajanjem treh meril, bi morale imeti države članice možnost, da na razpolago dajo le eno ali dve od njih. Izkušnje nadalje kažejo, da so upravni stroški izvajanja klavzule o aktivnem kmetu v nekaterih državah članicah kot celota večji od koristi izključitve zelo omejenega števila neaktivnih upravičencev iz shem neposrednih podpor. Da bi državam članicam omogočili, da v prihodnjih letih zahtevka odpravijo takšne situacije, bi morala biti zanje uporaba člena 9 kot celote v prihodnje neobvezna.

(228)Izkušnje, pridobljene v prvem letu izvajanja Uredbe (EU) št. 1307/2013, so pokazale, da nekatere države članice, ki so uporabljale shemo enotnega plačila na površino, niso porabile celotnega zneska razpoložljivih sredstev do proračunskih zgornjih mej, določenih v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 2015/1089. Države članice, ki uporabljajo shemo osnovnega plačila, že imajo možnost – v določenih mejah – da razporejajo plačilne pravice za večje vrednosti od zneska, ki je na razpolago za njihovo shemo osnovnega plačila, da tako zagotovijo učinkovitejšo porabo sredstev. Države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, bi morale imeti tudi možnost, da znotraj istih skupnih omejitev in brez poseganja v spoštovanje neto zgornjih mej za neposredna plačila, izračunajo potrebni znesek, za katerega se lahko poveča zgornja meja njihove sheme enotnega plačila na površino.

(229)Da se zagotovi čim širša uporaba plačil za mlade kmete v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013, bi bilo primerno, da bi države članice omejile število plačilnih pravic ali upravičenih hektarjev, vendar le v primerih, ko bi takšna omejitev prispevala k spoštovanju relevantnih določb glede financiranja plačil za mlade kmete.

(230)V skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1307/2013 lahko države članice pod določenimi pogoji kmetom odobrijo vezano podporo za posebne kmetijske sektorje ali vrste kmetovanja v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutne ravni proizvodnje v zadevnih sektorjih ali regijah. Da se prepreči ohranitev ravni proizvodnje, če to ni primerno zaradi strukturnih tržnih neravnovesij, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi bo omogočeno, da se lahko prostovoljna vezana podpora do leta 2020 še naprej izplačuje na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila takšna podpora dodeljena v preteklem referenčnem obdobju. Glede na trenutne krizne razmere je cilj tega časovnega odstopanja na dolgi rok doseči cilj prostovoljne vezane podpore, tj. ohranitev ravni proizvodnje na zadevnih področjih ali območjih. 

(231)Ena večjih ovir za oblikovanje organizacij proizvajalcev, zlasti v državah članicah, ki zaostajajo pri stopnji organizacije, se zdi pomanjkanje medsebojnega zaupanja in preteklih izkušenj. Pri tem bi lahko mentoriranje, v okviru katerega uspešne organizacije proizvajalcev usmerjajo druge organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali posamezne proizvajalce sadja in zelenjave, izravnalo to oviro in bi ga bilo zato treba vključiti med cilje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave.

(232)Poleg umikov za prosto razdelitev bi bilo primerno odobriti tudi ukrepe mentoriranja, namenjene spodbujanju proizvajalcev, da ustanovijo organizacije, ki izpolnjujejo merila, da se jim prizna polno financiranje Unije znotraj operativnih programov obstoječih organizacij proizvajalcev.

(233)Ukrepe za preprečevanje kriz in njihovo obvladovanje bi bilo treba razširiti, da bi vključevali ponovno polnjenje vzajemnih skladov, ki bi se lahko uporabili kot novi instrumenti za spopadanje s kriznimi razmerami.

(234)V državah članicah, v katerih je organizacija proizvodnje v sektorju sadja in zelenjave slaba, bi bilo treba dovoliti dodeljevanje dodatne nacionalne finančne pomoči.

(235)Da se zagotovi učinkovita, namenska in trajnostna podpora organizacijam proizvajalcev in njihovim združenjem v sektorju sadja in zelenjave, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v zvezi s seznamom držav članic, ki lahko dodeljujejo nacionalno finančno pomoč organizacijam proizvajalcev.

(236)Za poenostavitev veljavnega postopka, po katerem se države članice najprej pooblastijo za dodeljevanje dodatne nacionalne finančne pomoči organizacijam proizvajalcev v regijah Unije, v katerih je raven organizacije posebej nizka, in nato povrne del nacionalne finančne pomoči, če so izpolnjeni nadaljnji pogoji, bi bilo mogoče vzpostaviti nov sistem. Države članice, v katerih je bila raven organizacije še posebej nizka – pod 20 % v letu 2013, bi lahko dodelile dodaten odstotek vrednosti tržne proizvodnje kot nacionalno pomoč, kar bi imelo podoben rezultat kot veljavna shema predhodne pooblastitve in naknadnega povračila Unije. Komisija bi morala redno pregledovati seznam držav članic, ki lahko dodeljujejo dodatno nacionalno pomoč, in ga posodabljati.

(237)Izkušnje z uporabo člena 188 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 23 so pokazale, da je potreba po sprejetju izvedbenih aktov za upravljanje preprostih matematičnih procesov, povezanih z načinom dodeljevanja kvot, okorna in zahteva obsežne vire, ne da bi prinesla kakšne posebne prednosti. Komisija dejansko nima diskrecijskega manevrskega prostora na tem področju, saj je s tem povezana formula že določena v členu 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 24 . Za zmanjšanje s tem povezanega upravnega bremena in poenostavitev procesa bi bilo treba določiti, da Komisija objavi rezultate dodelitve uvoznih tarifnih kvot na ustrezni spletni strani. Poleg tega bi bilo treba vključiti specifično določbo, po kateri bi morale države članice izdajati dovoljenja le po tem, ko bi Komisija objavila rezultate dodelitve.

(238)ESPG bi moral po 31. decembru 2017 še naprej zagotavljati začasno pomoč mladim, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, v regijah, ki so upravičene po pobudi za zaposlovanje mladih, saj so te regije nesorazmerno prizadete zaradi velikega števila odpustov.

(239)Za povečanje učinkovitosti posredovanja bi se lahko v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) ustanovil en ali več mehanizmov kombiniranja. Takšni mehanizmi kombiniranja bi morali financirati operacije kombiniranja, ki so ukrepi, v katerih se kombinirajo nepovratne oblike podpore in/ali finančni instrumenti iz proračuna Unije, vključno s kombinacijami kapitalskega in dolžniškega instrumenta IPE, ter financiranje iz skupine EIB (vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI), razvojnih ali drugih finančnih institucij ter vlagateljev.

(240)Namen mehanizma kombiniranja v okviru IPE bi moral biti izboljšati multiplikacijski učinek porabe Unije s pritegnitvijo dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev. Poleg tega bi moral zagotoviti, da postanejo ukrepi, ki prejmejo tovrstno podporo, ekonomsko in finančno izvedljivi.

(241)Z namenom podpore izvajanja projektov, ki imajo najvišjo dodano vrednost za vseevropsko prometno omrežje glede koridorjev osrednjega omrežja, čezmejnih projektov in projektov na drugih odsekih osrednjega omrežja, bi bilo treba omogočiti prožnost pri uporabi večletnega programa dela, s čimer bi omogočili porabo do 95 % finančnih proračunskih sredstev, določenih v Uredbi (EU) št. 1316/2013.

(242)Trenutno so za podporo ukrepom na področju infrastruktur za digitalne storitve dovoljena samo nepovratna sredstva in javno naročanje. Da bi postali kar najbolj učinkoviti, bi morali biti finančni instrumenti na razpolago tudi za podporo tem ukrepom.

(243)Posredovanje na področju infrastruktur za digitalne storitve bi moralo temeljiti na preprostih in prožnih načelih, da bi se bila Unija sposobna odzivati na nove politične prednostne naloge in povezane potrebe po financiranju. Zlasti bi bilo lahko za doseganje ciljev posredovanja na danem področju potrebno financirati „storitve prehoda“, ki eno ali več nacionalnih infrastruktur povezujejo z jedrnimi storitvenimi platformami, kot so elementi dane infrastrukture za digitalne storitve: računalništvo, shranjevanje in upravljanje podatkov ter povezljivost.

(244)Da se prepreči ustvarjanje nepotrebnega upravnega bremena za organe upravljanja, ki bi lahko oviralo učinkovito izvajanje Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, bi bilo primerno poenostaviti in omogočiti postopek za spremembo nebistvenih elementov operativnih programov.

(245)Da se nadalje poenostavi uporaba Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, bi bilo primerno oblikovati dodatne določbe glede upravičenosti odhodkov, zlasti kar zadeva uporabo standardne lestvice stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj.

(246)V izogib nepošteni obravnavi partnerskih organizacij, nepravilnosti, ki jih je mogoče pripisati izključno organu, pristojnemu za nakup pomoči, ne bi smele vplivati na upravičenost odhodkov partnerske organizacije.

(247)Primerno bi bilo pojasniti opredelitev „pravila glede upravičenosti“, da se zagotovi pravna varnost operacij, ki se podpirajo iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

(248)Z namenom poenostavitve izvajanja Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in v izogib pravni negotovosti bi bilo treba pojasniti nekatere odgovornosti držav članic v zvezi z upravljanjem in kontrolo.

(249)Z namenom poenostavitve izvajanja skladov ESI in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in v izogib pravni negotovosti bi bilo treba pojasniti nekatere odgovornosti držav članic v zvezi z upravljanjem in kontrolo.

(250)Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 25 določa možnost razdelitve proračunskih obveznosti v letne obroke, vendar le v primeru večletnih programov za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor bolezni živali in zoonoz, programov preiskav navzočnosti škodljivih organizmov in programov za obvladovanje škodljivih organizmov v najbolj oddaljenih regijah Unije. Z namenom poenostavitve in za zmanjšanje upravnega bremena bi morala biti ta možnost razširjena na druge ukrepe, ki jih ureja Uredba (EU) št. 652/2014.

(251)Okvir podpore za nadzor in spremljanje v vesolju, vzpostavljen s Sklepom št. 541/2014/EU, se financira iz proračunov treh programov financiranja Unije – programa Copernicus, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 377/2014, satelitskih navigacijskih programov, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1285/2013, in specifičnega programa za izvajanje programa Obzorje 2020, vzpostavljenega s Sklepom Sveta št. 2013/743/EU. Tako so se za okvir podpore za nadzor in spremljanje v vesolju uporabljali trije sklopi veljavnih pravil. To je povzročalo manj kot optimalno izvajanje okvira in nesorazmerno upravno breme za Komisijo in upravičence. Čeprav je treba spoštovati cilje, namene in obseg vsakega od treh programov financiranja, pa bi bilo treba za poenostavitev izvajanja okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju v prihodnje za dodeljevanje in upravljanje nepovratnih sredstev za ta okvir uporabljati zgolj en sklop pravil.

(252)To uredbo bi bilo treba pregledati le, kadar je potrebno, ter najpozneje dve leti pred koncem vsakega večletnega finančnega okvira. Prepogosti pregledi finančne uredbe ustvarjajo nesorazmerne stroške zaradi prilagajanja upravnih struktur in postopkov novim pravilom. Poleg tega se lahko zgodi, da za tehtne ugotovitve na podlagi uporabe veljavnih pravil ni na voljo dovolj časa.

(253)Določiti bi bilo treba prehodne določbe. Da ne bi prišlo do oviranja uporabe relevantnih pravil za posamezni sektor, ki se lahko nanašajo na sklepe o nepovratnih sredstvih, bi bilo primerno opredeliti, da je mogoče sklepe o nepovratnih sredstvih še naprej sprejemati na podlagi njihovega temeljnega akta. Da se zagotovi prehod na novi mehanizem sprejemanja odločitev o odobritvi uporabe pavšalnega zneska, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, bi bilo primerno odgovornemu odredbodajalcu omogočiti, da spremeni relevantne obstoječe sklepe. 

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

PRVI DEL
FINANČNA UREDBA

NASLOV I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1
Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije in Euratoma ter pripravo in revizijo zaključnega računa.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.„vložnik“ pomeni fizično osebo ali subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ki je vložil vlogo v postopku za dodelitev nepovratnih sredstev ali v natečaju za nagrade;

2.„dokumentacija vloge“ pomeni ponudbo, prijavo za sodelovanje, vlogo za nepovratna sredstva ali vlogo v natečaju za nagrade;

3.„postopek dodeljevanja“ pomeni postopek javnega naročanja, postopek za dodelitev nepovratnih sredstev, natečaj za nagrade ali postopek za izbiro strokovnjakov ali subjektov, ki izvršujejo finančna sredstva Unije skladno s točko (c) člena 61(1);

4.„temeljni akt“ pomeni pravni akt, ki daje pravno podlago ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, knjiženih v proračun, ali proračunskega jamstva ali finančne pomoči, ki se krije iz proračuna.

Temeljni akt ima lahko naslednjo obliko:

(a)pri izvajanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodbe Euratom), obliko uredbe, direktive ali sklepa v smislu člena 288 PDEU; ali

(b)pri izvajanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), eno od oblik iz člena 28(1), člena 31(2), člena 33, člena 42(4) in člena 43(1) PEU.

Priporočila in mnenja niso temeljni akti;

5.„upravičenec“ pomeni fizično osebo ali subjekt, ki je ali ni pravna oseba, s katerim je bil podpisan sporazum o nepovratnih sredstvih;

6.„operacija kombiniranja“ pomeni ukrep, ki se izvede v okviru mehanizma kombiniranja, s katerim se kombinirajo nepovratne oblike podpore in/ali finančni instrumenti iz proračuna EU ter finančni instrumenti iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in vlagateljev. Operacije kombiniranja lahko vključujejo pripravljalne ukrepe, ki omogočajo morebitno vlaganje finančnih institucij;

7.„mehanizem kombiniranja“ pomeni mehanizem, vzpostavljen kot okvir sodelovanja med Komisijo ter razvojnimi institucijami ali drugimi javnimi finančnimi institucijami, pa tudi komercialnimi finančnimi institucijami in vlagatelji, katerega namen je doseganje nekaterih prednostnih ciljev in politik Unije glede uporabe operacij kombiniranja in drugih posameznih ukrepov;

8.„proračunska obveznost“ pomeni operacijo, s katero odgovorni odredbodajalec rezervira odobritve v proračunu za naknadna plačila;

9.„proračunsko jamstvo“ pomeni pravno obveznost Unije za podporo programa ukrepov, in sicer s prevzemom finančne obveznosti v breme proračuna Unije v primeru uresničitve določenega dogodka med izvajanjem programa;

10.„pogodbe o nepremičninah“ pomenijo pogodbe, ki zajemajo nakup, dolgoročni zakup, užitek, finančni zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje za zemljišča, zgradbe ali druge nepremičnine. Zajemajo obstoječe zgradbe in zgradbe, ki še niso dokončane, pod pogojem, da je kandidat pridobil veljavno gradbeno dovoljenje zanje, razen če so bile zgradbe projektirane v skladu s specifikacijami javnega naročnika;

11.„kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki zaprosi za povabilo k sodelovanju ali je povabljen k sodelovanju v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurenčnem postopku s pogajanji, konkurenčnem dialogu, partnerstvu za inovacije, projektnem natečaju ali postopku s pogajanji;

12.„osrednji nabavni organ“ pomeni javnega naročnika, ki izvaja centralizirane nabavne dejavnosti, in, kadar je ustrezno, pomožne nabavne dejavnosti;

13.„preverjanje“ pomeni preverjanje specifičnih vidikov prihodkov ali odhodkov;

14.„koncesijska pogodba“ pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi naročniki v smislu členov 168 in 172, s katero se izvedba gradenj ali opravljanje in upravljanje storitev zaupa gospodarskemu subjektu (v nadaljnjem besedilu: koncesija). Nadomestilo je bodisi zgolj pravica do uporabe gradenj ali storitev bodisi ta pravica skupaj s plačilom. Podelitev koncesijske pogodbe pomeni, da se operativno tveganje pri uporabi teh gradenj ali storitev, ki zajema s povpraševanjem povezano tveganje in/ali z dobavo povezano tveganje, prenese na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame operativno tveganje, če pod običajnimi pogoji poslovanja ni zagotovljeno, da se mu bodo povrnile naložbe ali stroški, ki nastanejo pri upravljanju gradenj ali storitev, ki so predmet koncesije;

15.„pogojna obveznost“ je potencialna finančna obveznost, ki lahko nastane glede na izid prihodnjega dogodka;

16.„naročilo“ pomeni javno naročilo ali koncesijsko pogodbo;

17.„izvajalec“ pomeni gospodarski subjekt, s katerim je bila podpisana pogodba o izvedbi javnega naročila;

18.„kontrola“ pomeni vsak ukrep za ustrezno zagotovilo glede uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij, zanesljivosti poročanja, varovanja premoženja in informacij, preprečevanja, ugotavljanja ter odprave goljufij in nepravilnosti, nadaljnjega ukrepanja v zvezi z njimi in ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo osnovnih transakcij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil. Kontrole lahko vključujejo razne preglede ter izvajanje kakršnih koli politik in postopkov za dosego ciljev, opisanih v prvem stavku;

19.„sporazum o prispevku“ pomeni sporazum, sklenjen s subjekti in osebami v skladu s točkami (ii) do (viii) člena 61(1)(c);

20.„partner“ je druga stranka, ki se ji odobri proračunsko jamstvo Unije;

21.„krizne razmere“ pomenijo razmere neposredne ali neizogibne nevarnosti, ki bi lahko prerasle v oborožen spopad ali destabilizirale državo. Kot krizne razmere lahko štejejo tudi razmere, ki nastanejo zaradi naravnih nesreč, krize, ki jih povzroči človek, kot so vojne in drugi konflikti, ali izredne okoliščine s primerljivimi posledicami, povezane med drugim s podnebnimi spremembami, propadanjem okolja, odvzemom dostopa do energije in naravnih surovin ali hudo revščino;

22.„dinamični nabavni sistem“ pomeni popolnoma elektronski postopek za običajne nabave;

23.„gospodarski subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, tudi osebo javnega prava, ali skupino takih oseb, ki ponuja dobavo blaga, izvedbo gradenj ali opravljanje storitev ali pa nepremičnine;

24.„kapitalska naložba“ pomeni zagotovitev kapitala podjetju, ki se vloži neposredno ali posredno v zameno za popolno ali delno lastništvo tega podjetja in pri čemer lahko kapitalski vlagatelj prevzame določeno upravljavsko kontrolo nad podjetjem in lahko sodeluje pri dobičku podjetja;

25.„pravnomočna upravna odločba“ pomeni odločbo upravnega organa, ki je dokončna in zavezujoča v skladu z veljavnim pravom;

26.„finančno sredstvo“ je katero koli sredstvo, ki je denar, lastniški instrument drugega subjekta ali pogodbena pravica do prejetja denarja ali drugega finančnega sredstva od drugega subjekta;

27.„finančni instrumenti“ pomenijo ukrepe Unije v obliki finančne podpore iz proračuna za uresničevanje enega ali več posameznih ciljev politik Unije. Taki instrumenti imajo lahko obliko naložb v kapital ali navidezni lastniški kapital, posojil ali jamstev ali drugih instrumentov delitve tveganja, kadar je ustrezno pa se lahko kombinirajo z drugimi oblikami finančne podpore ali sredstvi v okviru deljenega izvrševanja ali sredstvi ERS;

28.„finančna obveznost“ je katera koli obveznost, ki je pogodbena obveznost za izročitev denarja ali drugega finančnega sredstva drugemu subjektu;

29.„okvirna pogodba“ pomeni javno naročilo, sklenjeno med enim ali več gospodarskimi subjekti in enim ali več javnimi naročniki, katere namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo posamezna naročila, ki temeljijo na njej in ki se oddajo v določenem obdobju, zlasti glede cene in po potrebi glede predvidene količine;

30.„jamstvo“ pomeni pisno zavezo za prevzem odgovornosti za celoten dolg tretje osebe ali njegov del oziroma celotno obveznost tretje osebe ali njen del ali za uspešno izpolnitev obveznosti s strani te tretje osebe, če nastopi primer, ki sproži takšno jamstvo, kot je neodplačevanje posojila;

31.„jamstvo na zahtevo“ pomeni jamstvo, ki ga mora izdajatelj jamstva na zahtevo partnerja izpolniti, ne glede na morebitne pomanjkljivosti v izvršljivosti osnovne obveznosti;

32.„pravna obveznost“ pomeni akt, s katerim odgovorni odredbodajalec sklene ali določi obveznost, ki povzroči naknadno plačilo ali plačila in pripoznanje odhodkov v breme proračuna. Za namene naslova V dela I, z izjemo člena 134, „pravna obveznost“ zajema tudi sporazume o okvirnem finančnem partnerstvu in okvirne pogodbe;

33.„učinek vzvoda“ pomeni znesek financiranja upravičenih končnih prejemnikov, deljen z zneskom prispevka Unije;

34.„posojilo“ pomeni sporazum, ki zavezuje posojilodajalca, da posojilojemalcu da na razpolago dogovorjen znesek denarja za dogovorjeno obdobje in ki posojilojemalca zavezuje, da mora ta znesek v dogovorjenem roku odplačati;

35.„nepovratna sredstva nizke vrednosti“ pomenijo nepovratna sredstva, ki so nižja ali enaka 60 000 EUR;

36.„način izvrševanja“ pomeni način izvrševanja proračuna, opisan v členih 61, 62 ali 149, tj. neposredno izvrševanje, posredno in deljeno izvrševanje;

37.„ukrep z več donatorji“ pomeni vse ukrepe, pri katerih so sredstva Unije združena s sredstvi vsaj še enega donatorja;

38.„multiplikacijski učinek“ pomeni naložbo upravičenih končnih prejemnikov, deljeno z zneskom prispevka Unije.

39.„pari passu“ pomeni enakovredno terjatev iz posamezne pravice;

40.„sodelujoči“ pomeni kandidata ali ponudnika v postopku javnega naročanja, vložnika v postopku za dodelitev nepovratnih sredstev, strokovnjaka v postopku za izbiro strokovnjakov, vložnika v natečaju za nagrade ali subjekt ali osebo, ki sodeluje v postopku za izvrševanje sredstev Unije v skladu s točko (c) člena 61(1);

41.„dokumentacija za postopek javnega naročanja“ pomeni vsak dokument, ki ga pripravi ali navaja javni naročnik, da opiše ali določi elemente postopka javnega naročanja, vključno z:

(a)ukrepi za obveščanje javnosti iz člena 157;

(b)povabilom k oddaji ponudb;

(c)razpisnimi zahtevami, ki vključujejo tehnične specifikacije in zadevna merila, ali – če gre za konkurenčni dialog – opisnimi dokumenti;

(d)osnutkom pogodbe;

42.„javno naročilo“ pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi naročniki v smislu členov 168 in 172, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, izvedbo gradenj ali opravljanje storitev.

43.Javna naročila obsegajo:

(a)pogodbe o nepremičninah;

(b)naročila blaga;

(c)naročila gradenj;

(d)naročila storitev;

44.„nagrada“ pomeni finančni prispevek, podeljen kot nagrada na podlagi natečaja.

45.„javno naročanje“ pomeni pridobitev gradenj, blaga ali storitev s pogodbo o izvedbi javnega naročila ter pridobitev ali najem zemljišč, zgradb ali drugih nepremičnin s strani enega ali več javnih naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti javni naročniki izberejo;

46.„naložba navideznega lastniškega kapitala“ pomeni vrsto financiranja, ki je med kapitalom in dolgom, saj ima večje tveganje kot dolg, ki se plačuje prednostno, ter manjše tveganje kot navadni lastniški temeljni kapital. Naložbe navideznega lastniškega kapitala so lahko strukturirane kot dolg, navadno nezavarovan in podrejen, in jih je mogoče v nekaterih primerih preoblikovati v lastniški kapital, ali kot prednostni lastniški kapital;

47.„prejemnik“ pomeni upravičenca, izvajalca, plačanega zunanjega strokovnjaka oziroma katero koli osebo ali subjekt, ki prejema nagrade ali sredstva v okviru finančnega instrumenta ali izvršuje sredstva Unije v skladu s točko (c) člena 61(1);

48.„pogodba o začasni prodaji“ pomeni prodajo vrednostnih papirjev za denar ob dogovoru o njihovem ponovnem odkupu na dogovorjen datum v prihodnosti ali na zahtevo;

49.„odobritve za raziskave in tehnološki razvoj“ pomenijo odobritve, ki se knjižijo bodisi v enega od proračunskih naslovov za področja politik, povezana s „posrednimi raziskavami“ in „neposrednimi raziskavami“, bodisi v poglavje za raziskave v drugem naslovu;

50.„instrument delitve tveganja“ pomeni finančni instrument, ki omogoča delitev določenega tveganja med dvema ali več subjekti v zameno za dogovorjeno nadomestilo, kadar je ustrezno;

51.„naročila storitev“ pomenijo naročila, ki zajemajo vse intelektualne in neintelektualne storitve, razen storitev, zajetih v naročilih blaga in gradenj ter v pogodbah o nepremičninah;

52.„kadrovski predpisi“ pomenijo Kadrovske predpise za uradnike Evropske unije in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določene v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68;

53.„podizvajalec“ pomeni gospodarski subjekt, ki ga kandidat, ponudnik ali izvajalec predlaga za izvedbo dela naročila oziroma, ki ga upravičenec predlaga za izvedbo dela nalog, ki se sofinancirajo iz nepovratnih sredstev;

54.„članarina“ pomeni vsote, ki se plačajo organom, katerih članica je Unija, v skladu s proračunskimi odločitvami in pogoji plačila, ki jih določi zadevni organ;

55.„naročila blaga“ pomenijo naročila, ki zajemajo nakup, finančni zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje za blago. Naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela;

56.„tehnična pomoč“ pomeni podporne dejavnosti in dejavnosti za krepitev zmogljivosti, ki so potrebne za izvedbo programa ali ukrepa, brez poseganja v pravila za posamezni sektor, predvsem dejavnosti pripravljanja, upravljanja, spremljanja, ocenjevanja, revizije in kontrole;

57.„ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo;

58.„Unija“ pomeni Evropsko unijo, Evropsko skupnost za atomsko energijo ali oboje, odvisno od konteksta;

59.„institucija Unije“ pomeni Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Evropsko komisijo, Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropsko službo za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD); Evropska centralna banka ne šteje za institucijo Unije;

60.„potencialni ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, vpisan na seznam potencialnih ponudnikov, ki bodo povabljeni k predložitvi prijave za sodelovanje ali k oddaji ponudbe;

61.„gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske in tehnične funkcije.;

62.„naročila gradenj“ pomenijo naročila, ki zajemajo izvajanje oziroma izvajanje in projektiranje gradenj v zvezi z eno od dejavnosti iz Priloge II k Direktivi 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnem naročanju 26 , ter izvedbo gradenj na kakršen koli način, ki ustreza zahtevam javnega naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje.

Člen 3
Skladnost sekundarne zakonodaje s to uredbo

1.Določbe o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jih vsebuje temeljni akt, spoštujejo proračunska načela iz naslova II.

2.Brez poseganja v odstavek 1 se v uvodnih izjavah in v obrazložitvenem memorandumu katerih koli predlogov ali sprememb k predlogom, ki se predložijo zakonodajnemu organu in vsebujejo odstopanja od določb, ki niso določbe iz naslova II, ali od delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, jasno navede takšna odstopanja in posebne razloge, ki upravičujejo odstopanja.

Člen 4
Obdobja, datumi in roki

Če ni določeno drugače, se za roke, določene v tej uredbi, uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71( 27 ).

Člen 5
Varstvo osebnih podatkov

Osebni podatki, ki se zbirajo na podlagi te uredbe, se obdelujejo v skladu z Direktivo 95/46/ES( 28 ) in Uredbo (ES) št. 45/2001. Kandidat ali ponudnik v postopku javnega naročanja, vložnik v postopku za dodelitev nepovratnih sredstev, strokovnjak v postopku za izbiro strokovnjakov, vložnik v natečaju za nagrade ali subjekt ali oseba, ki sodeluje v postopku za izvrševanje sredstev Unije v skladu s točko (c) člena 61(1), ter upravičenec, izvajalec, plačani zunanji strokovnjak oziroma katera koli oseba ali subjekt, ki prejema nagrade ali izvršuje sredstva Unije v skladu s točko (c) člena 61(1), se o tem ustrezno obvesti.

NASLOV II
PRORAČUN IN PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 6
Upoštevanje proračunskih načel

Če ni v tej uredbi določeno drugače, se proračun oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter preglednosti, kakor je določeno v tej uredbi.

POGLAVJE 1
Načeli enotnosti in točnosti proračuna

Člen 7
Obseg proračuna

1.V proračunu se za vsako proračunsko leto načrtujejo in odobrijo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za Unijo. Proračun zajema:

(a)prihodke in odhodke Unije, vključno z upravnimi odhodki, ki nastanejo na podlagi določb PEU v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, in odhodki iz poslovanja v zvezi z izvajanjem teh določb, kadar bremenijo proračun;

(b)prihodke in odhodke Evropske skupnosti za atomsko energijo.

2.Proračun vsebuje diferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, in nediferencirana sredstva.

Odobritve, odobrene za tekoče proračunsko leto, sestavljajo:

(a)odobritve, določene v proračunu, skupaj s spremembami proračuna;

(b)prenesene odobritve;

(c)odobritve, ki se lahko znova dajo na voljo v skladu s členom 14;

(d)odobritve iz plačil predhodnega financiranja, ki so bile vrnjene v skladu s točko (b) člena 12(3);

(e)odobritve iz namenskih prejemkov v tekočem proračunskem letu ali v prejšnjih proračunskih letih, ki niso bile porabljene.

3.S pridržkom člena 112(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu.

4.Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu ali v predhodnih proračunskih letih.

5.Odstavka 2 in 3 tega člena ne preprečujeta, da se odobritve prevzemajo v celoti ali da se proračunske obveznosti prevzemajo v letnih obrokih, kot je določeno v točki (b) člena 110(1) oziroma členu 110(2).

Člen 8
Posebna pravila o načelih enotnosti in točnosti proračuna

1.Vsi prihodki in odhodki se knjižijo na postavko v proračunu.

2.Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali odobriti izven okvira odobritev.

3.Obresti iz plačil predhodnega financiranja, izvršenih iz proračuna, se ne izplačajo Uniji, razen če je v sporazumih o prispevkih ali sporazumih o financiranju določeno drugače.

POGLAVJE 2
Načelo enoletnosti

Člen 9
Proračunsko leto

Odobritve v proračunu se odobrijo za proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 10
Proračunsko računovodstvo za prihodke in odobritve

1.Prihodki proračunskega leta se knjižijo v poslovne knjige za proračunsko leto na osnovi zneskov, ki so bili zbrani v tem proračunskem letu. Lastna sredstva za mesec januar naslednjega proračunskega leta pa se lahko dajo na razpolago vnaprej v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 609/2014 29 .

2.Knjižbe lastnih sredstev iz naslovov davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka se lahko prilagodijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014.

3.Obveznosti se v poslovne knjige knjižijo na podlagi pravnih obveznosti, sklenjenih do 31. decembra. Izjemoma se celotne proračunske obveznosti iz člena 110(4) v poslovne knjige knjižijo na podlagi proračunskih obveznosti do 31. decembra.

4.Plačila se knjižijo v poslovne knjige za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil do 31. decembra navedenega leta.

5.Z odstopanjem od odstavkov 3 in 4:

(a)odhodki za Evropski kmetijski jamstveni sklad (v nadaljnjem besedilu: EKJS) se knjižijo v poslovne knjige za proračunsko leto na podlagi vračil Komisije državam članicam do 31. decembra tega proračunskega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel nalog za plačilo do 31. januarja naslednjega proračunskega leta;

(b)odhodki v okviru deljenega izvrševanja, razen za EKJS, se knjižijo v poslovne knjige za proračunsko leto na podlagi vračil Komisije državam članicam do 31. decembra tega proračunskega leta, vključno z odhodki, obračunanimi do 31. januarja naslednjega proračunskega leta, kot je določeno v členih 28 in 29.

Člen 11
Prevzemanje obveznosti za odobritve

1.Ko je proračun sprejet, se lahko začnejo obveznosti za odobritve, knjižene v proračun, prevzemati s 1. januarjem.

2.Od 15. oktobra proračunskega leta dalje se lahko vnaprej prevzemajo obveznosti za kritje rutinskih upravnih odhodkov in rutinskih odhodkov za upravljanje EKJS v breme odobritev za naslednje proračunsko leto.

Take obveznosti pa ne smejo presegati:

a)ene četrtine odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za ustrezno proračunsko postavko za tekoče proračunsko leto za rutinske upravne odhodke, če so bili slednji odobreni v zadnjem proračunu, ki je bil pravilno sprejet;

b)treh četrtin skupnih ustreznih odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za tekoče proračunsko leto za rutinske odhodke za upravljanje EKJS, če je načelo za te dohodke določeno v obstoječem temeljnem aktu.

Člen 12
Razveljavitev in prenos odobritev

1.Odobritve, ki ostanejo neporabljene ob koncu proračunskega leta, za katero so bile knjižene, se razveljavijo, razen če se prenesejo v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2.Odobritve se lahko prenesejo, vendar samo v naslednje proračunsko leto, na podlagi odločitve, ki jo zadevna institucija sprejeme do 15. februarja v zvezi z:

(a)zneski, ki ustrezajo odobritvam za prevzem obveznosti in nediferenciranim sredstvom, za katere je bila večina pripravljalnih faz v postopku za prevzem obveznosti končana do 31. decembra. Za te zneske se lahko nato prevzamejo obveznosti do 31. marca naslednjega leta, razen za nediferencirana sredstva, povezana s projekti gradenj, za katere se lahko obveznosti prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta;

(b)zneski, ki so potrebni, če je zakonodajni organ sprejel temeljni akt v zadnjem četrtletju proračunskega leta in Komisija ni mogla prevzeti obveznosti za odobritve, predvidene za ta namen, do 31. decembra. Za te zneske se lahko prevzamejo obveznosti do 31. decembra naslednjega proračunskega leta;

(c)odobritvami plačil, ki so potrebne za kritje obstoječih obveznosti ali obveznosti, povezanih s prenesenimi odobritvami za prevzem obveznosti, kadar odobritve plačil, ki so določene na ustreznih proračunskih postavkah za naslednje proračunsko leto, ne zadostujejo za kritje zahtev;

(d)odobritvami, za katere obveznosti niso prevzete, v zvezi z ukrepi iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tak prenos, ki mora biti v okviru 2 % začetnih odobritev, o katerih glasuje proračunski organ, ne sme presegati zneska prilagoditve neposrednih plačil, ki se izvede v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v prejšnjem proračunskem letu. Prenesene odobritve se vrnejo na proračunske postavke, ki zajemajo ukrepe iz točke (b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(e)odobritvami, ki so nedodeljene v začetku proračunskega leta in se nanašajo na sredstva, navedena v Uredbi (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), Uredbi (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva in Uredbi (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020, v obsegu do 10 % začetnih odobritev za posamezen instrument.

Zadevna institucija o sprejeti odločitvi o prenosu do 15. marca obvesti Evropski parlament in Svet. Za vsako proračunsko postavko tudi navede, kako je za prenos uporabila merila iz točk (a), (b) in (c).

3.Odobritve se samodejno prenesejo za:

(a)zneske, ki ustrezajo odobritvam za prevzem obveznosti in odobritvam plačil za rezervo za nujno pomoč in krizno rezervo Evropske unije ter odobritvam za prevzem obveznosti za Solidarnostni sklad Evropske unije;

(b)zneske, ki ustrezajo notranjim namenskim prejemkom.

Zneski iz točk (a) in (b) se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto in zanje se lahko obveznosti prevzamejo do 31. decembra, razen notranjih namenskih prejemkov iz naslova oddajanja v najem in prodaje zgradb in zemljišč iz točke (g) člena 20(3), ki se lahko prenesejo do njihove končne porabe. Odobritve za prevzem obveznosti, navedene v Uredbi (EU) št. 1303/2013 in Uredbi (EU) št. 514/2014 30 , iz vračil plačil predhodnega financiranja, ki so na voljo 31. decembra, se lahko prenesejo do zaključka programa ter se lahko uporabijo po potrebi, če druge odobritve za prevzem obveznosti niso več na voljo;

(c)zneske, ki ustrezajo zunanjim namenskim prejemkom.

Ti zneski se prenesejo samodejno in se v celoti porabijo do izvedbe vseh operacij v zvezi s programom ali ukrepom, za katerega so namenjeni, ali pa se lahko prenesejo in uporabijo za naslednike zadevnega programa ali ukrepa.

To ne velja za prihodke iz točke (iii) člena 20(2)(g), za katere se odobritve, za katere v petih letih niso prevzete obveznosti, razveljavijo.

Zunanji namenski prejemki, ki izhajajo iz sodelovanja držav Evropskega združenja za prosto trgovino (v nadaljnjem besedilu: Efta) v nekaterih programih Unije, kot je navedeno v točki (e) člena 20(2), so skladni s Protokolom 32, priloženim k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP);

(d)odobritve plačil v zvezi z EKJS, ki izhajajo iz začasnih prekinitev v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

4.Nediferencirana sredstva, za katera so ob koncu leta prevzete pravne obveznosti, se plačajo do konca naslednjega proračunskega leta.

5.Brez poseganja v odstavek 3 se odobritve, ki se razporedijo v rezervo, in odobritve za odhodke za zaposlene ne prenesejo. Za namene tega člena odhodki za zaposlene obsegajo plače in nadomestila poslancev in uslužbencev institucij, za katere veljajo kadrovski predpisi.

Člen 13
Sprostitev odobritev

1.Kadar se obveznosti za odobritve sprostijo v proračunskem letu, ki sledi letu, v katerem so bile obveznosti zanje prevzete, ker ukrepi, za katere so bile namenjene, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se zadevne odobritve razveljavijo, če ni v odstavku 3 in členu 14 določeno drugače.

2.Kar zadeva zneske, za katere morajo biti obveznosti prevzete do 31. marca v skladu s členom 12(2), se v primeru, da se ustrezne obveznosti za odobritve po 31. marcu sprostijo, ti zneski razveljavijo.

3.Odobritve iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 se samodejno sprostijo v skladu z navedeno uredbo.

4.Odobritve iz Uredbe (EU) št. 514/2014 se samodejno sprostijo v skladu z navedeno uredbo.

5.Odstavki 1, 2 in 3 tega člena se ne uporabljajo za zunanje namenske prejemke iz člena 20(2).

Člen 14
Ponovna razpoložljivost sproščenih odobritev

1.Sproščene odobritve iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) št. 223/2014 31 se lahko znova dajo na razpolago v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.

V ta namen Komisija preveri proračunska sredstva, ki so se sprostila v predhodnem proračunskem letu, in se do 15. februarja tekočega proračunskega leta na podlagi potreb odloči, ali je treba ustrezne odobritve znova dati na razpolago.

2.Sproščene odobritve se znova dajo na razpolago v primeru:

(a)sprostitve odobritev iz enega od programov v okviru ureditev za izvrševanje rezerve za uspešnost, oblikovane s členom 20 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)sprostitve odobritev iz enega od programov, namenjenih posebnemu finančnemu instrumentu v korist MSP, potem ko se je prekinila udeležba države članice v finančnem instrumentu, kot je določeno v sedmem pododstavku člena 39(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

3.Brez poseganja v odstavka 1 in 2 se odobritve, sproščene v letu n – 2, znova dajo na razpolago krizni rezervi Evropske unije v okviru proračunskega postopka za leto n.

Ko Komisija meni, da je treba uporabiti rezervo, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog za prerazporeditev iz rezerve na ustrezne proračunske postavke v skladu s členom 30(4).

4.Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska obveznosti, ki so bile sproščene zaradi celotne ali delne neizvedbe projektov, povezanih z raziskavami, za katere so bile namenjene, se lahko tudi znova dajo na razpolago raziskovalnemu programu, v katerega spadajo projekti, ali njegovemu nasledniku v okviru letnega proračunskega postopka.

Člen 15
Pravila, ki se uporabljajo v primeru poznejšega sprejetja proračuna

1.Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se uporablja postopek iz prvega odstavka člena 315 PDEU (ureditev začasnih dvanajstin). Obveznosti se lahko prevzemajo in plačila izvršujejo v okviru omejitev iz odstavka 2 tega člena.

2.Obveznosti se lahko prevzemajo po poglavjih do največ ene četrtine skupnih odobritev za zadevno poglavje v preteklem proračunskem letu, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Omejitev odobritev, določena v predlogu proračuna, se ne prekorači.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobritev za zadevno poglavje v predhodnem proračunskem letu. Vendar ta vsota ne presega ene dvanajstine odobritev, določenih v istem poglavju predloga proračuna.

3.Sklicevanje na odobritve za zadevno poglavje v predhodnem proračunskem letu, kakor je določeno v odstavkih 1 in 2, se razume kot sklicevanje na odobritve, izglasovane v proračunu, tudi s spremembami proračuna, in po prilagoditvi za prerazporeditve v tem proračunskem letu.

4.Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja Unije, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije poleg obveznosti in plačil v zneskih, ki so samodejno na razpolago v skladu z odstavkoma 1 in 2, odobri dodatne odhodke, ki presegajo eno začasno dvanajstino, ne pa skupnega zneska štirih začasnih dvanajstin, brez upoštevanja dvanajstine, ki je na razpolago samodejno, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Sklep o odobritvi nemudoma pošlje Evropskemu parlamentu.

Sklep iz prvega pododstavka začne veljati 30 dni po sprejetju, razen če Evropski parlament sprejme katerega koli od ukrepov v nadaljevanju:

(a)z večino svojih sestavnih članov odloči zmanjšati navedene odhodke v tem roku, pri čemer Komisija predloži nov predlog;

(b)obvesti Svet in Komisijo, da ne želi zmanjšati navedenih odhodkov, pri čemer sklep začne veljati pred iztekom 30 dni.

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

5.Če za dano poglavje odobritev štirih začasnih dvanajstin v skladu z odstavkom 4 ne zadostuje za kritje odhodkov, potrebnih za preprečitev prekinitve kontinuitete delovanja Unije na področju, ki ga pokriva zadevno poglavje, se lahko izjemoma dovoli prekoračitev zneska odobritev, knjiženih v ustrezno poglavje proračuna v predhodnem proračunskem letu. Evropski parlament in Svet ukrepata v skladu z postopki iz odstavka 4. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti skupni znesek odobritev, ki je razpoložljiv v proračunu za predhodno proračunsko leto ali v predlaganem predlogu proračuna.

POGLAVJE 3
Načelo ravnotežja

Člen 16
Opredelitev in področje uporabe

1.Prihodki in odobritve plačil so uravnoteženi.

2.Unija in organi Unije iz členov 69 in 70 ne smejo najemati posojil v okviru proračuna.

Člen 17
Bilanca proračunskega leta

1.Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka knjiži v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

2.Ocene takšnih prihodkov ali odobritev plačil se knjižijo v proračun v proračunskem postopku in v dopolnilno pismo, ki se predloži v skladu s členom 40. Ocene se pripravijo v skladu s členom 1 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 32 .

3.Po pripravi začasnega zaključnega računa za vsako proračunsko leto se vsa odstopanja med tem zaključnim računom in ocenami knjižijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna. V takem primeru Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži predlog spremembe proračuna.

POGLAVJE 4
Načelo obračunske enote

Člen 18
Uporaba eura

1.Večletni finančni okvir in proračun se pripravita in izvršujeta v eurih, prav tako se v eurih pripravijo poslovne knjige. Toda za namene denarnega toka iz člena 76 lahko računovodja in, v primeru računov izločenih sredstev, skrbnik računov izločenih sredstev in, za potrebe upravnega poslovodenja Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje, odgovorni odredbodajalec izvajajo posle v drugih valutah.

2.Brez poseganja v posebne določbe, ki izhajajo iz uporabe predpisov za posamezni sektor ali iz posebnih pogodb o izvedbi javnega naročila, sporazumov o nepovratnih sredstvih, sporazumov o prispevkih ter sporazumov o financiranju, odgovorni odredbodajalec izvede preračun po dnevnem deviznem tečaju eura, ki je objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije, na dan, na katerega služba za odobravanje pripravi nalog za plačilo ali nalog za izterjavo.

Če takšen dnevni tečaj ni objavljen, odgovorni odredbodajalec uporabi tečaj iz odstavka 3.

3.Za namene računovodenja iz členov 80 in 81 se preračun med eurom in drugo valuto izvede na podlagi mesečnega računovodskega tečaja eura. Ta računovodski devizni tečaj določi računovodja Komisije iz katerega koli vira informacij, za katerega meni, da je zanesljiv, na podlagi deviznega tečaja na predzadnji delovni dan v mesecu pred mesecem, za katerega se določa devizni tečaj.

4.Preračun valut se izvede tako, da se prepreči znaten vpliv preračuna na raven sofinanciranja Unije ali škodljiv vpliv na proračun Unije. Če je primerno, se menjalno razmerje med eurom in drugimi valutami lahko izračuna z uporabo povprečja dnevnih deviznih tečajev v danem obdobju.

POGLAVJE 5
Načelo univerzalnosti

Člen 19
Področje uporabe

Brez poseganja v člen 20 skupni prihodki pokrivajo skupne odobritve plačil. Brez poseganja v člen 25 se vsi prihodki in odhodki knjižijo v celoti brez neto izravnave.

Člen 20
Namenski prejemki

1.Za financiranje posebnih postavk odhodkov se določijo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki.

2.Zunanji namenski prejemki so:

(a)finančni prispevki držav članic, tretjih držav in organov, ki niso ustanovljeni na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, namenjeni nekaterim ukrepom ali programom, ki jih financira Unija, ter dopolnilnim programom na področju raziskav in tehnološkega razvoja, pri čemer jih v njihovem imenu upravlja Komisija;

(b)odobritve v zvezi s prihodki iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ustanovljenega s Protokolom (št. 37) o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki je priložen k PEU in PDEU;

(c)obresti na depozite in globe, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 33 ;

(d)namenski prejemki, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila ter volila, skupaj z namenskimi prejemki, ki so specifični za vsako institucijo;

(e)finančni prispevki za dejavnosti Unije od tretjih držav ali od organov, ki niso organi Unije, ki niso zajeti v točki (b);

(f)notranji namenski prejemki iz odstavka 3, kolikor so postranske narave k drugim prihodkom v tem odstavku;

(g)prihodki od konkurenčnih dejavnosti, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče (v nadaljnjem besedilu: JRC), ki zajemajo kar koli od naslednjega:

(i)postopke za nepovratna sredstva in postopke javnega naročanja, v katerih sodeluje JRC;

(ii)dejavnosti JRC v imenu tretjih oseb;

(iii)dejavnosti v okviru upravnih sporazumov z drugimi institucijami ali drugimi službami Komisije v skladu s členom 57, za zagotavljanje znanstveno-tehničnih storitev.

3.Notranji namenski prejemki so:

(a)prihodki od tretjih oseb za blago, storitve ali gradnje, dobavljene na njihovo zahtevo;

(b)prihodki od prodaje vozil, opreme, objektov in naprav, materiala ter znanstvene in tehnične opreme;

(c)prihodki iz vračil nepravilno plačanih zneskov v skladu s členom 99;

(d)prihodki od obresti iz plačil predhodnega financiranja v skladu s členom 8(3);

(e)prihodki od dobave blaga, storitev in gradenj za druge službe znotraj institucije, institucije ali organe, skupaj z vračili stroškov službenih potovanj, ki so bili plačani v imenu drugih institucij ali organov;

(f)prejete zavarovalnine;

(g)prihodki od oddajanja v najem in prodaje zgradb in zemljišč;

(h)prihodki od prodaje publikacij in filmov, tudi na elektronskih medijih;

(i)prihodki in vračila, ki izhajajo iz finančnih poslov, razen najemanja in dajanja posojil, ter povezanih sredstev, ki se hranijo v skupnem skladu za rezervacije;

(j)prihodki iz poznejših povračil davkov v skladu s točko (b) člena 25(3). Namenski prejemki se prenesejo in prerazporejajo v skladu z določbami točk (b) in (c) člena 12(3) in členom 30.

4.Temeljni akt lahko za namenske prejemke določi tudi posebne postavke odhodkov. Če ni v temeljnem aktu drugače določeno, so taki prihodki notranji namenski prejemki.

5.Proračun vsebuje postavke, v katere se uvrščajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki, po možnosti pa se navede tudi znesek.

Člen 21
Struktura namenskih prejemkov in zagotavljanje ustreznih odobritev

1.Brez poseganja v točko (c) odstavka 2 tega člena in člen 22 struktura, v katero se uvrščajo namenski prejemki v proračunu, obsega:

(a)v izkazu prihodkov v oddelku proračuna za vsako posamezno institucijo, proračunsko postavko, na katero se vpiše prejemek;

(b)v izkazu odhodkov v pripombah k proračunu, vključno s splošnimi pripombami, navedbo, katere proračunske postavke lahko prejmejo odobritve v višini namenskih prejemkov, ki so dani na razpolago.

V primeru iz točke (a) prvega pododstavka se vpiše zaznamek pro memoria, znesek ocenjenega prejemka pa se navede kot informacija v pripombah.

2.Ko institucija prejme prejemek, se odobritve v višini namenskih prejemkov avtomatsko dajo na razpolago kot odobritve za prevzem obveznosti in kot odobritve plačil, razen v naslednjih primerih:

(a)v primeru iz točke (a) člena 20(2) se lahko za države članice, če je sporazum o prispevku izražen v eurih, odobritve za prevzem obveznosti dajo na razpolago po tem, ko država članica podpiše sporazum o prispevku;

(b)v primeru iz člena 20(2)(b) in točk (i) in (iii) člena 20(2)(g) se odobritve za prevzem obveznosti dajo na razpolago takoj, ko se oceni terjatev;

(c)v primeru iz točke (c) člena 20(2) se ob knjižbi navedenih zneskov v izkaz prihodkov v izkazu odhodkov zagotovijo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.

Odobritve iz točke (c) tega odstavka se izvršujejo v skladu s členom 19.

3.Ocene terjatev iz točk (b) in (h) člena 20(2) se pošljejo računovodji za evidentiranje.

Člen 22
Namenski prejemki na podlagi sodelovanja držav Efte v nekaterih programih Unije

1.Struktura proračuna za vključitev prihodkov iz člena 20(2)(e) je, kot sledi:

(a)v izkaz prihodkov se vključi postavka z zaznamkom pro memoria, na katero se knjiži celoten znesek prispevka držav Efte za zadevno proračunsko leto;

(b)v izkazu odhodkov se v prilogi, ki je sestavni del proračuna, določijo postavke, ki pokrivajo dejavnosti Unije, v katerih sodelujejo države Efte.

2.Po členu 82 Sporazuma EGP so zneski letnega prispevka držav Efte, ki jih Komisiji potrdi Skupni odbor Evropskega gospodarskega prostora v skladu s členom 1(5) Protokola 32 Priloge k Sporazumu EGP, podlaga, da se na začetku proračunskega leta zagotovi celoten znesek ustreznih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil.

Člen 23
Donacije

1.Institucije Unije lahko sprejmejo kakršno koli donacijo v korist Unije, kot so prihodki od fundacij, subvencij, daril in volil.

2.Sprejem donacije v vrednosti 50 000 EUR ali več, ki pomeni tudi finančno obremenitev, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presega 10 % vrednosti izplačane donacije, odobrita Evropski parlament in Svet. Evropski parlament in Svet za takšno odobritev sprejmeta odločitev v dveh mesecih od prejema zahteve Komisije. Če v tem času ne ugovarjata, institucije Unije sprejmejo končno odločitev v zvezi s sprejemom donacije. Institucije Unije pojasnijo stroške finančnih storitev, ki izhajajo iz sprejema donacij v korist Unije.

Člen 24
Korporacijsko sponzorstvo

1.Korporacijsko sponzorstvo je sporazum, na podlagi katerega pravna oseba podpre v naravi dogodek ali dejavnost za namene promocije ali družbene odgovornosti gospodarskih družb.

2.Institucije in organi Unije lahko na podlagi specifičnih internih pravil izjemoma sprejmejo korporacijsko sponzorstvo v naravi, če:

(a)so ustrezno upoštevana načela nediskriminacije, sorazmernosti, enakega obravnavanja in preglednosti;

(b)prispeva k pozitivni podobi Unije in je neposredno povezano z glavnim ciljem dogodka ali ukrepa;

(c)ne ustvari nasprotja interesov niti se ne nanaša izključno na družabne dogodke.

Člen 25
Pravila o odbitkih in popravkih deviznega tečaja

1.Naslednji odbitki se lahko odštejejo od zahtevkov za plačilo, ki se nato posredujejo v izplačilo neto zneska:

(a)kazni, izrečene strankam pogodb o izvedbi javnega naročila ali upravičencem;

(b)popusti, povračila in znižanja na posameznih računih in izkazih stroškov;

(c)obresti iz plačil predhodnega financiranja;

(d)popravki za nepravilno plačane zneske.

Popravki iz točke (d) prvega pododstavka so lahko izvedeni tako, da se neposredno odbijejo od novega vmesnega plačila ali plačila razlike zneska istemu prejemniku po poglavju, členu in v proračunskem letu, za katero je bilo izvršeno previsoko plačilo.

Za odbitke iz točk (c) in (d) prvega pododstavka se uporabljajo računovodska pravila Unije.

2.Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo države članice v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije, bremenijo proračun za znesek brez davka.

3.Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo tretje države na podlagi ustreznih sporazumov, lahko bremenijo proračun za katerega koli od naslednjih zneskov:

(a)znesek brez davka;

(b)znesek, ki vključuje davek. V tem primeru se poznejša povračila davkov štejejo za notranje namenske prejemke.

4.Popravki so dovoljeni za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za leto.

POGLAVJE 6
Načelo specifikacije

Člen 26
Splošne določbe

1.Odobritve se določijo za posebne namene po naslovih in poglavjih. Poglavja se razčlenijo na člene in postavke.

2.Komisija in druge institucije lahko prerazporejajo odobritve znotraj proračuna, če so izpolnjeni posebni pogoji iz členov 27 do 30.

Odobritve se lahko prerazporedijo samo na proračunske postavke, za katere so v proračunu odobritve ali imajo zaznamek pro memoria.

Deleži iz členov 27 in 28 se izračunajo, ko se pripravi zahtevek za prerazporeditev in z upoštevanjem odobritev, določenih v proračunu, skupaj s spremembami proračuna.

Za zadevni znesek se šteje vsota sredstev za prerazporeditev s postavke, s katere se prerazporeja, po prilagoditvi zaradi prejšnjih prerazporeditev. Ne upoštevajo se zneski prerazporeditev, ki jih Komisija ali zadevna institucija opravi samostojno brez odločitve Evropskega parlamenta in Sveta.

Brez poseganja v dodatne pogoje za zahtevke za prerazporeditve iz člena 30 se k predlogom za prerazporeditev in vsem informacijam za Evropski parlament in Svet v zvezi s prerazporejanjem po členih 27, 28 in 29 priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki prikazujejo najnovejše razpoložljive informacije glede porabe odobritev in ocene potreb do konca proračunskega leta tako za postavke, na katere naj bi se odobritve prerazporedile, in za postavke, s katerih naj bi se prerazporedile.

Člen 27
Prerazporeditve, ki jih izvajajo druge institucije, razen Komisije

1.Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna prerazporedi odobritve:

(a)z enega naslova na drugega do največ 10 % odobritev za leto za postavko, s katere se sredstva prerazporedijo;

(b)iz enega poglavja v drugo neomejeno.

2.Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucija o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 29.

3.Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % odobritev za leto na postavki, s katere naj bi se prerazporeditev opravila. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 29.

4.Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna izvede prerazporeditve med členi in znotraj posameznega poglavja, ne da bi morala o tem predhodno obvestiti Evropski parlament in Svet. Odobritve lahko prerazporeja tudi iz enega poglavja v drugo v okviru istega naslova do največ 10 % odobritev za leto na postavki, s katere naj bi se prerazporeditev opravila, ne da bi o tem predhodno obvestila Evropski parlament in Svet.

Člen 28
Prerazporeditve Komisije

1.Komisija lahko v svojem oddelku proračuna samostojno:

(a)prerazporedi odobritve znotraj posameznega poglavja;

(b)v zvezi z odhodki za zaposlene in upravo, ki so skupni več naslovom, prerazporedi z enega naslova na drugega največ 10 % odobritev za leto na postavki, s katere se odobritve prerazporedijo, in največ 30 % odobritev za leto na postavki, na katero se odobritve prerazporedijo;

(c)v zvezi z odhodki iz poslovanja prerazporedi med poglavji v okviru istega naslova ali med različnimi naslovi, ki jih ureja isti temeljni akt, vključno s poglavji za upravno podporo, največ 10 % odobritev za leto na postavki, s katere se odobritve prerazporedijo;

(d)v zvezi z odobritvami za raziskave in tehnološki razvoj, ki jih izvaja JRC, lahko Komisija v okviru naslova proračuna, ki se nanaša na področje politike „neposredne raziskave“, prerazporedi med poglavji do 15 % odobritev na postavki, s katere se odobritve prerazporedijo;

(e)v zvezi z Solidarnostnim skladom Evropske unije prerazporedi odobritve iz rezerve na zadevno postavko potem, ko Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev o uporabi sredstev sklada;

(f)v zvezi z odhodki iz poslovanja za sredstva v okviru deljenega izvrševanja, razen za EKJS, prerazporedi odobritve z enega naslova na drugega, če so zadevne odobritve za isti cilj v smislu zadevne uredbe ali so odhodki za tehnično pomoč;

(g)prerazporedi odobritve s proračunske postavke proračunskega jamstva na proračunsko postavko drugega proračunskega jamstva, če oblikovane rezervacije v skupnem skladu za rezervacije slednjega ne zadoščajo za plačilo zahtevka za unovčitev jamstva.

Za namene točke (c) prvega pododstavka so dovoljene samostojne prerazporeditve s postavk za upravno podporo na ustrezne postavke za poslovanje.

Komisija sprejme odločitve do 31. januarja naslednjega proračunskega leta.

Odhodki iz točke (b) prvega pododstavka tega člena zajemajo, za vsako področje politike, postavke iz člena 45(3).

Kadar Komisija prerazporedi odobritve za EKJS v skladu z odstavkom 1 po 31. decembru, sprejme svojo odločitev do 31. januarja naslednjega proračunskega leta. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

Tri tedne pred prerazporeditvijo iz točke (b) prvega pododstavka tega člena Komisija o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 29.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko Komisija v zadnjih dveh mesecih proračunskega leta samostojno prerazporedi odobritve, ki se nanašajo na odhodke za zaposlene, zunanje uslužbence in druge sodelavce, z enega naslova na drugega do vključno največ 5 % odobritev za leto. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

2.Komisija lahko v okviru svojega oddelka proračuna odloča o naslednjih prerazporeditvah odobritev z enega naslova na drugega, pod pogojem, da o svoji odločitvi nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet:

(a)prerazporedi odobritev z naslova „rezervacije“ iz člena 47 te uredbe, pri čemer je edini pogoj za sprostitev sredstev iz rezerve sprejetje temeljnega akta v skladu s členom 294 PDEU;

(b)v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, kot so mednarodne humanitarne nesreče in krize, ki se zgodijo po 1. decembru proračunskega leta, prerazporedi neporabljene odobritve, ki so v tem proračunskem letu še na razpolago za tiste proračunske naslove, ki spadajo v razdelek 4 večletnega finančnega okvira, na ustrezne proračunske naslove za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči.

Predlogom za prerazporeditev in vsem informacijam za Evropski parlament in Svet v zvezi s prerazporejanjem po členih 27 in 28 se priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki prikazujejo porabo odobritev in ocene potreb do konca proračunskega leta tako za postavke, na katere naj bi se odobritve prerazporedile, in za postavke, s katerih naj bi se prerazporedile.

Člen 29
Predlogi prerazporeditev, ki jih institucije predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu

1.Vsaka institucija svoje predloge prerazporeditev hkrati predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.Komisija lahko predloži predloge prerazporeditev za odobritve plačil za sklade v okviru deljenega izvrševanja, razen za EKJS, Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja naslednjega proračunskega leta. Prerazporeditve odobritev plačil se lahko opravijo s katere koli proračunske postavke. Obdobje šestih tednov iz odstavka 3 se skrajša na tri tedne.

Če Evropski parlament in Svet prerazporeditve ne odobrita ali jo odobrita zgolj delno, ustrezni del odhodka iz točke (b) člena 10(5) bremeni odobritve plačil naslednjega proračunskega leta.

3.Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitve o prerazporeditvah odobritev, kakor je določeno v odstavkih 4 do 8.

4.Evropski parlament in Svet, slednji s kvalificirano večino, o vsakem predlogu prerazporeditve odločita v šestih tednih od njegovega prejema s strani obeh institucij, razen v nujnih okoliščinah.

5.Kadar Komisija prerazporedi odobritve za EKJS v skladu s tem členom, predloži predloge prerazporeditev Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja naslednjega proračunskega leta.

Obdobje šestih tednov iz odstavka 4 se skrajša na tri tedne.

6.Predlog prerazporeditve se odobri, če se v navedenih šestih tednih zgodi kaj od naslednjega:

(a)Evropski parlament in Svet predlog odobrita;

(b)predlog odobri Evropski parlament ali Svet, medtem ko druga institucija ne sprejme odločitve v zvezi z njim;

(c)niti Evropski parlament niti Svet ne sprejme odločitve oziroma ne sprejme odločitve o spremembi ali zavrnitvi predloga prerazporeditve.

7.Obdobje šestih tednov iz odstavka 4 se skrajša na tri tedne v naslednjih primerih, razen če Evropski parlament ali Svet zahteva drugače:

(a)prerazporeditev pomeni manj kot 10 % odobritev na postavki, s katere se prerazporejajo odobritve, in ne presega 5 000 000 EUR;

(b)prerazporeditev zadeva samo odobritve plačil in skupni znesek prerazporeditve ne presega 100 000 000 EUR.

8.Če Evropski parlament ali Svet spremeni znesek prerazporeditve, medtem ko ga druga institucija odobri ali ne sprejme odločitve v zvezi z njim, ali če znesek prerazporeditve spremenita oba, se za odobrenega šteje nižji od teh dveh zneskov, razen če zadevna institucija svoj predlog prerazporeditve umakne.

Člen 30
Prerazporeditve, za katere veljajo posebne določbe

1.Odobritve v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

2.Za zneske, za katere ni odobritev, se na posebno zahtevo Komisije doda zaznamek pro memoria. Za sprejetje zahteve Komisije se uporabljajo pravila iz člena 29. 

3.Odstavek 1 se ne uporablja za notranje namenske prejemke, v primeru da ni ugotovljenih potreb, na podlagi katerih bi bilo dovoljeno takšne prejemke porabiti za namen, za katerega so določeni.

4.Odločitve o prerazporeditvah, s katerimi se dovoli uporaba rezerve za nujno pomoč in krizne rezerve Evropske unije, sprejmeta Evropski parlament in Svet na predlog Komisije.

Za namene tega odstavka se uporablja postopek iz odstavkov 3 in 4 člena 29. Če Evropski parlament in Svet ne soglašata s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi te rezerve, o predlogu Komisije za prerazporeditev ne sprejmeta odločitve.

Predlogom prerazporeditev sredstev iz rezerve za nujno pomoč in krizne rezerve Evropske unije se priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki dokazujejo:

(a)najnovejše razpoložljive informacije glede izvrševanja odobritev in ocene potreb do konca proračunskega leta za postavko, na katero naj bi se odobritve prerazporedile;

(b)analizo možnosti prerazporeditve odobritev.

5.Za prerazporeditve sredstev iz rezerve za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji se šteje, da sta jih Evropski parlament in Svet odobrila, ko sprejmeta odločitev o uporabi sredstev sklada.

POGLAVJE 7
Načelo dobrega finančnega poslovodenja in kakovost izvedbe

Člen 31
Kakovost izvedbe in načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti

1.Odobritve spoštujejo načelo dobrega finančnega poslovodenja, kar pomeni, da se izvršujejo v skladu z naslednjimi načeli:

(a)načelom gospodarnosti, ki zahteva, da se sredstva, ki jih institucija uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, dajo na razpolago pravočasno, v primerni količini in primerni kakovosti ter za najugodnejšo ceno;

(b)načelom učinkovitosti, ki se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseganjem ciljev;

(c)načelom uspešnosti, ki se nanaša na obseg, v katerem se dosežejo načrtovani cilji.

2.V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je poudarek uporabe odobritev na kakovosti izvedbe, zaradi česar se:

(a)cilji programov in dejavnosti vnaprej določijo;

(b)napredek pri doseganju ciljev spremlja na podlagi kazalnikov uspešnosti;

(c)o dosežkih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s točko (h) člena 39(3) in točko (ii) člena 239(1)(b).

Člen 32
Ocenjevanja

1.Za programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, se izvedeta predhodna in naknadna ocena (v nadaljnjem besedilu: ocena), ki sta sorazmerni s cilji in odhodki.

2.Predhodne ocene, ki so podlaga za pripravo programov in dejavnosti, temeljijo na dokazih glede kakovosti izvedbe povezanih programov ali dejavnosti ter opredeljujejo in analizirajo problematična vprašanja, ki jih je treba obravnavati, dodano vrednost EU, cilje, pričakovane učinke različnih možnosti ter ureditve spremljanja in ocenjevanja.

3.Z naknadnimi ocenami se ocenjuje kakovost izvedbe programa ali dejavnosti, vključno z vidiki, kot so uspešnost, učinkovitost, skladnost, relevantnost in dodana vrednost EU. Izvajajo se redno in dovolj zgodaj, da je ugotovitve mogoče upoštevati pri predhodnih ocenah, na podlagi katerih se pripravijo povezani programi in dejavnosti.

Člen 33
Obvezna ocena finančnih posledic

1.Vsakemu predlogu ali pobudi, ki ga Komisija, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) ali država članica predloži zakonodajnemu organu in ima lahko posledice za proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priloži ocena finančnih posledic in predhodna ocena iz člena 32.

Vsaki bistveni spremembi predloga ali pobudi, ki se predloži zakonodajnemu organu in ima lahko znatne posledice za proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priloži ocena finančnih posledic, ki jo pripravi institucija, ki predlaga spremembo.

Ocena finančnih posledic vsebuje finančne in gospodarske podatke, da lahko zakonodajni organ oceni potrebo po ukrepanju Unije. Ocena finančnih posledic vsebuje ustrezne informacije glede skladnosti z drugimi dejavnostmi Unije in vseh možnosti sinergije.

V primeru večletnih dejavnosti ocena finančnih posledic vsebuje načrt letnih potreb v smislu odobritev in delovnih mest, vključno za zunanje uslužbence, ter oceno njihovih srednjeročnih finančnih posledic.

2.Med proračunskim postopkom Komisija zagotavlja potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih odobritev in začetnih napovedi v oceni finančnih posledic z vidika napredka pri obravnavi predloga ali pobude, predložene zakonodajnemu organu.

3.Za zmanjšanje tveganja goljufij, nepravilnosti in neizpolnitve ciljev so v oceni finančnih posledic iz odstavka 1 navedene informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole, oceni stroškov in koristi kontrol, ki bi nastali zaradi takšnih sistemov, in o oceni pričakovane stopnje tveganja napak ter obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

Takšna analiza upošteva verjetno število in vrsto napak ter posebne pogoje za zadevno področje politike ter pravila, ki se uporabljajo za to področje.

4.Komisija ob predložitvi spremenjenih ali novih predlogov za porabo oceni stroške in koristi kontrolnih sistemov ter stopnjo tveganja napak, kot je določeno v odstavku 3.

Člen 34
Notranja kontrola izvrševanja proračuna

1.Na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja se proračun izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, primerno za posamezen način izvrševanja, in v skladu z ustreznimi pravili za posamezni sektor.

2.Za namene izvrševanja proračuna je notranja kontrola opredeljena kot proces, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in katerega namen je razumno zagotovilo o doseganju naslednjih ciljev:

(a)uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij;

(b)zanesljivosti poročanja;

(c)varovanja sredstev in informacij;

(d)preprečevanja, odkrivanja ter odprave goljufij in nepravilnosti ter nadaljnjega ukrepanja v zvezi z njimi;

(e)ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo osnovnih transakcij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.

3.Uspešna notranja kontrola temelji na najboljših mednarodnih praksah in vključuje zlasti naslednje:

(a)ločevanje nalog;

(b)ustrezno strategijo obvladovanja tveganja in ustrezno strategijo kontrole, ki vključuje kontrolo na ravni prejemnika;

(c)izogibanje nasprotju interesov;

(d)ustrezne revizijske sledi in celovitost podatkov v podatkovnih sistemih;

(e) postopke za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti ter za nadaljnje ukrepanje pri ugotovljenih pomanjkljivostih in izjemah notranje kontrole;

(f)redno oceno dobrega delovanja sistema notranje kontrole.

4.Učinkovita notranja kontrola temelji na naslednjih elementih:

(a)izvajanju ustrezne strategije obvladovanja tveganja in strategije kontrole, ki je bila usklajena med zadevnimi udeleženci v verigi kontrole;

(b)dostopnosti rezultatov izvedenih kontrol za vse ustrezne udeležence v verigi kontrole;

(c)po potrebi na zanašanju na izjave izvajalskih partnerjev in neodvisna revizijska mnenja, pod pogojem, da je kakovost v zvezi s tem opravljenim delom ustrezna in sprejemljiva ter da je bilo delo opravljeno v skladu z dogovorjenimi standardi;

(d)pravočasni uporabi korektivnih ukrepov, ki po potrebi vključujejo odvračilne kazni;

(e)jasni in nedvoumni zakonodaji, na kateri so zasnovane politike;

(f)odpravi večkratnih kontrol;

(g)izboljšanju razmerja med stroški in koristmi kontrole.

5.Če je med izvajanjem programa stopnja napak nenehno visoka, Komisija opredeli pomanjkljivosti v kontrolnih sistemih, preuči stroške in koristi morebitnih korektivnih ukrepov in ustrezno ukrepa ali predlaga ustrezne ukrepe, na primer poenostavitev veljavnih določb, izboljšanje kontrolnih sistemov in preoblikovanje programa ali izvedbenih sistemov.

POGLAVJE 8
Načelo preglednosti

Člen 35
Objava zaključnega računa in proračunov

1.Proračun se določi in izvršuje ter zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.

2.Predsednik Evropskega parlamenta objavi proračun in vsako spremembo proračuna, kakor so dokončno sprejeti, v Uradnem listu Evropske unije.

Proračuni se objavijo v treh mesecih po datumu razglasitve njihovega dokončnega sprejetja.

Do uradne objave v Uradnem listu Evropske unije se končni podrobni zneski proračuna na pobudo Komisije objavijo v vseh jezikih čim prej po končnem sprejetju proračuna in najpozneje v štirih tednih na internetni strani institucij.

Konsolidirani zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 36
Objava informacij o prejemnikih in drugih informacij

1.Komisija na ustrezen način in pravočasno omogoči dostop do informacij o prejemnikih ter naravi in namenu ukrepa, financiranega iz proračuna, kadar se slednji izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 61(1).

Obveznost iz prvega pododstavka se uporablja tudi za druge institucije, kadar izvršujejo proračun Unije.

Informacije o prejemnikih sredstev Unije, ki se izvršujejo v okviru neposrednega izvrševanja, se objavijo na internetni strani institucij Unije najpozneje do 30. junija leta po proračunskem letu, v katerem so bile za sredstva prevzete pravne obveznosti.

2.Pri omogočanju dostopa do informacij iz prvega pododstavka odstavka 1 se ustrezno upoštevajo zahteve glede zaupnosti in varnosti, zlasti glede varstva osebnih podatkov, ter zajemajo:

(a)ime oz. naziv prejemnika;

(b)lokacijo prejemnika;

(c)znesek prevzetih pravnih obveznosti;

(d)naravo in namen ukrepa.

Za namene točke (b) prvega pododstavka izraz „lokacija“ pomeni:

(i)naslov prejemnika, kadar gre za pravno osebo;

(ii)regijo na ravni NUTS 2, kadar je prejemnik fizična oseba.

Te informacije se objavijo samo za nagrade, podeljene na podlagi natečajev, nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev, in naročila, oddana na podlagi postopkov javnega naročanja, ter za strokovnjake, ki so bili izbrani na podlagi člena 230(2). Informacije se ne objavijo za:

(a)izobraževalno podporo, plačano fizičnim osebam, in drugo neposredno pomoč, plačano fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, iz točke (b) člena 185(4);

(b)naročila zelo nizke vrednosti, dodeljena strokovnjakom, izbranim na podlagi člena 230(2), in naročila zelo nizke vrednosti pod zneskom iz točke 14.4 Priloge k tej uredbi.

Internetna stran institucij Unije vsebuje vsaj naslov spletišča, na katerem so informacije, če te niso objavljene neposredno na za to namenjeni internetni strani institucij Unije.

3.V primeru fizičnih oseb se objavijo samo ime in lokacija prejemnika, znesek prevzetih pravnih obveznosti in namen ukrepa. Ti podatki se razkrijejo na podlagi relevantnih meril, kot so pogostnost ali vrsta oziroma pomen ukrepa. Kar zadeva osebne podatke, se objavljene informacije odstranijo dve leti po koncu proračunskega leta, v katerem so bile prevzete pravne obveznosti za znesek. To velja tudi za osebne podatke za pravne osebe, pri katerih je v uradnem nazivu navedenih ena ali več fizičnih oseb.

4.Objava se opusti, če takšno razkritje ogroža pravice in svoboščine vpletenih posameznikov, kot jih varuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom prejemnikov.

5.Osebe ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) člena 61(1), in organi, imenovani v skladu z odstavkom 3 člena 62, na ustrezen način in pravočasno omogočijo dostop do informacij o svojih prejemnikih.

Informacije o končnih prejemnikih sredstev, ki se zagotovijo iz finančnih instrumentov, ki prejemajo podporo iz proračuna Unije za znesek, nižji od 500 000 EUR, se omejijo na statistične podatke, združene na podlagi relevantnih meril, kot so geografska lega, gospodarska tipologija prejemnikov, vrsta prejete podpore in področje politike Unije, v katero spada zagotovljena podpora.

Kadar je primerno, se raven podrobnosti in merila določijo v zadevnih pravilih za posamezni sektor in se lahko dodatno dopolnijo v sporazumih o okvirnem finančnem partnerstvu.

Komisija na ustrezen način in pravočasno omogoči dostop do informacij o spletišču, na katerem so informacije iz prvega pododstavka.

NASLOV III
DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

POGLAVJE 1
Določitev proračuna

Člen 37
Načrti prihodkov in odhodkov

1.Vsaka institucija razen Komisije pripravi načrt svojih prihodkov in odhodkov, ki ga pošlje Komisiji in vzporedno v informacijo Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija vsako leto.

2.Visoki predstavnik se posvetuje s člani Komisije, pristojnimi za razvojno politiko, sosedsko politiko in mednarodno sodelovanje ter humanitarno in krizno odzivanje, v zvezi z njihovimi pristojnostmi.

3.Komisija pripravi svoje lastne načrte, ki jih takoj po njihovem sprejetju prav tako pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Pri pripravi svojih načrtov Komisija uporablja informacije iz člena 38.

Člen 38
Načrt proračuna organov iz člena 69

V skladu s svojim aktom o ustanovitvi vsak organ iz člena 69 Komisiji ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. januarja vsako leto pošlje osnutek enotnega programskega dokumenta.

Člen 39
Predlog proračuna

1.Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog proračuna do 1. septembra v letu, ki je pred letom njegovega izvrševanja. Ta predlog v vednost pošlje tudi nacionalnim parlamentom.

Predlog proračuna vsebuje povzetek splošnega izkaza prihodkov in odhodkov Unije in konsolidira načrte iz člena 37. Vsebuje lahko tudi načrte, drugačne od tistih, ki so jih pripravile institucije.

Predlog proračuna sledi sestavi in pripravi proračuna iz členov 45 do 50.

Vsak oddelek predloga proračuna ima uvod, ki ga pripravi zadevna institucija.

Komisija pripravi splošni uvod k predlogu proračuna. Splošni uvod vključuje finančne preglednice, ki vsebujejo glavne podatke po naslovih ter utemeljitve sprememb odobritev od enega do drugega proračunskega leta po kategorijah odhodkov večletnega finančnega okvira.

2.Da se zagotovijo natančnejše in zanesljivejše napovedi proračunskih posledic veljavne zakonodaje in zakonodajnih predlogov v postopku sprejemanja, Komisija predlogu proračuna priloži okviren finančni načrt za naslednja leta, strukturiran po kategorijah odhodkov, področjih politike in proračunskih postavkah. Celoten finančni načrt zajema vse kategorije odhodkov razen kmetijstva, kohezijske politike in uprave, za katere se navedejo le povzetki podatkov.

Okvirni finančni načrt se po sprejetju proračuna posodobi, tako da se v njem upoštevajo rezultati proračunskega postopka in drugih zadevnih odločitev.

3.Komisija predlogu proračuna priloži:

(a)utemeljitev, zakaj se načrti v predlogu proračuna razlikujejo od tistih, ki so jih pripravile druge institucije;

(b)vse delovne dokumente, za katere meni, da so koristni v zvezi kadrovskimi načrti institucij. Vsi takšni delovni dokumenti, ki prikazujejo zadnje odobrene kadrovske načrte, vključujejo:

(i)vse zaposlene Unije, prikazane glede na vrsto pogodbe,

(ii)izjavo o politiki delovnih mest in zunanjih uslužbencih ter o uravnoteženi zastopanosti obeh spolov,

(iii)število delovnih mest, dejansko zapolnjenih na začetku leta, v katerem je bil predložen predlog proračuna, z navedbo njihove razporeditve po plačnih razredih in upravnih enotah,

(iv)seznam delovnih mest, razčlenjen po področjih politike;

(v)za vsako kategorijo zunanjih uslužbencev prvotno predvideno število ekvivalenta polne zaposlitve na podlagi odobritev ter število oseb, ki so dejansko zaposlene na začetku leta, v katerem je predložen predlog proračuna, z navedbo njihove razporeditve po funkcionalnih skupinah in po potrebi po plačnih razredih;

(c)za organe iz členov 69 in 70 delovni dokument, ki prikazuje prihodke in odhodke, ter vse informacije o zaposlenih iz točk (i) do (v) pododstavka (b).

Če javno-zasebna partnerstva uporabljajo finančne instrumente, so informacije v zvezi s temi instrumenti vključene v delovni dokument iz odstavka 4;

(d)delovni dokument o načrtovanem izvrševanju odobritev za zadevno proračunsko leto in neporavnanih obveznostih;

(e)kar zadeva odobritve za upravo, delovni dokument, ki predstavlja upravne odhodke, ki jih bo izvrševala Komisija v okviru svojega oddelka proračuna;

(f)delovni dokument o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih, ki vsebuje tudi oceno rezultatov in predvidene nadaljnje ukrepe;

(g)v zvezi s financiranjem mednarodnih organizacij delovni dokument, ki vsebuje:

(i)povzetek vseh prispevkov z razčlenitvijo po programu ali skladu Unije in mednarodni organizaciji,

(ii)obrazložitev, zakaj je bilo za Unijo učinkoviteje financirati te mednarodne organizacije, kakor ukrepati neposredno;

(h)izjave o programih ali katere koli druge zadevne dokumente, ki vsebujejo naslednje:

(i)navedbo politik in ciljev Unije, h katerim bo program prispeval;

(ii)jasno utemeljitev, zakaj je potrebno posredovanje na ravni Unije v skladu z, med drugim, načelom subsidiarnosti;

(iii)posodobitve glede doseganja ciljev programa;

(iv)popolno utemeljitev, vključno z analizo stroškov in koristi predlaganih sprememb v višini odobritev;

(v)informacije o stopnjah izvrševanja programa za tekoče in predhodno leto,

(i)zbirni pregled rokov plačil, zapadlih v naslednjih proračunskih letih, za poravnavo proračunskih obveznosti, vključenih v proračun v preteklih proračunskih letih.

4.Kadar Komisija uporabi finančne instrumente, predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsak finančni instrument navaja:

(a)navedbo finančnega instrumenta in njegovega temeljnega akta skupaj s splošnim opisom instrumenta, njegovimi posledicami za proračun ter dodano vrednostjo prispevka Unije;

(b)finančne institucije, ki sodelujejo pri izvrševanju, vključno z vsemi vprašanji glede uporabe člena 150(2);

(c)njegov prispevek k doseganju ciljev zadevnega programa, kot se meri po ustaljenih kazalnikih, po potrebi vključno z geografsko diverzifikacijo;

(d)predvidene operacije, vključno s ciljnimi obsegi na podlagi ciljnega vzvoda ali, če ta ni na voljo, na podlagi učinka vzvoda, izhajajočega iz obstoječih finančnih instrumentov;

(e)proračunske postavke, ki ustrezajo relevantnim operacijam, ter skupne proračunske obveznosti in plačila iz proračuna;

(f)povprečno obdobje, ki preteče od prevzema proračunskih obveznosti za finančne instrumente in pravnih obveznosti za posamezne projekte v obliki kapitala ali dolga, kadar to obdobje presega tri leta. Komisija pojasni razloge in, kadar je ustrezno, predloži akcijski načrt za skrajšanje tega obdobja v okviru letnega postopka razrešnice;

(g)prihodke in povračila iz člena 202(2), vključno z oceno njihove porabe;

(h)vrednost kapitalskih naložb glede na prejšnja leta;

(i)skupni znesek rezervacij za tveganja in obveznosti, pa tudi vse informacije o izpostavljenosti Unije finančnim tveganjem;

(j)oslabitve sredstev in unovčena jamstva, tako za predhodno leto kot za zadevne skupne zneske;

(k)kakovost izvrševanja finančnega instrumenta, vključno z realiziranimi naložbami, ciljni učinek vzvoda in doseženi učinek vzvoda;

(l)zagotovljena sredstva v skupnem jamstvenem skladu in po potrebi stanje na skrbniškem računu.

Ta delovni dokument vsebuje tudi pregled upravnih odhodkov zaradi provizij za upravljanje ter druge finančne in operativne stroške za upravljanje finančnih instrumentov v celoti ter na posameznega upravljavca in upravljani finančni instrument.

5.Kadar je Komisija dala proračunsko jamstvo, predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsako proračunsko jamstvo in za skupni jamstveni sklad navaja:

(a)navedbo proračunskega jamstva in njegovega temeljnega akta skupaj s splošnim opisom jamstva, njegovimi posledicami za finančne obveznosti proračuna ter dodano vrednostjo podpore Unije;

(b)partnerje za jamstva, vključno z vsemi vprašanji glede uporabe člena 150(2);

(c)njegov prispevek k doseganju ciljev proračunskega jamstva, kot se meri po ustaljenih kazalnikih, po potrebi vključno z geografsko diverzifikacijo in mobilizacijo sredstev zasebnega sektorja;

(d)informacije o operacijah, ki so zajete v jamstvu, na skupni osnovi po sektorjih, državah in instrumentih, po potrebi vključno s portfelji in kombinirano podporo z drugimi ukrepi Unije;

(e)finančni znesek, prenesen na upravičence, in oceno učinka vzvoda, ki so ga dosegli projekti, ki jih podpira jamstvo;

(f)informacije, združene na isti skupni osnovi kot v točki (d), o zahtevkih za unovčitev jamstva, izgubah, donosih, izterjanih zneskih in vseh drugih prejetih plačilih;

(g)informacije o finančnem poslovodenju, kakovosti izvedbe in tveganju skupnega jamstvenega sklada ob koncu predhodnega koledarskega leta;

(h)dejansko stopnjo oblikovanja rezervacij za skupni jamstveni sklad in po potrebi naknadne prerazporeditve na podlagi člena 206(3);

(i)finančne prejemke v skupni sklad za rezervacije v preteklem koledarskem letu ter obsežne transakcije in vse relevantne informacije o izpostavljenosti Unije finančnim tveganjem;

(j)v skladu s členom 203(3) oceno vzdržnosti pogojnih obveznosti, ki bremenijo proračun Unije in izhajajo iz finančnih poslov.

6.Kadar Komisija uporabi skrbniške sklade Unije, predlogu proračuna priloži delovni dokument o dejavnostih, ki se podpirajo s sredstvi skrbniških skladov Unije, o njihovem izvajanju in kakovosti izvedbe.

7.Komisija k predlogu proračuna priloži tudi vse dodatne delovne dokumente, ki se ji zdijo koristni za utemeljitev njenih proračunskih zahtev.

8.V skladu s členom 8(5) Sklepa Sveta 2010/427/EU( 34 ) ter za zagotovitev proračunske preglednosti na področju zunanjega delovanja Unije Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s predlogom proračuna predloži delovni dokument, v katerem podrobno navede:

(a)vse upravne odhodke in odhodke iz poslovanja, povezane z zunanjim delovanjem Unije, vključno z nalogami skupne zunanje in varnostne politike (v nadaljnjem besedilu: SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike, ki se financirajo iz proračuna;

(b)skupne upravne odhodke ESZD za preteklo leto, razčlenjene na odhodke po delegacijah Unije in odhodke za osrednjo upravo ESZD, skupaj z odhodki iz poslovanja, razčlenjenimi po geografskih območjih (regije, države), tematskih področjih, delegacijah Unije in misijah.

9.V delovnem dokumentu iz odstavka 6 poleg tega:

(a)navede število delovnih mest za vsak plačni razred v posamezni kategoriji ter število rednih in začasnih delovnih mest, vključno z delovnimi mesti pogodbenih in lokalnih uslužbencev, odobrenih v okviru odobritev v vsaki delegaciji Unije, kot tudi v osrednji upravi ESZD;

(b)navede povečanje ali zmanjšanje števila delovnih mest po plačnih razredih in kategorijah v osrednji upravi ESZD in v vseh delegacijah Unije v primerjavi s predhodnim proračunskim letom.

Člen 40
Dopolnilno pismo k predlogu proračuna

Na podlagi kakršnih koli novih informacij, ki niso bile na voljo v času določitve predloga proračuna, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo ene od drugih institucij v zvezi z njihovim oddelkom proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži dopolnilna pisma k predlogu proračuna, preden je sklican spravni odbor iz člena 314 PDEU. Pisma lahko vključujejo dopolnilno pismo, zlasti o posodobitvi načrtovanih odhodkov za kmetijstvo.

Člen 41
Obveznosti držav članic zaradi sprejetja proračuna

1.Predsednik Evropskega parlamenta razglasi, da je proračun dokončno sprejet po postopku iz člena 314(9) PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.

2.Po razglasitvi, da je proračun dokončno sprejet, je vsaka država članica od 1. januarja naslednjega proračunskega leta ali od datuma razglasitve dokončnega sprejetja proračuna, če se to zgodi po 1. januarju, zavezana Uniji plačati dolgovane zneske, kakor je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 609/2014.

Člen 42
Predlogi za spremembo proračuna

1.Komisija lahko predloži predloge za spremembo proračuna, ki so potrebni predvsem zaradi prihodkov v naslednjih okoliščinah:

(a)da se v proračun knjiži stanje iz predhodnega proračunskega leta v skladu s postopkom iz člena 17,

(b)da se popravijo napovedi lastnih sredstev na podlagi popravljenih ekonomskih napovedi;

(c)da se upoštevajo popravljene napovedi lastnih sredstev in drugih prihodkov, pa tudi znova preuči razpoložljivost odobritev plačil in potrebe po njih.

Kolikor je mogoče in kadar je upravičeno, lahko Komisija predlaga spremembe, ki so potrebne zaradi odhodkov, kombinirane s spremembami, ki so potrebne zaradi prihodkov, iz prvega pododstavka.

Komisija lahko predloži predloge za spremembo proračuna, ki so potrebni predvsem zaradi odhodkov, če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine.

2.Institucije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v odstavku 1, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

Pred predstavitvijo predloga za spremembo proračuna Komisija in druge institucije preučijo možnosti za prerazporeditev ustreznih odobritev, pri čemer zlasti navedejo vse pričakovane neporabljene odobritve.

Člen 41 se uporablja za spremembe proračuna. Spremembe proračuna so utemeljene s sklicevanjem na proračun, katerega načrte spreminjajo.

3.Razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, Komisija predloži predlog za spremembo proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati najpozneje do 15. oktobra vsakega proračunskega leta. Zahtevam za spremembo proračuna drugih institucij lahko priloži mnenje.

4.Predlogom za spremembo proračuna se priložijo izjava o razlogih in informacije o izvrševanju proračuna za predhodno in tekoče proračunsko leto, ki so na razpolago v času priprave spremembe proračuna.

Člen 43
Zgodnejša predložitev načrtov in predlogov proračunov

Komisija, Evropski parlament in Svet se lahko dogovorijo za skrajšanje nekaterih rokov za predložitev načrtov ter za sprejetje in pošiljanje predlogov proračunov. Vendar tak dogovor ne sme skrajšati ali podaljšati rokov, ki so določeni za preučitev takih besedil na podlagi člena 314 PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.

POGLAVJE 2
Sestava in priprava proračuna

Člen 44
Sestava proračuna

Proračun sestavljajo:

(a)splošni izkaz prihodkov in odhodkov;

(b)ločeni oddelki za vsako institucijo, z izjemo Evropskega sveta in Sveta, ki imata isti oddelek proračuna, razčlenjeni v izkaze prihodkov in odhodkov.

Člen 45
Proračunska nomenklatura

1.Prihodke Komisije ter prihodke in odhodke drugih institucij Evropski parlament in Svet razčlenita po vrstah ali po namenu, za katerega so določeni, v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.

2.Izkaz odhodkov za oddelek proračuna za Komisijo se pripravi na podlagi nomenklature, ki jo sprejmeta Evropski parlament in Svet in je razčlenjena po namenu.

Vsak naslov se nanaša na eno področje politike, vsako poglavje pa praviloma na en program ali eno dejavnost.

Vsak naslov lahko vključuje odobritve za poslovanje in upravne odobritve. Upravne odobritve v enem naslovu se združijo v eno samo poglavje.

Proračunska nomenklatura je skladna z načeli specifikacije, preglednosti in dobrega finančnega poslovodenja. Zagotavlja jasnost in preglednost, ki sta potrebni za proračunski postopek, hkrati pa lajša prepoznavanje glavnih ciljev, kot izhajajo iz ustreznih pravnih podlag, kar omogoča izbiro političnih prednostnih nalog ter učinkovito in uspešno izvrševanje.

3.Kadar so upravne odobritve razčlenjene glede na namen, so po posameznih naslovih razvrščene takole:

(a)odhodki za zaposlene, odobreni v kadrovskem načrtu: navesti je treba znesek odobritev in število delovnih mest v kadrovskem načrtu, ki ustrezajo tem odhodkom;

(b)odhodki za zunanje uslužbence ter drugi odhodki iz točke (b) prvega pododstavka člena 28(1) in financirani iz razdelka „uprava“ večletnega finančnega okvira;

(c)odhodki za zgradbe in drugi s tem povezani odhodki, vključno s čiščenjem in vzdrževanjem, najemom, telekomunikacijami, vodo, plinom in elektriko;

(d)zunanji uslužbenci in tehnična pomoč, neposredno povezana z izvajanjem programov.

Kateri koli upravni odhodki Komisije, ki so skupni več naslovom, se navedejo v ločenem zbirnem poročilu, razvrščeni po vrstah odhodkov.

Člen 46
Negativni prihodki

1.Proračun ne vsebuje negativnih prihodkov, razen če ti izhajajo iz negativnega obrestovanja depozitov.

2.Lastna sredstva, ki se plačajo na podlagi Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, so neto zneski in se kot taka prikazujejo v povzetku izkaza prihodkov proračuna.

Člen 47
Rezervacije

1.Vsak oddelek proračuna lahko vsebuje naslov „rezervacije“. Proračunska sredstva se knjižijo v ta naslov v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)pri določitvi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep;

(b)obstajajo resni razlogi za dvom glede zadostnosti odobritev ali možnosti izvrševanja odobritev, knjiženih na zadevno postavko, pod pogoji, ki so v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Odobritve iz navedenega naslova se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvi v skladu s postopkom iz točke (c) prvega pododstavka člena 28(1) te uredbe, kadar se za sprejetje temeljnega akta uporablja postopek iz člena 294 PDEU, in v skladu s postopkom iz člena 29 te uredbe za vse druge primere.

2.V primeru hudih težav pri izvrševanju lahko Komisija med proračunskim letom predlaga, da se odobritve prerazporedijo v naslov „rezervacije“. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev o takih prerazporeditvah, kakor je določeno v členu 29.

Člen 48
Negativna rezerva

Oddelek proračuna za Komisijo lahko vključuje „negativno rezervo“, ki je omejena na največ 400 000 000 EUR. Taka rezerva, ki se knjiži v ločen naslov, zajema samo odobritve plačil.

Ta negativna rezerva se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo v skladu s postopkom iz členov 28 in 29.

Člen 49
Rezerva za nujno pomoč in krizna rezerva Evropske unije

1.Oddelek proračuna za Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam in krizno rezervo Evropske unije.

2.Rezervi iz odstavka 1 se črpata pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov 28 in 30.

Člen 50
Priprava proračuna

1.Proračun prikazuje:

(a)v splošnem izkazu prihodkov in odhodkov:

(i)načrtovane prihodke Unije za zadevno proračunsko leto (v nadaljnjem besedilu: leto n);

(ii)načrtovane prihodke za predhodno proračunsko leto in prihodke za leto n – 2;

(iii)odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za leto n;

(iv)odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za predhodno proračunsko leto;

(v)prevzete odhodke in plačane odhodke v letu n – 2, slednji pa se izrazijo tudi kot odstotek proračuna za leto n;

(vi)ustrezne pripombe za vsako podpodročje v skladu s členom 45(1). Proračunske pripombe vključujejo navedbe temeljnih aktov, če obstajajo, in vse ustrezne obrazložitve glede narave in namena odobritev;

(b)v vsakem oddelku prihodke in odhodke na enak način kakor v točki (a);

(c)v zvezi z uslužbenci:

(i)za vsak oddelek kadrovski načrt, ki prikazuje število delovnih mest za vsak plačni razred v vsaki kategoriji in v vsaki službi ter število odobrenih rednih in začasnih delovnih mest v okviru odobritev;

(ii)kadrovski načrt za uslužbence, ki so plačani iz odobritev za raziskave in tehnološki razvoj za neposredne ukrepe, in kadrovski načrt za uslužbence, ki so plačani iz istih odobritev za posredne ukrepe; kadrovski načrt se razčleni po kategorijah in plačnih razredih ter razlikuje med rednimi in začasnimi delovnimi mesti, ki se odobrijo v okviru odobritev;

(iii)kadrovski načrt, ki prikazuje število delovnih mest po plačnih razredih in kategorijah za vsak organ iz člena 69, ki prejema prispevek v breme proračuna. Kadrovski načrt poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za proračunsko leto, prikazuje tudi število, ki je bilo odobreno za predhodno leto. Uslužbenci Agencije za oskrbo Euratom so v kadrovskem načrtu Komisije prikazani ločeno;

(d)v zvezi s finančno pomočjo in proračunskimi jamstvi:

(i)v splošnem izkazu prihodkov proračunske postavke, ki se nanašajo na zadevne posle in so namenjene evidentiranju povračil prejemnikov, ki prvotno niso izpolnili obveznosti. Te postavke imajo zaznamek pro memoria in so opremljene z ustreznimi opombami;

(ii)v oddelku za Komisijo:

–proračunske postavke, ki vsebujejo jamstva Unije v zvezi z zadevnimi posli. Te postavke imajo zaznamek pro memoria, dokler ne nastanejo dejanski stroški, ki se pokrijejo iz določenih sredstev;

–pojasnila, v katerih so navedeni temelji akt in obseg predvidenih poslov, njihovo trajanje in finančna jamstva, ki jih je dala Unija za take posle;

(iii)v dokumentu v prilogi k oddelku proračuna za Komisijo kot kazalnik, tudi ustreznih tveganj:

–kapitalske posle v teku in upravljanje dolgov,

–kapitalske posle in upravljanje dolgov za leto n;

(e)v zvezi s financiranjem, ki ga izvršujejo subjekti v skladu s členom 61(1)(c):

(i)navedbo temeljnega akta zadevnega programa;

(ii)ustrezne proračunske postavke;

(iii)splošen opis ukrepa, vključno z njegovim trajanjem in posledicami za proračun;

(f)skupni znesek odhodkov za SZVP, knjižen v poglavje o SZVP s posebnimi členi. Ti členi zajemajo odhodke za SZVP in vsebujejo posebne postavke, v katerih so navedene vsaj posamezne večje misije.

2.Poleg dokumentov iz odstavka 1 lahko Evropski parlament in Svet proračunu priložita tudi druge ustrezne dokumente.

Člen 51
Pravila glede kadrovskih načrtov za uslužbence

1.Kadrovski načrti, opisani v točki (c) člena 50(1), predstavljajo absolutno omejitev za vsako institucijo ali organ. Nobeno imenovanje ni mogoče nad to omejitvijo.

Razen za plačne razrede AD 16, AD 15 in AD 14 pa lahko vsaka institucija ali organ spremeni svoj kadrovski načrt za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)obseg odobritev za uslužbence za celotno proračunsko leto se ne spremeni;

(b)omejitev skupnega števila delovnih mest, odobrenih s posameznim kadrovskim načrtom, ni prekoračena;

(c)institucija ali organ sodeluje pri primerjalni analizi z drugimi institucijami in organi Unije, kot je to začela Komisija z analizo kadrovskih potreb.

Tri tedne pred spremembami iz drugega pododstavka institucija o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, institucija ne izvede sprememb in se uporabi postopek iz člena 42.

2.Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje v skladu s kadrovskimi predpisi, izravnajo z drugimi imenovanji.

POGLAVJE 3
Proračunska disciplina

Člen 52
Skladnost z večletnim finančnim okvirom

Proračun je v skladu z večletnim finančnim okvirom.

Člen 53
Skladnost aktov Unije s proračunom

Kadar izvajanje akta Unije preseže razpoložljive odobritve, se tak akt finančno lahko izvrši šele po ustrezni spremembi proračuna.

NASLOV IV
IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1
Splošne določbe

Člen 54
Izvrševanje proračuna v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in mnenjem državljanov

1.Komisija izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobritev.

2.Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobritev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

3.Komisija, države članice ali kateri koli drug subjekt, ki izvršuje proračun Unije, se lahko glede izvrševanja proračuna Unije posvetuje z državljani.

Člen 55
Informacije o prenosu osebnih podatkov za namene revizije

Potencialni upravičenci, kandidati, ponudniki in udeleženci se v vseh razpisih v zvezi z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili ali nagradami, ki se izvajajo v okviru neposrednega izvrševanja, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta( 35 ) obvestijo, da se lahko za namene zaščite finančnih interesov Unije njihovi osebni podatki prenašajo službam za notranjo revizijo, Evropskemu računskemu sodišču ali Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in med odredbodajalci Komisije ter izvajalskim agencijam Komisije in organom Unije iz člena 70.

Člen 56
Temeljni akt in izjeme

1.Preden se odobritve, vključene v proračun, lahko uporabijo za kateri koli ukrep Unije, se najprej sprejme temeljni akt.

2.Če ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Unije, se lahko z odstopanjem od odstavka 1 brez temeljnega akta izvršujejo:

(a)odobritve za eksperimentalne pilotne projekte, namenjene preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti.

Skupni znesek odobritev za pilotne projekte v posameznem proračunskem letu ne presega 40 000 000 EUR;

(b)odobritve za pripravljalne ukrepe na področjih uporabe PDEU in Pogodbe Euratom, namenjene pripravi predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov. Pri pripravljalnih ukrepih se uporabi skladen pristop, imajo pa lahko različne oblike. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun za največ tri zaporedna proračunska leta. Postopek za sprejem zadevnega temeljnega akta se zaključi pred koncem tretjega proračunskega leta. V tem postopku se pri prevzemanju obveznosti za odobritve upoštevajo posebnosti pripravljalnega ukrepa, ki zadevajo predvidene dejavnosti, zastavljene cilje in prejemnike. Zato izvršena sredstva po obsegu niso enaka sredstvom, predvidenim za financiranje samega končnega ukrepa.

Skupni znesek odobritev za nove pripravljalne ukrepe iz te točke v posameznem proračunskem letu ne presega 50 000 000 EUR, skupni znesek dejansko prevzetih obveznosti za odobritve za pripravljalne ukrepe pa ne presega 100 000 000 EUR;

(c)odobritve za pripravljalne ukrepe na področju naslova V PEU. Taki ukrepi so omejeni na krajše obdobje in namenjeni vzpostavitvi pogojev za ukrepe Unije, katerih cilj je uresničitev ciljev SZVP in sprejetje potrebnih pravnih instrumentov.

Za namene operacij Unije za krizno upravljanje so pripravljalni ukrepi med drugim namenjeni oceni operativnih zahtev za zagotovitev hitre začetne razporeditve sredstev ali za vzpostavitev pogojev na terenu, da se lahko operacija začne izvajati.

Pripravljalne ukrepe sprejme Svet na predlog Visokega predstavnika.

Da bi zagotovil hitro izvajanje pripravljalnih ukrepov, Visoki predstavnik čim prej obvesti Evropski parlament in Komisijo, da namerava Svet začeti izvajati pripravljalni ukrep, in zlasti o oceni sredstev, potrebnih za ta namen. Komisija sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev hitrega izplačila sredstev.

Financiranje ukrepov, s katerimi se je strinjal Svet, za pripravo operacij Unije za krizno upravljanje v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji krije dodatne stroške, ki so neposredno potrebni za posebne misije ali ekipe na terenu, pri katerih med drugim sodeluje osebje iz institucij Unije, vključno z zavarovanjem za visoko stopnjo tveganja, potnimi in nastanitvenimi stroški ter dnevnicami;

(d)odobritve za enkratne ukrepe ali celo za ukrepe za nedoločen čas, ki jih izvaja Komisija na podlagi nalog, ki izhajajo iz njenih pooblastil na institucionalni ravni v skladu s PDEU in Pogodbo Euratom, razen njene pravice do zakonodajne pobude iz točke (b), in posebnih pristojnosti, ki jih ima neposredno po teh pogodbah in ki se jih navede v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe;

(e)odobritve za delovanje vsake institucije v okviru njene upravne samostojnosti.

Člen 57
Izvrševanje proračuna s strani institucij razen Komisije

1.Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje.

2.Komisija lahko z drugimi institucijami Unije sklene sporazume za lažje izvrševanje odobritev, zlasti upravne sporazume o opravljanju storitev, dobavi blaga, izvedbi gradenj ali izvajanju pogodb o nepremičninah.

3.Takšni sporazumi o ravni storitve se lahko sklepajo tudi med službami institucij Unije, organi Unije, evropskimi uradi, organi ali osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU, ter Uradom generalnega sekretarja sveta guvernerjev evropskih šol. Navedeni sporazumi omogočajo povračilo stroškov, ki nastanejo ob njihovem izvajanju.

Člen 58
Prenos pooblastil za izvrševanje proračuna

1.Komisija in druge institucije lahko prenesejo pooblastila za izvrševanje proračuna na svoje službe v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo in njihovimi notranjimi pravili, in z omejitvami, ki jih določajo instrumenti o prenosu pooblastil. Tisti, na katere se prenesejo pooblastila, delujejo v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

2.Vendar pa Komisija lahko prenese pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi s odobritvami za poslovanje v svojem oddelku proračuna na vodje delegacij Unije in v njihovi odsotnosti na namestnike vodij delegacij, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje. Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, v njihovi odsotnosti pa njihovi namestniki, uporabljajo pravila Komisije o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo enake naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa ter nosijo tudi enako odgovornost.

Komisija lahko v skladu z lastnimi pravili ta prenos pooblastil prekliče.

Za namene prvega pododstavka Visoki predstavnik sprejme potrebne ukrepe za spodbujanje sodelovanja med delegacijami Unije in službami Komisije.

3.ESZD lahko izjemoma prenese svoja pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi z upravnimi odobritvami v svojem oddelku proračuna na uslužbence Komisije v delegaciji, če je to potrebno za zagotovitev neprekinjenega vodenja delegacij v odsotnosti pristojnega odredbodajalca ESZD. Kadar uslužbenci Komisije v delegacijah Unije v izjemnih primerih delujejo kot odredbodajalci ESZD na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, uporabljajo interna pravila ESZD o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo iste naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci ESZD na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ter nosijo tudi enako odgovornost.

ESZD lahko v skladu z lastnimi pravili ta prenos pooblastil prekliče.

Člen 59
Nasprotje interesov

1.Finančni udeleženci, kot so opredeljeni v poglavju 4 naslova IV, in druge osebe, ki sodelujejo pri neposrednem, posrednem in deljenem izvrševanju v okviru izvrševanja in upravljanja proračuna, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, ter reviziji ali kontroli proračuna, se vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo nasprotje njihovih interesov z interesi Unije. Sprejmejo tudi ustrezne ukrepe, da preprečijo pojav nasprotja interesov pri nalogah v njihovi odgovornosti in odpravijo situacije, ki bi se lahko objektivno dojemale kot nasprotje interesov.

2.Za namene odstavka 1 nasprotje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega neposrednega ali posrednega osebnega interesa.

Člen 60
Nasprotje interesov uslužbencev

Če je v nasprotje interesov iz člena 59 vključen uslužbenec, za katerega se uporabljajo kadrovski predpisi, ta oseba zadevo prepusti odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, ki pisno potrdi, ali obstaja nasprotje interesov. Zadevna oseba obvesti tudi svojega nadrejenega. Če je potrjen obstoj nasprotja interesov, organ za imenovanje razreši uradnika njegovih odgovornosti v zadevi. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil osebno zagotovi, da se sprejmejo vsi dodatni primerni ukrepi.

POGLAVJE 2
Načini izvrševanja

Člen 61
Načini izvrševanja proračuna

1.Komisija izvršuje proračun na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)neposredno (v nadaljnjem besedilu: neposredno izvrševanje), z lastnimi službami, vključno s svojimi uslužbenci v delegacijah Unije pod nadzorom zadevnega vodje delegacije, v skladu s členom 58(2), ali prek izvajalskih agencij iz člena 68;

(b)v okviru deljenega izvrševanja z državami članicami (v nadaljnjem besedilu: deljeno izvrševanje);

(c)posredno (v nadaljnjem besedilu: posredno izvrševanje), kadar to določa temeljni akt ali v primerih iz točk (a) do (d) prvega pododstavka člena 56(2), s:

(i)tretjimi državami ali organi, ki jih te imenujejo;

(ii)mednarodnimi organizacijami ali njihovimi agencijami, kot so opredeljene v členu 151;

(iii)Evropsko investicijsko banko ali Evropskim investicijskim skladom (v nadaljnjem besedilu: skupina EIB);

(iv)organi iz členov 69 in 70;

(v)subjekti javnega prava;

(vi)subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(vii)subjekti zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(viii)organi ali osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenimi v zadevnem temeljnem aktu.

2.Komisija je odgovorna za izvrševanje proračuna v skladu s členom 317 PDEU in pooblastil za izvrševanje proračuna ne sme prenesti na tretje osebe, če takšne naloge vključujejo veliko mero diskrecije v zvezi s političnimi odločitvami.

Komisija na podlagi pogodb v skladu s poglavjem VII ne sme v zunanje izvajanje oddajati nalog, ki vključujejo izvajanje javne oblasti in pooblastila za diskrecijsko odločanje.

Člen 62
Deljeno izvrševanje z državami članicami

1.Kadar se proračun izvršuje v okviru deljenega izvrševanja, Komisija in države članice upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. V ta namen Komisija in države članice izpolnjujejo vsaka svoje obveznosti v zvezi s kontrolo in revizijo ter prevzamejo nastale obveznosti, določene v tej uredbi. Pravila za posamezni sektor vključujejo dopolnilne določbe.

2.Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi in upravnimi ukrepi, za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti:

(a)zagotovijo, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo pravilno in učinkovito ter v skladu z veljavnimi pravili za posamezni sektor in v ta namen v skladu z odstavkom 3 imenujejo in nadzirajo organe, odgovorne za upravljanje in kontrolo sredstev Unije;

(b)preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije.

Da bi zaščitile finančne interese Unije, države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti ter v skladu s tem členom in zadevnimi pravili za posamezni sektor izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede reprezentativnih in/ali na tveganju temelječih vzorcev transakcij na kraju samem. Poleg tega izterjajo nepravilno plačane zneske in po potrebi v zvezi s tem začnejo pravni postopek.

Države članice prejemnikom izrečejo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, če to določajo pravila za posamezni sektor in posebne določbe nacionalne zakonodaje.

Komisija v okviru ocene tveganja in v skladu s pravili za posamezni sektor spremlja upravljavske in kontrolne sisteme, vzpostavljene v državah članicah. Komisija pri revizijskem delu spoštuje načelo sorazmernosti in upošteva stopnjo ocenjenega tveganja v skladu s pravili za posamezni sektor.

3.V skladu z merili in postopki iz pravil za posamezni sektor države članice imenujejo organe na ustrezni ravni, ki so pristojni za upravljanje in kontrolo sredstev Unije. Taki organi lahko opravljajo tudi naloge, ki niso povezane z upravljanjem sredstev Unije, in lahko prenesejo nekatere od svojih nalog na druge organe, tudi na organe iz člena 61(1)(c)(ii) in (iii).

Kadar odločajo o imenovanju organov, lahko države članice svojo odločitev utemeljijo s tem, ali so upravljavski in kontrolni sistemi v bistvu enaki kot tisti, ki so že veljali za prejšnje obdobje, in ali so slednji delovali uspešno.

Če rezultati revizije in kontrole pokažejo, da imenovani organi ne izpolnjujejo več meril, opredeljenih v pravilih za posamezni sektor, države članice z uvedbo potrebnih ukrepov zagotovijo, da so pomanjkljivosti pri izvajanju nalog teh organov odpravljene, med drugim s preklicem imenovanja v skladu s pravili za posamezni sektor.

Pravila za posamezni sektor določajo tudi vlogo Komisije v postopku, določenem v tem odstavku.

4.Organi, imenovani v skladu z odstavkom 3 tega člena:

(a)vzpostavijo in zagotovijo delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole;

(b)uporabljajo računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije;

(c)posredujejo informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 5;

(d)zagotavljajo naknadno objavo v skladu s členom 36(2). Vsaka obdelava osebnih podatkov je skladna z nacionalnimi izvedbenimi določbami Direktive 95/46/ES.

5.Organi, imenovani v skladu z odstavkom 3, Komisiji do 15. februarja naslednjega proračunskega leta predložijo:

(a)poslovne knjige o odhodkih, ki so nastali v zadevnem referenčnem obdobju, kakor je opredeljeno v pravilih za posamezni sektor, pri izvajanju njihovih nalog in so bili predloženi Komisiji za povračilo. Te poslovne knjige vključujejo predhodno financiranje in zneske, v zvezi s katerimi potekajo postopki za izterjavo ali so bili ti postopki že končani. Priložena jim je izjava o upravljanju, ki potrjuje, da po mnenju oseb, ki jim je poverjeno upravljanje sredstev:

(i)so te informacije ustrezno prikazane, celovite in točne;

(ii)so bili izdatki porabljeni za predvideni namen, opredeljen v pravilih za posamezni sektor;

(iii)vzpostavljeni kontrolni sistemi zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij;

(b)letni povzetek končnih revizijskih poročil in izvedenih kontrol, vključno z analizo narave in razsežnosti napak ter pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih, in sprejetimi ali načrtovanimi korektivnimi ukrepi.

Poslovnim knjigam iz točke (a) prvega pododstavka in povzetkom iz točke (b) prvega pododstavka je priloženo mnenje neodvisnega revizijskega organa, pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. To mnenje ugotavlja, ali poslovne knjige prikazujejo verodostojno in pošteno sliko, ali so izdatki, za katere se od Komisije zahteva povračilo, zakoniti in pravilni ter ali vzpostavljeni kontrolni sistemi delujejo pravilno. Mnenje tudi navede, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom o trditvah v izjavo o upravljanju iz točke (a) prvega pododstavka.

Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice rok 15. februarja izjemoma podaljša do 1. marca.

Države članice lahko na primerni ravni objavijo informacije iz tega odstavka.

Poleg tega lahko države članice posredujejo izjave, podpisane na ustrezni ravni, na podlagi informacij iz tega odstavka.

6.Da bi zagotovila porabo sredstev Unije v skladu z veljavnimi pravili, Komisija:

(a)uporabi postopke za pravočasen pregled in sprejetje poslovnih knjig imenovanih organov, pri čemer ugotavlja, ali so te poslovne knjige popolne, točne in verodostojne;

(b)iz financiranja s sredstvi Unije izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu s pravom, ki se uporablja;

(c)prekine roke za plačila ali začasno ustavi plačila, kadar to določajo pravila za posamezni sektor.

Komisija delno ali v celoti prekliče prekinitev rokov za plačila oziroma začasno ustavitev plačil, potem ko država članica predloži svoje ugotovitve in takoj ko uvede vse potrebne ukrepe. Letno poročilo o dejavnostih iz člena 73(9) zajema vse obveznosti iz tega pododstavka.

7.Pravila za posamezni sektor upoštevajo potrebe evropskih programov teritorialnega sodelovanja, zlasti glede vsebine izjav o upravljanju, postopka iz odstavka 3 in revizijske funkcije.

8.Komisija pripravi register organov, odgovornih za dejavnosti upravljanja, certificiranja in revizije v okviru predpisov za posamezni sektor.

Komisija lahko v namene spodbujanja dobrih praks pri izvajanju strukturnih skladov, Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, EKJS in Evropskega sklada za ribištvo pripravi metodološki priročnik, v katerem določi lastno strategijo kontrole in s tem povezani pristop, vključno s kontrolnimi seznami ter primeri dobrih praks, in ga v informativne namene da na voljo organom, odgovornim za dejavnosti upravljanja in kontrole. Priročnik se po potrebi posodablja.

9.Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega izvrševanja, se lahko uporabijo v kombinaciji z operacijami in instrumenti, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013.

POGLAVJE 3
EVROPSKI URADI IN ORGANI UNIJE

Oddelek 1
Evropski uradi

Člen 63
Opredelitev in področje uporabe

1.„Evropski uradi“ so upravne strukture, ki jih ustanovi Komisija sama ali skupaj z eno ali več institucij za izvajanje specifičnih horizontalnih nalog, če je to mogoče opravičiti na podlagi študije stroškov in koristi ter ocene povezanih tveganj.

2.Evropski uradi v skladu s svojimi pristojnostmi:

(a)izvajajo obvezne naloge, določene v aktih o njihovi ustanovitvi ali v drugi zakonodaji Unije;

(b)lahko izvajajo neobvezne naloge, ki jih odobrijo njihovi upravni odbori po preučitvi vidikov stroškov in koristi ter povezanih tveganj za zadevne strani. Za izvajanje teh nalog lahko urad prejme pooblastila odredbodajalca ali se lahko sklenejo ad hoc sporazumi o ravni storitve z institucijami Unije, organi Unije, drugimi evropskimi uradi ali tretjimi osebami.

3.Ta oddelek se uporablja za delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam, razen odstavka 4 tega člena, člena 65 in odstavkov 1, 2 in 3 člena 66.

4.Notranji revizor Komisije izvaja vse odgovornosti iz poglavja 8 tega naslova.

Člen 64
Odobritve v zvezi z evropskimi uradi

1.Odobritve za izvajanje obveznih nalog za vsak evropski urad se knjižijo na posebno proračunsko postavko v oddelku proračuna za Komisijo in se natančneje določijo v prilogi k navedenemu oddelku.

Priloga iz prvega pododstavka ima obliko izkaza prihodkov in odhodkov, razdeljenega na enak način kot oddelki proračuna.

Odobritve, vpisane v navedeni prilogi:

(a)pokrivajo vse finančne potrebe posameznega evropskega urada pri izvajanju obveznih nalog, določenih v aktu o njegovi ustanovitvi ali v drugi zakonodaji Unije;

(b)lahko pokrivajo finančne potrebe evropskega urada pri izvajanju nalog, ki jih zahtevajo institucije Unije, organi Unije, evropski uradi in agencije, ustanovljeni s Pogodbama ali na njuni podlagi ter pooblaščeni v skladu z aktom o ustanovitvi urada.

2.Komisija v zvezi z odobritvami, ki so v Prilogi vpisane za vsak evropski urad posebej, v skladu s členom 72 prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada.

3.Kadrovski načrt vsakega evropskega urada se priloži h kadrovskemu načrtu Komisije.

4.Direktor vsakega evropskega urada sprejema odločitve o prerazporeditvah znotraj Priloge iz odstavka 1. Komisija o takih prerazporeditvah obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 65
Neobvezne naloge

Za neobvezne naloge iz točke (b) člena 63(2) lahko evropski urad:

(a)prejme pooblastilo direktorju od institucij Unije, organov unije in drugih evropskih uradov skupaj s prenosom pooblastila odredbodajalca v zvezi z odobritvami, vpisanimi v oddelek proračuna za institucijo Unije, organ Unije ali drug evropski urad. Institucije Unije, organi Unije in drugi zadevni evropski uradi določijo omejitve in pogoje tega prenosa pooblastil. Dogovor o takem prenosu je v skladu z aktom o ustanovitvi evropskega urada, zlasti glede pogojev in načinov prenosa;

(b)sklene ad hoc sporazume o ravni storitev. V takih primerih direktor evropskega urada v skladu z aktom o ustanovitvi slednjega sprejme specifične določbe, ki urejajo izvajanje teh nalog, povračilo nastalih stroškov in vodenje ustreznih poslovnih knjig. Urad poroča institucijam, organom Unije ali drugim zadevnim evropskim uradom o rezultatih takšnih poslovnih knjig.

Člen 66
Zaključni računi evropskih uradov

1.Vsak evropski urad pripravi računovodsko evidenco svojih odhodkov, ki omogoča, da se določi delež storitev, opravljenih za vsako od institucij, organov Unije ali druge evropske urade. Direktor zadevnega evropskega urada po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, na katerih temeljijo računovodske evidence.

2.Pojasnila k proračunski postavki, na kateri so knjižene skupne odobritve za vsak evropski urad, na katerega so bila prenesena pooblastila odredbodajalca v skladu s točko (a) člena 65, prikazujejo oceno stroškov storitev, ki jih ta urad opravi za vsako od institucij Unije, organov Unije in drugih zadevnih evropskih uradov. To temelji na računovodskih evidencah iz odstavka 1 tega člena.

3.Vsak evropski urad, na katerega so prenesena pooblastila odredbodajalca v skladu s točko (a) člena 65, obvesti institucije Unije, organe Unije in druge zadevne evropske urade o rezultatih računovodskih evidenc iz odstavka 1 tega člena.

4.Zaključni račun vsakega evropskega organa je sestavni del zaključnega računa Unije v skladu s členom 234.

5.Računovodja Komisije lahko na predlog upravnega odbora zadevnega evropskega urada prenese na uslužbenca urada nekatere naloge v zvezi s pobiranjem prejemkov in plačili izdatkov, ki jih je neposredno izvedel zadevni evropski urad.

6.Za pokrivanje potreb evropskega urada po denarju lahko Komisija na predlog upravnega odbora v njegovem imenu odpre bančne račune ali poštne žiro račune. Končno stanje denarja za vsako leto se uskladi in prilagodi med zadevnim evropskim uradom in Komisijo ob koncu proračunskega leta. 

Oddelek 2
Organi Unije

Člen 67
Uporaba za Agencijo za oskrbo Euratom

Ta uredba se uporablja za izvrševanje proračuna za Agencijo za oskrbo Euratom.

Člen 68
Izvajalske agencije

1.Komisija lahko na izvajalske agencije prenese pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Unije ali njegovega dela, vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi ter izvrševanjem upravnih odhodkov, v njenem imenu in na njeno odgovornost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003( 36 ). Izvajalske agencije se ustanovijo s sklepom Komisije in so pravne osebe v skladu s pravom Unije. Prejemajo letne prispevke.

2.Direktorji izvajalskih agencij pri izvrševanju odobritev za poslovanje v zvezi s programi Unije, ki jih v celoti ali delno upravljajo, delujejo kot odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil.

3.Usmerjevalni odbor izvajalskih agencij se lahko s Komisijo dogovori, da bo računovodja Komisije deloval tudi kot računovodja izvajalske agencije. Usmerjevalni odbor lahko na računovodjo Komisije prenese tudi del nalog računovodje izvajalske agencije, pri čemer upošteva vidika stroškov in koristi. V obeh primerih se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečitev nasprotja interesov.

Člen 69
Organi, ustanovljeni na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom

1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261, da se finančna uredba dopolni z okvirno finančno uredbo za organe, ki so ustanovljeni na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom ter so pravne osebe in prejemajo prispevke v breme proračuna.

2.Okvirna finančna uredba temelji na načelih in pravilih iz te uredbe.

3.Finančna pravila zadevnih organov ne odstopajo od okvirne finančne uredbe, razen če tako zahtevajo posebni razlogi in s predhodnim soglasjem Komisije.

4.Razrešnico za izvrševanje proračunov organov iz odstavka 1 da Evropski parlament na priporočilo Sveta. Organi iz odstavka 1 v celoti sodelujejo z institucijami, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovijo vse potrebne dodatne informacije, tudi prek udeležbe na sejah ustreznih organov.

5.Notranji revizor Komisije ima v zvezi z organi iz odstavka 1 enaka pooblastila kakor jih ima v zvezi s Komisijo.

6.Neodvisni zunanji revizor preveri, da zaključni računi posameznih organov iz odstavka 1 tega člena ustrezno prikazujejo njegove prihodke, odhodke in finančni položaj zadevnega organa pred konsolidacijo v končnem zaključnem računu Komisije. Če ni v temeljnem aktu iz odstavka 1 tega člena določeno drugače, Računsko sodišče pripravi posebno letno poročilo za vsak organ v skladu z zahtevami iz člena 287(1) PDEU. Pri pripravi tega poročila Računsko sodišče upošteva revizijsko delo, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, ter ukrepe, sprejete na podlagi ugotovitev revizorja.

Člen 70
Subjekti javno-zasebnega partnerstva

Subjekti, ki so pravne osebe, ustanovljene s temeljnim aktom in pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, sprejmejo svoja finančna pravila.

Ta pravila zajemajo sklop načel, ki so potrebna za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261, da se finančna uredba dopolni z vzorčno finančno uredbo, v kateri se določijo načela, potrebna za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije, in sicer na podlagi člena 149.

Finančna pravila teh subjektov ne odstopajo od vzorčne finančne uredbe, razen če tako ne zahtevajo posebni razlogi in s predhodnim soglasjem Komisije.

Za subjekte javno-zasebnega partnerstva se uporabljajo odstavki 2, 3 in 4 člena 69.

POGLAVJE 4
Finančni udeleženci

ODDELEK 1
NAČELO LOČITVE NALOG

Člen 71
Ločitev nalog

1.Naloge odredbodajalca in računovodje so ločene in med seboj nezdružljive.

2.Vsaka institucija vsakemu finančnemu udeležencu zagotovi vire, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog, in pripravi akt, ki podrobno opisuje njegove naloge, pravice in obveznosti.

ODDELEK 2
ODREDBODAJALEC

Člen 72
Odredbodajalec

1.Vsaka institucija opravlja naloge odredbodajalca.

2.Za namen tega naslova se izraz „uslužbenci“ nanaša na osebe, za katere veljajo kadrovski predpisi.

3.Vsaka institucija v skladu s pogoji v svojem poslovniku naloge odredbodajalca prenese na uslužbence na ustrezni ravni. V svojih notranjih upravnih pravilih določi uslužbence, na katere prenese te naloge, obseg prenesenih pooblastil in ali lahko osebe, na katere se pooblastila prenesejo, pooblastila prenesejo naprej.

4.Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali prenesejo naprej samo na uslužbence.

5.Odgovorni odredbodajalci delujejo v mejah, ki jih določa instrument o prenosu ali nadaljnjem prenosu pooblastil. Odgovornemu odredbodajalcu lahko pomaga en ali več uslužbencev pod njegovo odgovornostjo, ki so jim bile dodeljene določene operacije, potrebne za izvrševanje proračuna in pripravo finančnih in poslovodnih informacij.

6.Vsaka institucija ali vsak organ iz člena 69 v dveh tednih obvesti Računsko sodišče, Evropski parlament, Svet in računovodjo Komisije o imenovanju in razrešitvi odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil, notranjih revizorjev in računovodij ter o vseh notranjih pravilih, ki jih sprejme v zvezi s finančnimi zadevami.

7.Vsaka institucija obvesti Računsko sodišče o imenovanju skrbnikov računov izločenih sredstev ter o odločitvah o prenosu pooblastil v skladu s členom 78 in členom 85.

Člen 73
Pooblastila in naloge odredbodajalca

1.Odredbodajalec je v vsaki instituciji odgovoren za izvrševanje prihodkov in odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti ter enaki obravnavi prejemnikov v okviru programa.

2.Za namene odstavka 1 tega člena vzpostavi odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil v skladu s členom 34 in minimalnimi standardi, ki jih sprejme vsaka institucija, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov organizacijsko strukturo in sisteme notranje kontrole, ki so primerni za opravljanje njegovih nalog. Vzpostavitev take strukture in sistemov temelji na celoviti analizi tveganj, pri kateri se upošteva njihova stroškovna učinkovitost.

3.Za izvrševanje odhodkov odgovorni odredbodajalec prevzema proračunske in pravne obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter sprejme predhodne ukrepe za izvrševanje odobritev.

4.Izvrševanje prihodkov obsega pripravo ocen terjatev, ugotavljanje upravičenih zneskov, ki jih je treba izterjati, in izdajo nalogov za izterjavo. Sem spada po potrebi tudi odločitev, da se ugotovljene upravičenosti ne izterjajo.

5.Za vsako operacijo se izvede vsaj predhodna kontrola njenih operativnih in finančnih vidikov, ki temelji na večletni strategiji kontrol ob upoštevanju tveganj. Namen predhodnih kontrol je preprečiti napake in nepravilnosti pred odobritvijo operacij.

Odgovorni odredbodajalec določi obseg predhodnih kontrol z vidika pogostosti in temeljitosti, pri tem pa upošteva rezultate že opravljenih kontrol in vprašanja, povezana s tveganji in stroškovno učinkovitostjo. V primeru dvomov odredbodajalec, odgovoren za potrditev zadevnih operacij, zahteva dodatne informacije ali opravi kontrolo na kraju samem, da v okviru predhodne kontrole dobi razumno zagotovilo.

Posameznih operacij ne smejo preverjati uslužbenci, ki so transakcijo začeli. Uslužbenci, ki izvajajo preverjanje, niso podrejeni uslužbencem, ki so operacijo začeli.

6.Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko vzpostavi naknadne kontrole za odkrivanje in popravljanje napak in nepravilnosti pri operacijah, potem, ko so bile odobrene. Takšne kontrole se lahko organizirajo na podlagi vzorca glede na tveganje in upoštevajo rezultate že opravljenih kontrol in vprašanja stroškovne učinkovitosti.

Naknadnih kontrol ne smejo opravljati uslužbenci, ki so odgovorni za predhodne kontrole. Uslužbenci, odgovorni za naknadne kontrole, niso podrejeni uslužbencem, odgovornim za predhodne kontrole.

Kadar odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil izvaja finančne revizije upravičencev kot naknadne kontrole, so povezana revizijska pravila jasna, dosledna in pregledna, ter spoštujejo pravice Komisije in revidirancev.

7.Odgovorni odredbodajalec in uslužbenci, odgovorni za izvrševanje proračuna, so primerno strokovno usposobljeni.

V vsaki instituciji odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil zagotovi:

(a)da odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil in njihovi uslužbenci prejmejo redno posodobljene in primerne informacije o standardih za kontrole ter metodah in tehnikah, ki so na razpolago za ta namen;

(b)da se po potrebi sprejmejo ukrepi za zagotovitev uspešnega in učinkovitega delovanja kontrolnih sistemov v skladu z odstavkom 2.

8.Če uslužbenec, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij, meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora ta uslužbenec upoštevati, ustrezno obvesti svojega nadrejenega. Če uslužbenec to naredi v pisni obliki, mu nadrejeni odgovori v pisni obliki. Če nadrejeni ne ukrepa ali potrdi prvotno odločitev oziroma navodila, uslužbenec pa oceni, da ta potrditev ni ustrezen odgovor na njegove pomisleke, uslužbenec pisno obvesti odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil. Če ta odredbodajalec ne odgovori v razumnem času glede na okoliščine zadeve, v vsakem primeru pa najpozneje v enem mesecu, uslužbenec obvesti zadevno komisijo iz člena 139.

V primeru kakršnega koli nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije, uslužbenci obvestijo organe in telesa, ki so imenovani v kadrovskih predpisih in sklepih institucij Unije o pogojih in načinu izvajanja notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Unije. Pogodbe z zunanjimi revizorji, ki opravljajo revizije finančnega poslovodenja Unije, določajo, da mora zunanji revizor odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil obvestiti o sumu nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije.

9.Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil poroča svoji instituciji o opravljanju svojih nalog v obliki letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje finančne in poslovodne informacije, vključno z rezultati kontrol, ter v katerem izjavi, če ni v pridržkih v zvezi z opredeljenimi področji prihodkov in odhodkov določeno drugače, da ima razumno zagotovilo, da:

(a)informacije v poročilu predstavljajo resnično in pošteno sliko dejanskega stanja;

(b)so bila sredstva, namenjena za dejavnosti, opisane v poročilu, porabljena za opredeljeni namen in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

(c)vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij.

Letno poročilo o dejavnostih vključuje informacije o izvedenih operacijah glede na zastavljene cilje iz strateških načrtov, tveganja, povezana s temi operacijami, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistemov notranje kontrole. To vključuje splošno oceno stroškov in koristi kontrol ter informacije o tem, v kakšni meri odobreni odhodki iz poslovanja prispevajo k doseganju strateških ciljev EU in ustvarjajo dodano vrednost EU. Komisija pripravi povzetek letnih poročil o dejavnostih za predhodno leto.

10.Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil za vsako proračunsko leto pripravi poročilo o pogodbah, sklenjenih po postopkih s pogajanji iz točk od (a) do (f) točke 11.1 in točke 39 Priloge k tej uredbi. Če se delež pogodb, sklenjenih po postopkih s pogajanji, glede na število naročil, ki jih odda isti odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno poveča ali če je ta delež bistveno višji od povprečja institucije, odgovorni odredbodajalec poroča instituciji in pri tem opiše ukrepe, ki jih je sprejel za spremembo tega trenda. Vsaka institucija pošlje poročilo o postopkih s pogajanji Evropskemu parlamentu in Svetu. V primeru Komisije se to poročilo priloži k povzetku letnih poročil o dejavnostih iz odstavka 9 tega člena.

Člen 74
Dokazila, ki jih hranijo odredbodajalci

Odredbodajalec vzpostavi papirne ali elektronske sisteme za hranjenje izvirnikov dokazil, ki se nanašajo na izvrševanje proračuna in ukrepov za izvrševanje proračuna ali ki se pripravijo ob zaključku izvrševanja proračuna ali ukrepov za izvrševanje proračuna. Takšna dokazila se hranijo najmanj pet let od datuma, ko Evropski parlament podeli razrešnico za proračunsko leto, na katero se dokazila nanašajo.

Dokazila v zvezi s postopki, ki se še niso končali, se hranijo do konca leta, ki sledi letu, v katerem se postopki končajo.

Osebni podatki, vsebovani v dokazilih, se v primeru, ko ti podatki niso potrebni za proračunsko razrešnico, kontrole ali revizijo, če je mogoče, izbrišejo. Za shranjevanje podatkov o prometu se uporablja člen 37(2) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 75
Pooblastila in naloge vodij delegacij Unije

1.Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 58(2) , so podrejeni Komisiji kot instituciji, odgovorni za opredelitev, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje njihovih nalog in odgovornosti v vlogi odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter tesno sodelujejo s Komisijo glede pravilnega izvrševanja sredstev, da se zagotovijo zlasti zakonitost in pravilnost finančnih transakcij, spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja pri upravljanju sredstev in učinkovita zaščita finančnih interesov Unije. Zanje veljajo notranja pravila Komisije in listina Komisije za izvajanje nalog finančnega poslovodenja, za katere so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. Pri opravljanju nalog jim lahko pomagajo uslužbenci Komisije.

V skladu s tem sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev situacij, ki bi lahko ogrozile odgovornost Komisije v zvezi z izvrševanjem proračuna, za katerega so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter nasprotja prednostnih nalog, ki lahko vpliva na izvajanje nalog finančnega poslovodenja, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Kadar nastane vrsta situacije ali nasprotja iz drugega pododstavka, vodje delegacij Unije o tem nemudoma obvestijo odgovorne generalne direktorje Komisije in ESZD. Ti generalni direktorji sprejmejo ustrezne ukrepe za ureditev situacije.

2.Če se vodje delegacij Unije znajdejo v situaciji iz člena 73(8), zadevo predložijo komisiji iz člena 139. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, o tem obvestijo organe in telesa, imenovane na podlagi zakonodaje, ki se uporablja.

3.Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 58(2) , poročajo svojemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, tako da lahko ta vključi njihova poročila v svoje letno poročilo o dejavnostih iz člena 73(9). Poročila vodij delegacij Unije vključujejo informacije o učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter izjavo o zanesljivosti v skladu s tretjim pododstavkom člena 89(5) . Ta poročila se priložijo k letnemu poročilu o dejavnostih, ki ga pripravi odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, in se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to ustrezno.

Vodje delegacij Unije polno sodelujejo z institucijami, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovijo vse potrebne dodatne informacije. V zvezi s tem se lahko od njih zahteva, da se udeležujejo sej ustreznih organov in pomagajo odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil.

Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 58, odgovorijo na vsako zahtevo odredbodajalca Komisije na podlagi prenosa pooblastil na zahtevo Komisije ali, v zvezi z razrešnico, na zahtevo Evropskega parlamenta.

Komisija zagotovi, da zaradi nadaljnjega prenosa pooblastil ni oviran postopek razrešnice na podlagi člena 319 PDEU .

4.Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi za namestnike vodij enot delegacij Unije, kadar delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v odsotnosti vodij delegacij Unije.

ODDELEK 3
RAČUNOVODJA

Člen 76
Pooblastila in naloge računovodje

Vsaka institucija imenuje računovodjo, ki je v vsaki instituciji odgovoren za:

(a)pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prihodkov in izterjavo ugotovljenih terjatev;

(b)pripravo in predstavitev računovodskih izkazov v skladu z naslovom XIII;

(c)vodenje poslovnih knjig v skladu s členoma 80 in 81;

(d)določitev računovodskih pravil, postopkov in kontnega okvira v skladu s členi 79 do 81;

(e)določitev in potrjevanje računovodskih sistemov in po potrebi potrjevanje sistemov, ki jih odredi odredbodajalec za pripravo ali utemeljevanje računovodskih informacij; v zvezi s tem ima računovodja pooblastilo, da lahko kadar koli preveri skladnost z merili za potrjevanje;

(f)upravljanje zakladnice.

Odgovornosti računovodje ESZD se nanašajo le na oddelek proračuna za ESZD, ki ga izvršuje ESZD. Računovodja Komisije ostaja odgovoren za celoten oddelek proračuna za Komisijo, vključno z računovodskimi operacijami, ki se nanašajo na odobritve, za katera so pristojni vodje delegacij Unije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Računovodja Komisije deluje tudi kot računovodja ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna za ESZD.

Člen 77
Imenovanje in razrešitev računovodje

1.Vsaka institucija imenuje računovodjo izmed uradnikov, za katere veljajo kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije.

Institucija računovodjo izbere na podlagi njegove konkretne usposobljenosti, ki jo dokazuje z diplomami ali enakovrednimi strokovnimi izkušnjami.

2.Dve ali več institucij ali organov lahko za računovodjo imenuje isto osebo.

V tem primeru sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev nasprotja interesov.

3.V primeru razrešitve računovodje se nemudoma pripravi bruto bilanca.

4.Računovodja, ki je razrešen, ali, če to ni mogoče, uradnik iz njegove službe novemu računovodji predloži bruto bilanco, ki ji priloži poročilo o prevzemu nalog.

Novi računovodja v enem mesecu od datuma predložitve pisno potrdi, da sprejema bruto bilanco, lahko pa izrazi pridržke.

Poročilo o prevzemu nalog vsebuje tudi rezultat bruto bilance in morebitne pridržke.

Člen 78
Pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja

Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog nekatere naloge prenese na podrejene in skrbnike računov izločenih sredstev, imenovane v skladu s členom 86(1).

Akt o prenosu pooblastil določa te naloge.

Člen 79
Računovodska pravila

1.Računovodska pravila, ki jih morajo uporabljati vse institucije Unije, evropski uradi iz oddelka 1 poglavja 3 tega naslova in organi Unije iz člena 234, temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor. Ta pravila sprejme računovodja Komisije po posvetovanju z računovodji drugih institucij Unije, evropskih uradov in organov Unije.

2.Računovodja lahko te standarde obide, če meni, da je to potrebno zaradi poštenega prikaza sredstev in obveznosti do virov, izdatkov in prejemkov ter denarnega toka. Kadar se računovodsko pravilo znatno razlikuje od teh standardov, se to dejstvo razkrije in utemelji v pojasnilih k računovodskim izkazom.

3.Računovodska pravila iz odstavka 1 določajo strukturo in vsebino računovodskih izkazov ter računovodska načela, na katerih te temeljijo.

4.Proračunsko računovodstvo iz člena 234 upošteva proračunska načela iz te uredbe. Zagotavlja natančen zapis izvrševanja proračuna. Evidentira vse proračunske prihodke in odhodke iz tega naslova in jih pošteno prikazuje.

Člen 80
Vodenje poslovnih knjig

1.Računovodja Komisije je odgovoren za določitev usklajenega kontnega okvira, ki ga morajo uporabljati vse institucije Unije, evropski uradi iz oddelka 1 poglavja 3 tega naslova in organi Unije iz člena 234.

2.Računovodje od odredbodajalcev pridobijo vse potrebne informacije za pripravo poslovnih knjig, ki so pošten prikaz finančnega stanja institucij in izvrševanja proračuna. Odredbodajalci jamčijo za zanesljivost teh informacij.

3.Preden institucija ali organ iz člena 69 sprejme poslovne knjige, jih računovodja potrdi, s čimer potrdi tudi, da ima razumno zagotovilo, da so poslovne knjige pošten prikaz finančnega stanja institucije ali organa iz člena 69.

V ta namen računovodja preveri, da so bile poslovne knjige pripravljene v skladu z računovodskimi pravili iz člena  79 in računovodskimi postopki iz točke (d) prvega pododstavka člena 76 ter da so v poslovnih knjigah knjiženi vsi prihodki in odhodki.

4.Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil pošlje računovodji v skladu s pravili, ki jih sprejme računovodja, vse finančne in poslovodne informacije, ki so potrebne za opravljanje nalog računovodje.

Odredbodajalec redno in vsaj pred pripravo poslovnih knjig obvesti računovodjo o ustreznih finančnih podatkih o fiduciarnih računih, da se omogoči prikaz uporabe sredstev Unije v poslovnih knjigah Unije.

Odredbodajalci ostajajo v celoti odgovorni za pravilno uporabo sredstev, ki jih upravljajo, zakonitost in pravilnost odhodkov pod njihovo kontrolo ter celovitost in točnost informacij, posredovanih računovodji.

5.Odgovorni odredbodajalec uradno obvesti računovodjo o vseh dogodkih ali pomembnih spremembah sistema za finančno poslovodenje, sistema za vodenje evidence premoženja ali sistema za vrednotenje sredstev in obveznosti do virov sredstev, če zagotavlja podatke za računovodstvo institucije ali se ti uporabijo za utemeljitev podatkov v tem računovodstvu, zato da računovodja lahko preveri skladnost z merili potrjevanja.

Računovodja lahko kadar koli ponovno preuči sistem za finančno poslovodenje, ki je že bil potrjen, in lahko zahteva, da odgovorni odredbodajalec oblikuje akcijski načrt, zato da se pravočasno odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Odgovorni odredbodajalec je odgovoren za popolnost informacij, posredovanih računovodji.

6.Računovodja je pooblaščen za preverjanje prejetih informacij in izvajanje kakršnih koli nadaljnjih preverjanj, ki so po njegovem mnenju potrebna za potrditev poslovnih knjig.

Računovodja po potrebi izrazi pridržke ter natančno obrazloži naravo in obseg takšnih pridržkov.

7.Računovodski sistem institucij omogoča tako organizacijo proračunskih in finančnih informacij, da se lahko zneski knjižijo, arhivirajo in evidentirajo.

8.Računovodski sistem se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodske evidence se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta.

9.Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko opravlja tudi podrobno poslovodno računovodstvo.

10.Dokazila za računovodski sistem in za pripravo zaključnega računa iz člena 234 se hranijo najmanj pet let od datuma, ko Evropski parlament podeli razrešnico za proračunsko leto, na katero se dokazila nanašajo.

Dokazila v zvezi s postopki, ki se še niso končali, pa se hranijo do konca leta, ki sledi letu, v katerem se postopki končajo. Za shranjevanje podatkov o prometu se uporablja člen 37(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 .

Člen 81
Splošno računovodstvo

1.Splošno računovodstvo v kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse dogodke in operacije, ki vplivajo na gospodarski in finančni položaj ter na sredstva in obveznosti institucij in organov iz člena 234.

2.Bilance in gibanja v splošnem računovodstvu se knjižijo v glavne knjige.

3.Vse knjižbe, vključno s popravki na kontih, temeljijo na dokazilih, na katere se knjižbe sklicujejo.

4.Računovodski sistem je takšen, da zagotavlja jasno revizijsko sledenje vseh knjižb.

Člen 82
Bančni računi

1.Za potrebe upravljanja zakladnice lahko računovodja v imenu institucije odpre račune pri finančnih institucijah ali nacionalnih centralnih bankah ali pa da odpreti take račune. Računovodja je odgovoren tudi za zaprtje teh računov ali za zagotovitev, da se taki računi zaprejo.

2.Pogoji, ki veljajo za odpiranje, vodenje in uporabo bančnih računov, določajo, odvisno od zahtev notranjega kontroliranja, da mora čeke, naloge za bančna nakazila ali izvedbo drugih bančnih poslov podpisati eden ali več ustrezno pooblaščenih uslužbencev. Ustrezno navodilo na papirju podpišeta vsaj dva ustrezno pooblaščena uslužbenca ali računovodja osebno.

3.V okviru izvajanja programa ali ukrepa se lahko v imenu Komisije odprejo fiduciarni računi, tako da jih lahko upravlja subjekt v skladu s točkami (ii), (iii), (v) ali (vi) člena 61(1)(c) .

Taki računi se odprejo na odgovornost odredbodajalca, ki je pristojen za izvajanje programa ali ukrepa, s soglasjem računovodje Komisije.

Taki računi se upravljajo na odgovornost odredbodajalca.

4.Računovodja Komisije določi pravila za odprtje, vodenje in zaprtje fiduciarnih računov ter njihovo uporabo.

Člen 83
Upravljanje zakladnice

1.Če ni v tej uredbi določeno drugače, je za upravljanje denarja in denarnih ustreznikov pooblaščen le računovodja. Računovodja je odgovoren tudi za njihovo hrambo.

2.Računovodja zagotovi, da ima njegova institucija na razpolago zadostna sredstva za pokrivanje potreb po denarju, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna v okviru določb veljavnega regulativnega okvira, in vzpostavi postopke, s katerimi se zagotovi, da nobeden od računov, odprtih v skladu s členom 82(1) in členom 86(2) ne izkazuje negativnega stanja.

3.Plačila se izvršujejo z bančnim nakazilom, s čekom ali – z računa izločenih sredstev oziroma če to izrecno dovoli računovodja – s plačilno kartico, direktno obremenitvijo ali drugimi plačilnimi sredstvi v skladu s pravili, ki jih določi računovodja.

4.Računovodja lahko izvrši plačila šele, ko institucija, za katero je odgovoren, v skupen dokument vnese podatke o pravni osebi prejemnika in njegove bančne podatke.

Odredbodajalec pred sklenitvijo obveznosti s tretjo osebo pridobi podatke o pravni osebi prejemnikov plačil in njihove bančne podatke ter jih vpiše v skupen dokument institucije, za katero je odgovoren računovodja, da se zagotovijo preglednost, odgovornost in pravilno izvrševanje plačil.

Odredbodajalci obvestijo računovodjo o vseh spremembah pravnih in bančnih podatkov, ki jim jih je sporočil prejemnik plačila, ter pred odobritvijo kakršnega koli plačila preverijo, da so navedeni podatki veljavni.

Člen 84
Evidenca sredstev

1.Vsaka institucija in vsak organ iz člena 234 vodi evidenco sredstev, ki prikazuje količino in vrednost vseh opredmetenih, neopredmetenih in finančnih sredstev Unije v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije.

Vsaka institucija Unije in vsak organ iz člena 234 preveri, da vknjižbe v evidenco sredstev ustrezajo dejanskemu stanju.

Vsa osnovna sredstva, ki se lahko uporabljajo več kot eno leto in niso potrošno blago, katerih nabavna cena ali proizvodni stroški so višji od navedenih v računovodskih postopkih iz člena 76, se vpišejo v evidenco sredstev in evidentirajo na kontih osnovnih sredstev.

2.Prodaja opredmetenih sredstev Unije se ustrezno objavi.

3.Vsaka institucija Unije in vsak organ iz člena 234 sprejme določbe o varovanju sredstev, vključenih v njeno bilanco stanja, in določi, katera upravna služba je odgovorna za sistem vodenja evidence sredstev.

ODDELEK 4
SKRBNIK RAČUNA IZLOČENIH SREDSTEV

Člen 85
Računi izločenih sredstev

1.Računi izločenih sredstev se lahko vzpostavijo za pobiranje prihodkov, ki niso lastna sredstva, in za plačilo odhodkov, kadar je izvrševanje plačevanja s proračunskimi postopki zaradi majhnih zneskov materialno nemogoče ali neučinkovito.

Toda na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči se lahko računi izločenih sredstev uporabijo brez vsakršnih omejitev višine zneska, pri tem pa se upošteva višina odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za ustrezno proračunsko postavko za tekoče proračunsko leto in v skladu z notranjimi pravili Komisije.

Delegacije Unije lahko račune izločenih sredstev uporabljajo tudi za izvrševanje plačil v omejenih zneskih s proračunskimi postopki, če je taka uporaba učinkovita in jo narekujejo lokalne zahteve.

2.V delegacijah Unije se računi izločenih sredstev vzpostavijo za plačilo odhodkov oddelka proračuna za Komisijo in oddelka proračuna za ESZD ter zagotavljajo popolno sledljivost odhodkov.

Člen 86
Vzpostavitev in vodenje računov izločenih sredstev

1.Račun izločenih sredstev se vzpostavi in skrbnik računa izločenih sredstev imenuje s sklepom računovodje institucije na podlagi ustrezno utemeljenega predloga odgovornega odredbodajalca. Ta sklep določa naloge in obveznosti skrbnika računa izločenih sredstev in odredbodajalca.

Skrbnik računa izločenih sredstev se izbere med uradniki ali, če je potrebno in samo v ustrezno utemeljenih primerih, med drugimi uslužbenci ali glede na omejitve iz notranjih pravil Komisije med osebjem Komisije na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči, če njihova pogodba o zaposlitvi jamči enakovredno raven varstva v smislu odgovornosti, kakršna velja za uslužbence v skladu s členom 93. Skrbnik računa izločenih sredstev se izbere na podlagi znanja, kompetenc in konkretnih kvalifikacij, ki jih dokazuje z diplomami ali ustreznimi strokovnimi izkušnjami, ali po ustreznem programu usposabljanja.

Pri odločanju o vzpostavitvi računa izločenih sredstev računovodja določi pogoje vodenja in uporabe računov izločenih sredstev.

Tudi za spremembo pogojev vodenja računa izločenih sredstev je potreben sklep računovodje na podlagi ustrezno utemeljenega predloga odgovornega odredbodajalca.

2.Bančne račune za izločena sredstva odpre računovodja, ki tudi odobri podpise računov na podlagi prenosa pooblastila po utemeljenem predlogu odredbodajalca.

3.Sredstva na računu izločenih sredstev zagotavlja računovodja institucije, zanje pa so odgovorni skrbniki računov izločenih sredstev.

4.Plačilom sledi sprejetje sklepov o formalni dokončni potrditvi ali izdaja nalogov za plačilo, ki jih podpiše odgovorni odredbodajalec.

Transakcije na računu izločenih sredstev odredbodajalec obračuna najpozneje na koncu naslednjega meseca, da je mogoče uskladiti računovodsko in bančno stanje.

5.Računovodja izvaja preverjanja, ki se morajo praviloma izvajati na kraju samem in po potrebi brez predhodne napovedi ter s katerimi preveri obstoj sredstev, ki so bila dodeljena skrbniku računa izločenih sredstev, in knjigovodstvo ter preveri, da so transakcije na računu izločenih sredstev obračunane v za to določenem roku, ali pa zagotovi, da taka preverjanja izvaja uslužbenec v njegovi službi ali službi za odobravanje, ki je posebej pooblaščen za ta namen. Računovodja sporoči ugotovitve teh preverjanj odgovornemu odredbodajalcu.

POGLAVJE 5
Odgovornost finančnih udeležencev

ODDELEK 1
SPLOŠNA PRAVILA

Člen 87
Preklic prenosa pooblastil in začasni preklic nalog, prenesenih na finančne udeležence

1.Odgovornim odredbodajalcem lahko organ, ki jih je imenoval, kadar koli dokončno ali začasno prekliče prenos ali nadaljnji prenos pooblastil.

2.Računovodjo ali skrbnike računov izločenih sredstev, ali oboje lahko kadar koli začasno ali dokončno odstavi organ, ki jih je imenoval.

3.Odstavka 1 in 2 ne posegata v noben disciplinski ukrep zoper finančne udeležence iz navedenih odstavkov.

Člen 88
Odgovornost finančnih udeležencev za nezakonito ravnanje, goljufijo ali korupcijo

1.To poglavje ne posega v kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 87 v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, in veljavnimi določbami glede zaščite finančnih interesov Unije ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Unije ali uradniki držav članic.

2.Brez poseganja v člene 89, 92 in 93 te uredbe je vsak odgovorni odredbodajalec, računovodja ali skrbnik računa izločenih sredstev disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, osebje iz člena 86 pa v skladu s svojimi pogodbami o zaposlitvi. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi zakonodaje, ki se uporablja, zlasti Evropskemu uradu za boj proti goljufijam.

ODDELEK 2
PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA ODGOVORNE ODREDBODAJALCE

Člen 89
Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce

1.Odgovorni odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi.

2.Obveznost plačila odškodnine se uporablja zlasti, če odgovorni odredbodajalec bodisi namerno ali iz hude malomarnosti:

(a)pri določanju, katere upravičene zneske je treba izterjati, izdajanju nalogov za izterjavo, prevzemanju obveznosti za odhodke ali podpisovanju nalogov za plačilo ne ravna v skladu s to uredbo;

(b)ne pripravi dokumenta o ugotovitvi terjatve, ne izda naloga za izterjavo ali ga izda prepozno ali prepozno izda nalog za plačilo, zaradi česar lahko tretje osebe vložijo civilno tožbo zoper institucijo.

3.Odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa pooblastil, ki meni, da je odločitev, ki jo mora sprejeti na podlagi svojih pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel pooblastila. Če organ, ki je nanj prenesel pooblastila, odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa pooblastil da utemeljeno pisno navodilo, da sprejme zadevno odločitev, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja.

4.V primeru nadaljnjega prenosa pooblastil v okviru svoje službe odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ostane odgovoren za učinkovitost in uspešnost vzpostavljenih notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov ter za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

5.V primeru nadaljnjega prenosa pooblastil na vodje delegacij Unije in njihove namestnike je odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil odgovoren za določanje vzpostavljenih notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov, kakor tudi njihovo učinkovitost in uspešnost. Vodje delegacij Unije so odgovorni za ustrezno vzpostavitev in delovanje teh sistemov v skladu z navodili odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil ter za upravljanje sredstev in poslov, ki jih v okviru svoje odgovornosti izvajajo znotraj delegacije Unije. Preden prevzamejo svoje dolžnosti, opravijo posebne tečaje usposabljanja s področja nalog in pristojnosti odredbodajalcev ter izvrševanja proračuna.

Vodje delegacij Unije poročajo o svojih pristojnostih na podlagi prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 75(3).

Vodje delegacij Unije vsako leto odredbodajalcu Komisije na podlagi prenosa pooblastil predložijo izjavo o zanesljivosti o notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemih, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter o njihovih rezultatih, da lahko odredbodajalec pripravi izjavo o zanesljivosti iz člena 73(9).

Ta odstavek se uporablja tudi za namestnike vodij enot delegacij Unije, kadar delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v odsotnosti vodij delegacij Unije.

Člen 90
Obravnavanje finančnih nepravilnosti, ki jih stori uslužbenec

1.Brez poseganja v pristojnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam se kršitev katere koli določbe finančne uredbe ali določbe v zvezi s finančnim poslovodenjem ali preverjanjem operacij, ki so posledica dejanja ali opustitve dejanja uslužbenca, predloži komisiji iz člena 139 te uredbe, da pridobi mnenje katerega koli od naslednjih:

(a)organa za imenovanje, ki je odgovoren za disciplinske zadeve;

(b)uslužbenca v skladu s členom 73(8). V takem primeru komisija posreduje spis organu za imenovanje in ustrezno obvesti uslužbenca. Organ za imenovanje lahko komisijo zaprosi za mnenje o zadevi;

(c)odgovornega odredbodajalca, vključno z vodji delegacij Unije in njihovimi namestniki v njihovi odsotnosti, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 58(2) te uredbe.

2.V primerih iz odstavka 1 je komisija iz člena 139 te uredbe pristojna, da ugotovi, ali je prišlo do finančne nepravilnosti. Na podlagi mnenja komisije iz člena 139 za primere iz odstavka 1 se zadevna institucija odloči, ali bo začela postopek, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine. Če komisija ugotovi sistemske probleme, poda priporočilo odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, razen če je slednji zadevni uslužbenec, ter notranjemu revizorju.

3.Pred sprejetjem kakršnega koli mnenja v primerih nepravilnosti iz odstavka 1 tega člena da komisija zadevnemu uslužbencu priložnost, da predloži pripombe.

4.Če komisija pripravi mnenje iz odstavka 1, zaseda v sestavi, določeni v členu 139(2), z dvema dodatnima članoma:

(a)predstavnikom organa za imenovanje, ki je v zadevni instituciji oziroma organu odgovoren za disciplinske zadeve, in

(b)še enim članom, ki ga imenuje odbor uslužbencev zadevne institucije oziroma organa. Pri imenovanju teh dodatnih članov se upošteva potreba po preprečitvi nasprotja interesov.

5.Če komisija pripravi mnenje iz odstavka 1, ga naslovi na disciplinski odbor, ki ga vsaka institucija ali vsak organ vzpostavi v skladu s svojimi notranjimi pravili.

6.Države članice v celoti podpirajo Unijo pri uveljavljanju kakršne koli odgovornosti na podlagi člena 22 kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, ki jo imajo začasni uslužbenci, za katere se uporablja točka (e) člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

Člen 91
Potrditev navodil

1.Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil, ki prejme zavezujoče navodilo, za katerega meni, da je nepravilno ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, zlasti ker navodila ni mogoče izvesti z dodeljenimi viri, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel ali nadalje prenesel pooblastila. Če se navodilo pisno potrdi, potrditev pa je prejeta pravočasno ter je iz potrditve tudi dovolj jasno razvidno, da se izrecno nanaša na točke, ki jim je odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil oporekal, odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil za odločitev ne odgovarja. Navodilu sledi, razen če ni očitno nezakonito ali pomeni kršitev veljavnih varnostnih standardov.

2.Odstavek 1 se uporablja tudi v primerih, kadar odredbodajalec med izvajanjem zavezujočega navodila ugotovi, da bi zaradi okoliščin zadeve lahko nastala nepravilnost.

Vsa navodila, potrjena na način, opisan v členu 89(3), odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil evidentira in jih tudi navede v letnem poročilu o dejavnostih.

ODDELEK 3
PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA RAČUNOVODJE IN SKRBNIKE RAČUNOV IZLOČENIH SREDSTEV

Člen 92
Pravila, ki se uporabljajo za računovodje

Računovodja je disciplinsko in odškodninsko odgovoren, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Računovodja je zlasti lahko odgovoren za katero koli od naslednjih oblik kršitev, ki jih stori:

(a)izgubi ali poškoduje sredstva, premoženje ali dokumente, ki jih hrani;

(b)neupravičeno spremeni bančni račun ali poštni žiro račun;

(c)izterja ali plača zneske, ki niso v skladu z ustreznim nalogom za izterjavo ali nalogom za plačilo;

(d)ne pobere zapadlih prihodkov.

Člen 93
Pravila, ki se uporabljajo za skrbnike računov izločenih sredstev

Brez poseganja v člen 88(2), je skrbnik računa izločenih sredstev zlasti lahko odgovoren za katero koli od naslednjih oblik kršitev, ki jih stori:

(a)izgubi ali poškoduje sredstva, premoženje ali dokumente, ki jih hrani;

(b)ne predloži ustreznih dokazil za plačila, ki jih je izvršil;

(c)izvrši plačila drugim osebam, kot so upravičene do njih;

(d)ne pobere zapadlih prihodkov.

POGLAVJE 6
Prihodki

ODDELEK 1
DAJANJE LASTNIH SREDSTEV NA RAZPOLAGO

Člen 94
Lastna sredstva

1.Načrt prihodkov iz lastnih sredstev iz Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije se v proračun vpiše v eurih. Načrt prihodkov se da na voljo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 609/2014.

2.Odredbodajalec pripravi terminski načrt, ki prikazuje, kdaj bodo lastna sredstva, opredeljena v Sklepu o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, dana na razpolago Komisiji.

Lastna sredstva se določijo in izterjajo v skladu s pravili, ki se sprejmejo na podlagi Sklepa iz prvega odstavka.

Za namene računovodstva odredbodajalec izda nalog za izterjavo v dobro ali v breme računa za lastna sredstva iz Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014.

ODDELEK 2
OCENA TERJATEV

Člen 95
Ocena terjatev

1.Ko odgovorni odredbodajalec dobi zadostne in zanesljive informacije v zvezi z ukrepom ali stanjem, ki ima lahko za posledico znesek, ki se dolguje Uniji, pripravi oceno terjatev.

2.Odgovorni odredbodajalec prilagodi oceno terjatev, takoj ko dobi informacije o dogodku, ki spreminja ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila ocena terjatev pripravljena.

Kadar odgovorni odredbodajalec za ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila prej pripravljena ocena terjatev, izda nalog za izterjavo, to oceno terjatev ustrezno prilagodi.

Če je znesek v nalogu za izterjavo enak znesku prvotne ocene terjatev, se ocena terjatev zmanjša na nič.

3.Z odstopanjem od odstavka 1 se ocena terjatev ne pripravi, dokler države članice ne dajo Komisiji na razpolago zneskov lastnih sredstev, določenih v Sklepu Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, ki jih države članice plačujejo v rednih časovnih presledkih. Odgovorni odredbodajalec izda nalog za izterjavo za te zneske.

ODDELEK 3
UGOTOVITEV TERJATEV

Člen 96
Ugotovitev terjatev

1.Ugotovitev terjatev je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec:

(a)preveri, da dolg obstaja;

(b)določi ali preveri nedvoumnost in znesek dolga;

(c)preveri pogoje, pod katerimi dolg zapade v plačilo.

Ugotovitev terjatev pomeni priznanje pravice Unije do dolžnika in ugotovitev upravičenosti do zahteve, da dolžnik dolg plača.

2.Vsaka terjatev v fiksnem znesku in zapadla, ki se potrdi kot nedvoumna, se ugotovi z nalogom za izterjavo računovodji. Nalogu sledi zaznamek o nastanku terjatve, razen v primerih, ko se nemudoma izvede postopek odpovedi izterjave. Nalog za izterjavo in zaznamek o nastanku terjatve sestavi odgovorni odredbodajalec.

Odredbodajalec pošlje zaznamek o nastanku terjatve takoj po ugotovitvi terjatve in najpozneje v petih letih od trenutka, ko bi lahko institucija v običajnih razmerah uveljavila svojo terjatev. Takšno obdobje ne velja, če odgovorni odredbodajalec ugotovi, da je zamudo pri ukrepanju kljub prizadevanjem institucije povzročilo ravnanje dolžnika, zlasti namerno zavlačevanje ali nepoštenost.

Nalog za izterjavo je postopek, s katerim odgovorni odredbodajalec da navodilo računovodji, da izterja ugotovljeni znesek terjatve.

3.Da se terjatev lahko ugotovi, odgovorni odredbodajalec zagotovi:

(a)da je terjatev nedvoumna, kar pomeni, da ni z ničimer pogojena;

(b)da je terjatev v fiksnem znesku, natančno izražena v denarju;

(c)da je terjatev zapadla in da zanjo ni določen noben plačilni rok;

(d)da so podatki o dolžniku točni;

(e)da je znesek, ki ga je treba izterjati, knjižen na pravilno proračunsko postavko;

(f)da je dodatna dokumentacija pravilna; in

(g)da je upoštevano načelo dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede meril iz točke (a) ali (b) drugega pododstavka člena 99(2).

4.Z zaznamkom o nastanku terjatve se dolžnik obvesti o naslednjem:

(a)Unija je ugotovila terjatev;

(b)če se dolg plača do določenega roka, kot je določen v zaznamku o nastanku terjatve, se zamudne obresti ne obračunajo;

(c)če se vračilo ne izvede do roka iz točke (b), se za dolg zaračunajo obresti po obrestni meri iz člena 97 brez poseganja v kakršne koli posebne predpise, ki se uporabljajo;

(d)če se vračilo ne izvede do roka iz točke (b), institucija izvrši izterjavo s pobotom ali z unovčenjem kakršnega koli jamstva, ki je bilo predloženo vnaprej;

(e)računovodja lahko v izjemnih okoliščinah izvrši izterjavo s pobotom pred rokom iz točke (b), kadar je treba zaščititi finančne interese Unije, ker lahko upravičeno domneva, da bi bil znesek, dolgovan Komisiji, izgubljen, dolžnik pa se pred tem obvesti o razlogih in datumu izterjave s pobotom;

(f)če po sprejetju vseh ukrepov iz točk (a) do (e) tega pododstavka znesek ni izterjan v celoti, institucija izvrši izterjavo z izvršitvijo sklepa, izdanega bodisi v skladu s členom 98(2) bodisi v sodnem postopku.

Če je po preverjanju podatkov o dolžniku ali na podlagi drugih relevantnih informacij v danem trenutku jasno, da dolg spada v primere iz točk (a) ali (b) drugega pododstavka člena 99(2), ali da zaznamek o nastanku terjatve ni bil poslan v skladu z odstavkom 2 tega člena, se lahko odredbodajalec po ugotovitvi terjatve odloči, da bo v soglasju z računovodjo takoj začel odpoved izterjave v skladu z določbami člena 99, ne da bi poslal zaznamek o nastanku terjatve.

Odredbodajalec v vseh drugih primerih zaznamek o nastanku terjatve natisne in ga pošlje dolžniku. Računovodja se o tem pošiljanju obvesti prek finančnega informacijskega sistema.

5.Nepravilno plačani zneski se izterjajo.

Člen 97
Zamudne obresti

1.Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe, ki izhajajo iz uporabe posameznih predpisov, se za vsako terjatev, ki ni poplačana v roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 96(4), zaračunajo obresti v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.Razen v primerih iz odstavka 4 tega člena je obrestna mera za terjatve, ki niso poplačane v roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 96(4), obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem terjatev zapade v plačilo, povečana za:

(a)osem odstotnih točk, če je dogodek, ki je podlaga obveznosti, pogodba o izvedbi javnega naročila blaga in storitev iz naslova V;

(b)tri odstotne točke in pol v vseh drugih primerih.

3.Obresti se zaračunavajo od koledarskega dne po roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 96(4), določenem v zaznamku o nastanku terjatve, do koledarskega dne, ko je dolg v celoti poplačan.

Nalog za izterjavo za znesek zamudnih obresti se izda, kadar se te obresti dejansko prejmejo.

4.V primeru glob ali drugih kazni je obrestna mera za terjatve, ki niso poplačane v roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 96(4), obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem terjatev zapade v plačilo, povečana za:

(a)eno odstotno točko in pol, če dolžnik predloži finančno jamstvo, ki ga računovodja sprejme namesto plačila;

(b)tri odstotne točke in pol v vseh drugih primerih.

Če Sodišče Evropske unije pri izvajanju svojih pristojnosti na podlagi člena 261 PDEU poviša znesek globe ali druge kazni, se obresti na znesek povišanja zaračunavajo od dne sodbe Sodišča.

V primerih, ko bi bila splošna obrestna mera negativna, se ta določi na nič odstotnih točk.

ODDELEK 4
ODOBRITEV IZTERJAVE

Člen 98
Odobritev izterjatve

1.Odobritev izterjave je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja terjatev, ki jo je ugotovil ta odgovorni odredbodajalec.

2.Institucija lahko s sklepom, ki je izvršljiv v smislu člena 299 PDEU, formalno ugotovi terjatev do oseb, ki niso države članice.

Komisija lahko v izjemnih okoliščinah, če je to potrebno zaradi učinkovite in pravočasne zaščite finančnih interesov Unije, sprejme takšen izvršljiv sklep v imenu drugih institucij na njihovo zahtevo za zahtevke, povezane z uslužbenci, za katere se uporabljajo kadrovski predpisi, ali zahtevke, povezane s člani ali nekdanjimi člani institucij Unije.

Izjemne okoliščine so izpolnjene, ko so zadevne institucije izčrpale možnost prostovoljnega plačila in izterjave dolga s pobotom iz člena 99(1) te uredbe, dolg pa je precejšen. V takem primeru lahko zadevne institucije, razen institucij iz člena 299 PDEU, zahtevajo od Komisije, da sprejme izvršljiv sklep.

Izvršljivi sklep v vsakem primeru določa, da se zahtevani zneski vključijo v oddelek proračuna za zadevno institucijo, ki deluje kot odredbodajalec. Prihodki se knjižijo kot splošni prihodki, razen kadar spadajo med določene primere namenskih prejemkov, kot je določeno v členu 20(3).

Institucija, ki zahteva sprejetje izvršljivega sklepa, Komisijo seznani z vsemi dogodki, ki bi lahko vplivali na izterjavo, hkrati pa intervenira v podporo Komisiji v primeru pritožbe na izvršljivi sklep.

Komisija in zadevna institucija se dogovorita o praktičnih načinih za izvajanje tega člena.

ODDELEK 5
IZTERJAVA

Člen 99
Pravila o izterjavi

1.Računovodja ukrepa na podlagi nalogov za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec. Odredbodajalec pri tem ravna s potrebno skrbnostjo za zagotovitev, da Unija prejme svoje prihodke in da so pravice Unije varovane.

Delno vračilo s strani dolžnika, ki zadeva več nalogov za izterjavo, se najprej knjiži na najstarejšo terjatev, razen če dolžnik ne določi drugače. Pri vseh delnih plačilih se najprej pokrijejo obresti.

Računovodja izterja zneske, dolgovane v proračun Unije, s pobotom terjatve z zneski, ki jih dolžniku dolguje Unija ali izvedbena agencija, ki izvršuje proračun Unije. Zahtevki, povezani z navedenimi zneski, so nedvoumni, v fiksnem znesku in zapadli.

2.Kadar se namerava odgovorni odredbodajalec odpovedati ali delno odpovedati izterjavi ugotovljene terjatve, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti. Odločitev o odpovedi se utemelji. Odredbodajalec lahko pooblastilo za odločitev o odpovedi prenese.

Odgovorni odredbodajalec se lahko odpove izterjavi celotne ali dela ugotovljene terjatve samo v naslednjih primerih:

(a)kadar bi bili stroški izterjave predvidoma višji od zneska, ki ga je treba izterjati, in odpoved ne bi škodila podobi Unije;

(b)kadar terjatve ni mogoče izterjati zaradi starosti terjatve, zamude pri pošiljanju zaznamka o nastanku terjatve na način, kot je opredeljen v členu 96(2), ali zaradi insolventnosti dolžnika oziroma kot posledica katerega koli drugega postopka zaradi insolventnosti;

(c)kadar izterjava ni skladna z načelom sorazmernosti.

3.V primeru iz točke (c) odstavka 2 odgovorni odredbodajalec ukrepa v skladu z vnaprej določenimi postopki v posamezni instituciji in uporablja naslednji merili, ki sta obvezni in se uporabljata v vseh primerih:

(a)dejstva, ob upoštevanju resnosti nepravilnosti, zaradi katere je bila ugotovljena terjatev (goljufija, ponovitev kršitve, namen, skrbnost, dobra vera, očitna napaka);

(b)učinek, ki bi ga odpoved terjatvi imela na delovanje Unije in njene finančne interese (znesek terjatve, tveganje, da bi odpoved predstavljala precedens, zmanjševanje pomena pravnih norm).

4.Glede na okoliščine zadeve lahko odgovorni odredbodajalec upošteva tudi naslednji dodatni merili:

(a)morebitno izkrivljanje konkurence, ki bi ga povzročila odpoved izterjavi;

(b)gospodarsko in socialno škodo, ki bi lahko nastala, če bi se dolg izterjal v celoti.

5.Vsaka institucija vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o odpovedih izterjavam iz tega odstavka za zneske v višini 100 000 EUR ali več. V primeru Komisije se to poročilo priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 73(9).

6.Odgovorni odredbodajalec lahko v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev. Delna razveljavitev ugotovljene terjatve ne pomeni, da se Unija odpoveduje preostali ugotovljeni upravičenosti.

V primeru napake odgovorni odredbodajalec v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev ter navede ustrezne razloge.

Vsaka institucija v svojih notranjih pravilih določi pogoje in postopek za prenos pooblastila za razveljavitev ugotovljene terjatve.

7.Države članice so predvsem odgovorne za izvajanje kontrol in revizij ter izterjavo nepravilno porabljenih zneskov, kot določajo pravila za posamezni sektor. Nepravilnosti, ki jih države članice odkrijejo in odpravijo same, Komisija izvzame pri finančnih popravkih glede teh nepravilnosti.

8.Komisija uporabi finančne popravke za države članice, da bi iz financiranja Unije izključila odhodke, ki niso v skladu s pravom, ki se uporablja. Komisija finančne popravke utemelji na odkritih nepravilno porabljenih zneskih in finančnih posledicah za proračun. Kadar takih zneskov ni mogoče natančno opredeliti, lahko Komisija uporabi ekstrapolirane ali pavšalne popravke v skladu s pravili za posamezni sektor.

Komisija pri določanju zneska finančnega popravka upošteva naravo in resnost kršitve prava, ki se uporablja, in finančnih posledic za proračun, tudi v primerih pomanjkljivih upravljavskih in kontrolnih sistemov.

Merila za določanje finančnih popravkov in postopek, ki se uporabljajo, se lahko opredelijo v pravilih za posamezni sektor.

9.Metodologija za uporabo ekstrapoliranih ali pavšalnih popravkov se določi v skladu s pravili za posamezni sektor, da se Komisiji omogoči zaščito finančnih interesov Unije.

Člen 100
Izterjava s pobotom

1.Kadar ima dolžnik terjatev do Unije ali do izvedbene agencije, kadar ta izvršuje proračun Unije, ki je nedvoumna, kot je določeno v točki (a) člena 96(3), v fiksnem znesku in zapadla, ter se nanaša na vsoto v višini naloga za plačilo, računovodja po izteku roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 96(4) izterja ugotovljene terjatve s pobotom.

V izjemnih okoliščinah lahko računovodja izvrši izterjavo s pobotom pred rokom iz točke (b) prvega pododstavka člena 96(4), kadar je treba zaščititi finančne interese Unije in kadar računovodja lahko upravičeno domneva, da bi bil znesek, dolgovan Uniji, izgubljen.

Računovodja prav tako izvrši izterjavo s pobotom pred rokom iz točke (b) prvega pododstavka člena 96(4), ko se s tem strinja dolžnik.

2.Pred vsako izterjavo v skladu z odstavkom 1 se računovodja posvetuje z odgovornim odredbodajalcem in obvesti zadevne dolžnike, tudi o pravnih sredstvih v skladu s členom 129.

Če je dolžnik nacionalni organ ali eden od njegovih upravnih organov, računovodja o svojem namenu izterjave s pobotom obvesti tudi zadevno državo članico, in sicer najmanj 10 delovnih dni vnaprej. Vendar lahko računovodja v dogovoru z zadevno državo članico ali zadevnim upravnim organom izvrši izterjavo s pobotom pred iztekom roka.

3.Pobot iz odstavka 1 ima isti učinek kot plačilo ter razreši Unijo zneska dolga in, če je primerno, zapadlih obresti.

Člen 101
Postopek izterjave, če dolžnik dolga ne plača prostovoljno

1.Brez poseganja v člen 100, če do roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 96(4) in določenega v zaznamku o nastanku terjatve, celoten znesek ni vrnjen, računovodja obvesti odgovornega odredbodajalca in nemudoma začne postopek za izterjavo s pomočjo pravnih sredstev, ki so mu na voljo, vključno, kadar je to primerno, z unovčenjem jamstva, ki je bilo predloženo vnaprej.

2.Brez poseganja v člen 100, kadar ni mogoče uporabiti načina izterjave iz odstavka 1 tega člena in dolžnik ne plača dolga na podlagi uradnega opomina, ki mu ga je poslal računovodja, računovodja izvrši sklep o izterjavi, izdan bodisi v skladu s členom 98(2) bodisi v sodnem postopku.

Člen 102
Podaljšanje plačilnega roka

Računovodja lahko v sodelovanju z odgovornim odredbodajalcem plačilni rok podaljša samo na pisno prošnjo dolžnika, ki je ustrezno utemeljena, in če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)dolžnik se zaveže, da bo plačal obresti po obrestni meri iz člena 97 za celotno obdobje podaljšanja, ki se začne po izteku roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 96(4);

(b)za zavarovanje pravic Unije dolžnik predloži finančno jamstvo, ki pokriva neporavnani dolg tako za znesek glavnice kot obresti in ki ga računovodja institucije sprejme.

Jamstvo iz točke (b) prvega pododstavka se lahko nadomesti s solidarnim poroštvom, ki ga da tretja oseba in ga računovodja institucije sprejme.

V izjemnih okoliščinah lahko računovodja na prošnjo dolžnika odstopi od zahteve po predložitvi jamstva iz točke (b) prvega pododstavka, kadar je dolžnik po oceni računovodje pripravljen in zmožen izvršiti plačilo v dodatnem časovnem obdobju, vendar ne more predložiti takšnega jamstva in ima težave.

Člen 103
Zastaralni rok

1.Brez poseganja v določbe posebnih predpisov in uporabo Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije velja za upravičenosti Unije do tretjih oseb in upravičenosti tretjih oseb do Unije rok zastaranja petih let.

2.Zastaralni rok za upravičenosti Unije do tretjih oseb začne teči po izteku roka, ki se je dolžniku sporočil v zaznamku o nastanku terjatve, kot je določeno v točki (b) prvega pododstavka člena 96(4).

Zastaralni rok za upravičenosti tretjih oseb do Unije začne teči na dan, na katerega je treba izplačati upravičenost tretje osebe v skladu z ustrezno pravno obveznostjo.

3.Zastaralni rok za upravičenosti Unije do tretjih oseb se prekine s kakršnim koli aktom institucije ali države članice na zahtevo institucije, s katerim naj bi se izterjala terjatev in o katerem se tretja oseba obvesti.

Zastaralni rok za upravičenosti tretjih oseb do Unije se prekine s kakršnim koli aktom, s katerim naj bi se izterjala terjatev in o katerem Unijo obvestijo upniki ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu.

4.Dan po prekinitvah iz odstavka 3 začne teči nov zastaralni rok petih let.

5.Vsak sodni postopek, povezan s terjatvijo iz odstavka 2, vključno s postopki, predloženimi sodišču, ki pozneje izjavi, da nima pristojnosti, prekine zastaralni rok. Novi zastaralni rok petih let ne začne teči, dokler ni izdana pravnomočna sodba ali dokler ni zunajsodne poravnave med istimi strankami o istem postopku.

6.Če računovodja dolžniku v skladu s členom 102 odobri podaljšanje plačilnega roka, se to šteje kot prekinitev zastaralnega roka. Nov zastaralni rok petih let začne teči na dan po izteku podaljšanega plačilnega roka.

7.Upravičenosti Unije se ne izterjajo po izteku zastaralnega roka, kot je določen v odstavkih 2 do 6.

Člen 104
Obravnava upravičenosti Unije v državah članicah

V primeru postopkov zaradi insolventnosti se upravičenosti Unije obravnavajo z enako prednostjo kot upravičenosti enake narave nacionalnih javnih organov v državah članicah, v katerih potekajo postopki izterjave.

Člen 105
Globe, denarne kazni in sankcije, ki jih izrečejo institucije, ter ustrezne obresti

1.Zneski iz glob, denarnih kazni in sankcij ter ustreznih obresti ali drugih prihodkov od njih se ne evidentirajo kot prihodek proračuna, dokler lahko Sodišče Evropske unije razveljavi sklep, s katerim so bile naložene.

2.Zneski iz odstavka 1 se evidentirajo kot prihodek proračuna, takoj ko je mogoče, najpozneje pa v letu, ki sledi letu, v katerem so bila izčrpana vsa pravna sredstva. Zneski, ki jih je treba na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije vrniti subjektu, ki jih je vplačal, se ne evidentirajo kot prihodek proračuna.

3.Odstavek 1 se ne uporablja za odločitve o potrditvi obračuna ali finančne popravke.

Člen 106
Izterjava glob, drugih kazni ali sankcij, ki jih izrečejo institucije

1.Ko se vloži tožba pri sodišču Evropske unije zoper sklep institucije o naložitvi globe ali druge kazni v skladu s PDEU ali Pogodbo Euratom in dokler niso bila izčrpana vsa pravna sredstva, dolžnik bodisi začasno plača zadevne zneske na bančni račun, ki ga določi računovodja Komisije, bodisi predloži finančno jamstvo, ki je sprejemljivo za računovodjo Komisije. Jamstvo je neodvisno od obveznosti plačila globe ali denarne kazni ali drugih kazni in je plačljivo na prvi poziv. Pokriva zahtevek v višini glavnice in zapadlih obresti, kot je določeno v členu 97(4).

2.Komisija zavaruje začasno plačane zneske tako, da jih naloži v finančna sredstva in na ta način zagotovi varnost in likvidnost denarnih sredstev, hkrati pa si prizadeva tudi za pozitiven donos.

3.Ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva, globa ali denarna kazen pa potrjena, se izvede kateri koli izmed naslednjih ukrepov:

(a)začasno pobrani zneski in donos, ki je bil z njimi ustvarjen, se knjižijo v proračun v skladu s členom 105 najpozneje v proračunskem letu po letu, v katerem so bila izčrpana vsa pravna sredstva;

(b)kadar je bilo predloženo finančno jamstvo, se to unovči, ustrezni zneski pa se knjižijo v proračun.

Kadar je Sodišče Evropske unije znesek globe ali denarne kazni povečalo, se točki (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka uporabljata do zneskov iz prvotnega sklepa institucije ali, če je ustrezno, do zneska, določenega v prejšnji sodbi Sodišča Evropske unije v istem postopku. Računovodja Komisije pobere znesek povečanja in zapadle obresti, kot je določeno v členu 97(4), ki se knjižijo v proračun.

4.Ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva, globa ali denarna kazen pa umaknjena ali zmanjšana, se izvede kateri koli izmed naslednjih ukrepov:

(a)vsi začasno plačani zneski, ali njihov del, ob upoštevanju kakršnega koli donosa, ki je bil z njimi ustvarjen, se vrnejo zadevni tretji osebi;

(b)kadar je bilo predloženo finančno jamstvo, se to ustrezno sprosti.

Člen 107
Kompenzacijske obresti

Brez poseganja v člen 97(2) in za primere, ki niso tisti iz člena 105, kadar je treba povrniti znesek na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije ali v okviru sporazumne poravnave, se uporabi obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ki velja na prvi koledarski dan meseca, od dne plačila tega zneska do dne zapadlosti povračila, povečana za nič odstotnih točk.

V primerih, ko bi bila splošna obrestna mera negativna, se ta določi na nič odstotnih točk.

POGLAVJE 7
Odhodki

Člen 108
Sklepi o financiranju

1.Institucije ali organi, na katere so institucije prenesle pooblastila, pred prevzemom proračunske obveznosti sprejmejo sklep o financiranju. To ne velja v primeru odobritev za delovanje vsake institucije v okviru njene upravne samostojnosti, ki jih je mogoče izvršiti brez temeljnega akta v skladu s točko (e) prvega pododstavka člena 56(2), odhodkov za upravno podporo in prispevkov organov iz členov 69 in 70. Sklepi o financiranju so letni ali večletni.

2.Sklep o financiranju je hkrati letni ali večletni program dela in se sprejme, kakor hitro je mogoče po sprejetju predloga proračuna ter načeloma ne pozneje kot 31. marca v letu izvrševanja. Del, ki vsebuje program dela, se objavi na internetni strani zadevne institucije takoj po sprejetju in pred njegovo izvršitvijo. V sklepu o financiranju se navede skupni znesek, ki ga pokriva sklep o financiranju, in opišejo ukrepi, ki naj bi se z njim financirali. V sklepu se navedejo:

(a)temeljni akt in proračunska postavka;

(b)zastavljeni cilji in pričakovani rezultati;

(c)načini izvrševanja;

(d)vse dodatne informacije, ki jih za program dela zahteva temeljni akt.

Poleg tega se v sklepu določi:

(a)za nepovratna sredstva: vrsta vložnikov, ki se želijo doseči z razpisom za zbiranje predlogov ali postopkom neposredne dodelitve; globalna proračunska sredstva, namenjena za nepovratna sredstva;

(b)za javna naročila: globalna proračunska sredstva, namenjena za javna naročila;

(c)za prispevke v skrbniške sklade iz člena 227 odobritve, namenjene za skrbniški sklad za zadevno leto, skupaj z zneski, načrtovanimi za čas njegovega trajanja;

(d)za nagrade: vrsta udeležencev, ki se želijo doseči z natečajem, globalna proračunska sredstva, namenjena za natečaj, in specifične navedbe nagrad v vrednosti 1 000 000 EUR ali več;

(e)za finančne instrumente: znesek, namenjen za finančne instrumente;

(f)v primeru posrednega izvrševanja: subjekt ali oseba v skladu s točko (c) člena 61(1) ali merila za izbor subjekta ali osebe;

(g)za prispevke v mehanizme kombiniranja: znesek, namenjen mehanizmu kombiniranja, in seznam subjektov, ki so udeleženi v mehanizmu kombiniranja;

(h)za proračunska jamstva: znesek zagotovljenih letnih sredstev in, če je ustrezno, znesek proračunskega jamstva, ki se sprosti.

Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko doda katere koli dodatne informacije, ki se mu zdijo primerne bodisi v zadevni sklep o financiranju, ki je program dela, bodisi v kateri koli drug dokument, objavljen na internetni strani institucije.

Večletni sklep o financiranju je skladen s finančnim načrtom iz člena 39(2) in določa, da je izvajanje sklepa odvisno od razpoložljivosti proračunskih odobritev za posamezna proračunska leta po sprejetju letnega proračuna, ali kakor je določeno v sistemu začasnih dvanajstin, razen če je sklep podlaga za proračunske obveznosti, razporejene na letne obroke, kot je navedeno v členu 110(2).

3.Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe temeljnega akta za vsako večjo spremembo v že sprejetem sklepu o financiranju velja isti postopek kot za prvotni sklep.

Člen 109
Odhodki

1.Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

Ob koncu obdobij iz člena 112 se neporabljene proračunske obveznosti sprostijo.

Odgovorni odredbodajalec pri izvrševanju odhodkov zagotovi, da so odhodki skladni s Pogodbama, proračunom, to uredbo ter drugimi akti in predpisi, sprejetimi na podlagi Pogodb, in spoštujejo načelo dobrega finančnega poslovodenja.

2.Proračunske obveznosti in pravne obveznosti hkrati prevzame isti odredbodajalec, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Zlasti na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči lahko pravne obveznosti podpišejo vodje delegacij unije ali njihovi namestniki v njihovi odsotnosti po navodilu odgovornega odredbodajalca Komisije, ki pa ostaja popolnoma odgovoren za osnovno transakcijo. Osebje, ki ga Komisija zaposluje na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči, lahko podpiše pravne obveznosti, povezane s plačili, izvršenimi iz računov izločenih sredstev, ki ne presegajo vrednosti 2 500 EUR.

Odgovorni odredbodajalec prevzame proračunsko obveznost, preden sklene pravno obveznost s tretjimi osebami ali prerazporedi sredstva v skrbniški sklad iz člena 227.

Ta obveznost se ne uporablja za:

(a)pravne obveznosti, sklenjene po razglasitvi kriznih razmer v okviru načrta neprekinjenega poslovanja, v skladu s postopki, ki jih Komisija ali katera koli druga institucija sprejme v okviru svoje upravne avtonomije;

(b)v primeru humanitarne pomoči, civilne zaščite in pomoči za krizno upravljanje, če je za učinkovito posredovanje Unije potrebno, da Unija takoj sklene pravne obveznosti s tretjimi osebami, in predhoden prevzem posamezne proračunske obveznosti ni mogoč. Proračunska obveznost se prevzame takoj po sklenitvi pravne obveznosti s tretjimi osebami.

3.Potrditev odhodkov je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec sprejme knjižbo odhodkovne postavke v breme proračuna po preveritvi dokazil, ki potrjujejo upnikovo upravičenost pod pogoji, določenimi v pravni obveznosti, če je tovrstna obveznost sklenjena. Za ta namen odgovorni odredbodajalec:

(a)preveri, da je upnik upravičen do zneska;

(b)določi ali preveri resničnost in znesek terjatve ter jo opremi z zaznamkom „potrjujem pravilnost“;

(c)preveri pogoje, v skladu s katerimi plačilo zapade.

Ne glede na navedeno potrditev odhodkov ni omejena na odhodke, ki se knjižijo v breme proračuna. Uporablja se tudi za vmesna ali končna poročila, ki niso povezana z zahtevkom za plačilo, in v tem primeru bo učinek na računovodski sistem omejen na splošno računovodstvo. Odločitev o potrditvi se izrazi s pomočjo elektronsko zaščitenega podpisa iz člena 141 odgovornega odredbodajalca ali strokovno usposobljenega uslužbenca, ki ga je odgovorni odredbodajalec za to ustrezno pooblastil s formalnim sklepom, izjemoma pa se v papirni obliki izrazi z žigom, ki vsebuje ta podpis.

Z zaznamkom „potrjujem pravilnost“ odgovorni odredbodajalec ali strokovno usposobljen uslužbenec, ki ga je odgovorni odredbodajalec ustrezno za to pooblastil, potrjuje, da:

(a)so za predhodno financiranje izpolnjeni pogoji iz pravne obveznosti za plačilo predhodnega financiranja;

(b)so bile za vmesna plačila in plačila razlike v pogodbah predvidene storitve pravilno opravljene, blago pravilno dobavljeno ali gradnje pravilno izvedene;

(c)je za vmesna plačila in plačila razlike v zvezi z nepovratnimi sredstvi ukrep ali program dela, ki ga izvaja upravičenec, v vseh vidikih skladen s sporazumom o nepovratnih sredstvih, vključno s tem, kadar je ustrezno, da so stroški, ki jih je prijavil upravičenec, upravičeni. Isto načelo velja tudi za vmesna in končna poročila, ki niso povezana z zahtevkom za plačilo.

4.Odobritev odhodkov je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec, ki je preveril, da so odobritve na voljo, z izdajo naloga za plačilo da navodilo računovodji, da plača znesek odhodka, ki ga je odgovorni odredbodajalec pred tem potrdil.

Kadar se za opravljene storitve, vključno s storitvami najemanja, ali dostavljeno blago izvršujejo periodična plačila, lahko odredbodajalec ob upoštevanju analize tveganja odredi uporabo sistema trajnika iz računa izločenih sredstev, ali če to izrecno odobri računovodja v skladu s členom 83(3).

5.Sprostitev je operacija, s katero odgovorni odredbodajalec v celoti ali deloma prekliče rezervacijo odobritev, ki so bile predhodno prevzete s proračunsko obveznostjo.

Člen 110
Vrste proračunskih obveznosti

1.Proračunske obveznosti spadajo v eno od naslednjih kategorij:

(a)posamezne: kadar sta prejemnik in znesek odhodka znana;

(b)celotne: kadar vsaj eden od elementov, potrebnih za ugotovitev posamezne obveznosti, še ni znan;

(c)začasne: kadar so namenjene pokrivanju odhodkov za EKJS iz člena 11(2) in rutinskih upravnih odhodkov, če bodisi znesek bodisi končni prejemniki plačil še niso dokončno znani.

Rutinski upravni odhodki, povezani z delegacijami in predstavništvi Unije, pa se lahko krijejo z začasnimi obveznostmi, tudi kadar so znesek in končni prejemniki znani.

2.Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke samo, če tako določa temeljni akt ali če se nanašajo na upravne odhodke.

3.Celotna proračunska obveznost se prevzame na podlagi sklepa o financiranju.

Celotna proračunska obveznost se prevzame najpozneje pred sprejetjem sklepa o prejemnikih in zneskih ter, kadar je za izvrševanje zadevnih odobritev potrebno sprejetje programa dela, po tem, ko je tak program sprejet.

4.Celotne proračunske obveznosti se izvršujejo bodisi s sklenitvijo sporazumov o financiranju, ki sami predvidevajo poznejšo sklenitev ene ali več pravnih obveznosti, bodisi s sklenitvijo ene ali več pravnih obveznosti.

Sporazumi o financiranju na področju neposredne finančne pomoči tretjim državam, vključno s proračunsko podporo, ki pomenijo pravno obveznost, so lahko podlaga za plačilo brez sklenitve drugih pravnih obveznosti.

Kadar se celotna obveznost izvršuje s sklenitvijo sporazuma o financiranju, se drugi pododstavek odstavka 3 ne uporablja.

5.Vsako posamezno pravno obveznost, sklenjeno na podlagi celotnih proračunskih obveznosti, odgovorni odredbodajalec pred podpisom evidentira v osrednjem proračunskem računovodstvu in knjiži v celotne proračunske obveznosti.

6.Začasne proračunske obveznosti se izvršujejo s sklenitvijo ene ali več pravnih obveznosti, na podlagi katerih nastane upravičenost do poznejših plačil. Vendar se v primerih, ki se nanašajo na odhodke za upravljanje kadrov ali odhodke za komuniciranje, ki jih imajo institucije za obveščanje javnosti o dogodkih Unije, ali v primerih iz točke 14.5 Priloge k tej uredbi, lahko izvršujejo neposredno s plačili.

Člen 111
Obveznosti za odobritve EKJS

1.Za vsako proračunsko leto odobritve EKJS vključujejo nediferencirana sredstva razen odhodkov, povezanih z ukrepi iz člena 4(2) in člena 6 Uredbe (ES) št. 1306/2013, z izjemo ukrepov, ki se financirajo iz neoperativne tehnične pomoči, in prispevkov izvedbenim agencijam, ki se pokrijejo iz diferenciranih sredstev.

2.Odločitve Komisije, s katerimi se določi znesek povračil teh odhodkov, predstavljajo celotne začasne obveznosti, ki pa ne smejo preseči skupnih odobritev, predvidenih za EKJS.

3.Celotne začasne obveznosti za EKJS za določeno proračunsko leto, za katere niso bile prevzete obveznosti na specifičnih postavkah v proračunski nomenklaturi do 1. februarja naslednjega proračunskega leta, se razveljavijo za zadevno proračunsko leto, za katero so bile odobrene.

4.Za odhodke organov in teles iz pravil v zvezi z EKJS se prevzamejo obveznosti po poglavjih, členih in postavkah v dveh mesecih po prejetju poročil držav članic. Te

5.obveznosti se lahko prevzamejo po poteku navedenega obdobja dveh mesecev, pri čemer je treba uporabiti postopek za prerazporeditev odobritev glede zadevnih proračunskih postavk. Zneski se obračunajo kot plačila v istem dvomesečnem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti.

Obveznosti iz prvega pododstavka tega odstavka se odštejejo od celotnih začasnih obveznosti iz ostavka 1.

6.Uporaba odstavkov 2 in 3 je odvisna od sprejetja zaključnega računa.

Člen 112
Roki za obveznosti

1.Ob upoštevanju člena 109(2) in člena 256(3) se pravne obveznosti, ki se nanašajo na posamezne ali začasne proračunske obveznosti, sklenejo do 31. decembra leta n.

2.Celotne proračunske obveznosti zajemajo skupne stroške ustreznih pravnih obveznosti, sklenjenih do 31. decembra leta n + 1.

Če se na podlagi celotnih proračunskih obveznosti podeli nagrada iz naslova IX, se pravna obveznost iz člena 200(4) sklene do 31. decembra leta n + 3.

Kar zadeva zunanje delovanje, če se na podlagi celotnih proračunskih obveznosti sklene sporazum o financiranju s tretjo državo, se tovrstni sporazumi sklenejo do 31. decembra leta n + 1, pri čemer je leto n leto, v katerem je bila prevzeta proračunska obveznost. V tem primeru celotne proračunske obveznosti pokrijejo stroške pravnih obveznosti, s katerimi se izvršuje sporazum o financiranju, sklenjen do konca obdobja izvrševanja sporazuma o financiranju.

3.Za posamezne in začasne proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, razen v primeru odhodkov za zaposlene, se končni datum za izvršitev določi v skladu s pogoji v pravni obveznosti, na katero se nanašajo, pri čemer se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

4.Kateri koli deli proračunskih obveznosti, ki niso bili izvršeni s plačili v šestih mesecih po končnem datumu za izvršitev, se sprostijo v skladu s členom 13.

5.Znesek proračunske obveznosti, za katero v obdobju dveh let od podpisa pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 113, se sprosti, razen kadar se ta znesek nanaša na sporne zadeve, ki jih obravnavajo sodišča ali arbitražni organi, kadar je pravna obveznost v obliki sporazuma o financiranju s tretjo državo ali kadar obstajajo posebne določbe v pravilih za posamezni sektor.

Člen 113
Vrste plačil

1.Plačilo odhodkov izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

2.Zajema eno ali več naslednjih operacij:

(a)plačilo celotnega zapadlega zneska;

(b)plačilo zapadlega zneska, na katerega koli od naslednjih načinov:

(i)predhodno financiranje, ki zagotavlja likvidnostna sredstva in ki se lahko razdeli na več plačil v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem ter plača na podlagi naročila, sporazuma ali temeljnega akta ali na podlagi dokazil, ki omogočajo, da se preveri, ali se upoštevajo pogoji iz zadevnega naročila ali sporazuma;

(ii)v obliki enega ali več vmesnih plačil, ko je ukrep ali naročilo delno izvedeno. S plačilom se lahko v celoti ali deloma obračuna predhodno financiranje, brez poseganja v določbe temeljnega akta;

(iii)v obliki plačila razlike, ki se dolguje, ko je ukrep ali naročilo v celoti izvedeno;

(c)plačilo rezervacije v skupni sklad za rezervacije, ustanovljen na podlagi člena 205.

Plačila razlike ni mogoče ponoviti in z njim se obračunajo vsi predhodni odhodki; za izterjavo neporabljenih zneskov se izda nalog za izterjavo.

3.V proračunskem računovodstvu se pri vsakem plačilu razlikuje med različnimi vrstami plačil iz odstavka 2.

4.Računovodska pravila iz člena 79 vključujejo pravila za obračun predhodnega financiranja v poslovnih knjigah in za potrditev upravičenosti stroškov.

5.Odgovorni odredbodajalec redno obračunava plačila predhodnega financiranja v skladu z ekonomsko vsebino in najpozneje ob koncu projekta. Obračun se izvede na podlagi informacij o nastalih stroških ali potrditve izpolnitve pogojev za plačilo v skladu s členom 121, kot jih je potrdil odredbodajalec v skladu s členom 109(3).

Za sporazume o nepovratnih sredstvih, naročila ali sporazume o prispevkih v vrednosti več kot 5 000 000 EUR odredbodajalec ob koncu vsakega leta pridobi vsaj informacije, ki so potrebne za izračun razumne ocene teh stroškov. Čeprav se navedena ocena ne more uporabiti pri obračunu predhodnega financiranja, bosta na njeni podlagi odredbodajalec in računovodja lahko izpolnila obveznosti iz člena 80(2).

Za namene drugega pododstavka se v obveznosti vključijo ustrezne določbe.

Člen 114
Roki za plačila

1.Plačila se izvedejo v:

(a)90 koledarskih dneh za sporazume o prispevkih, naročila in sporazume o nepovratnih sredstvih, ki zajemajo tehnične storitve ali ukrepe, katerih ocena je posebej kompleksna in katerih plačila so odvisna od odobritve poročila ali potrdila;

(b)60 koledarskih dneh za vse druge sporazume o prispevkih, naročila in sporazume o nepovratnih sredstvih, katerih plačila so odvisna od odobritve poročila ali potrdila;

(c)30 koledarskih dneh za vse druge sporazume o prispevkih, naročila in sporazume o nepovratnih sredstvih.

2.Rok za izvršitev plačil vključuje potrditev, odobritev in plačilo odhodkov.

Teči začne od dne prejema zahtevka za plačilo.

Služba, ki jo je pooblastil odgovorni odredbodajalec, zahtevek za plačilo čim prej evidentira in šteje se, da je bil zahtevek za plačilo prejet na datum evidentiranja.

Za datum plačila šteje datum, na katerega se bremeni račun institucije.

Zahtevek za plačilo vključuje naslednje bistvene elemente:

(a)identifikacijo upnika;

(b)znesek;

(c)valuto;

(d)datum.

Če manjka eden ali več bistvenih elementov, se zahtevek za plačilo zavrne.

Upnik se o zavrnitvi in razlogih zanjo čim prej pisno obvesti, najpozneje pa v 30 koledarskih dneh od datuma, ko je bil prejet zahtevek za plačilo.

3.Odgovorni odredbodajalec lahko začasno prekine rok za plačilo kadar:

(a)znesek iz zahtevka za plačilo še ni zapadel; ali

(b)niso bila predložena ustrezna dokazila.

Če odgovorni odredbodajalec prejme informacije, zaradi katerih nastane sum o upravičenosti odhodkov iz zahtevka za plačilo, lahko odgovorni odredbodajalec začasno prekine rok za plačilo, da bi preveril, tudi s pregledom na kraju samem, ali je ta odhodek v resnici upravičen. Preostali rok za plačilo začne ponovno teči od dne prejema zahtevanih informacij ali popravljenih dokumentov ali izvedbe potrebnega nadaljnjega preverjanja, vključno s pregledi na kraju samem.

Zadevni upniki se pisno obvestijo o razlogu za to začasno prekinitev.

4.Razen v primeru držav članic, Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada je upnik po izteku rokov iz odstavka 1 upravičen do obresti v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)uporabljajo se obrestne mere iz člena 97(2);

(b)obresti se plačajo za obdobje, ki preteče od koledarskega dne po izteku roka za plačilo, kot je določen v odstavku 1, do dneva plačila.

Vendar, kadar znašajo izračunane obresti v skladu s prvim pododstavkom 200 EUR ali manj, se plačajo upniku samo na zahtevo, predloženo v dveh mesecih po prejemu zapoznelega plačila.

5.Vsaka institucija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o upoštevanju rokov in o začasni prekinitvi rokov iz odstavkov 1 do 4 tega člena. Poročilo Komisije se priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 73(9).

Poglavje 8
Notranji revizor

Člen 115
Imenovanje notranjega revizorja

1.Vsaka institucija vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje institucija, je tej instituciji odgovoren za preverjanje pravilnega delovanja sistemov in postopkov za izvrševanje proračuna. Notranji revizor ne sme biti niti odredbodajalec niti računovodja.

2.Za namene notranjega revidiranja ESZD ima notranji revizor Komisije preveritvena pooblastila za vodje delegacij Unije, ki v skladu s členom 58(2) delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, v zvezi s finančnim upravljanjem, za katero so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Notranji revizor Komisije deluje tudi kot notranji revizor ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna za ESZD.

3.Vsaka institucija imenuje svojega notranjega revizorja v skladu z ureditvijo, ki jo prilagodi svojim posebnostim in potrebam. Institucija o imenovanju notranjega revizorja obvesti Evropski parlament in Svet.

4.Vsaka institucija v skladu s svojimi posebnostmi in potrebami določi obseg nalog notranjega revizorja ter podrobno določi cilje in postopke za izvajanje notranjerevizijske funkcije, pri čemer ustrezno upošteva mednarodne standarde notranjega revidiranja.

5.Institucija lahko na podlagi svojih posebnih pristojnosti za notranjega revizorja imenuje uradnika ali drugega uslužbenca, za katerega veljajo kadrovski predpisi in ki je državljan države članice.

6.Če dve ali več institucij imenuje istega notranjega revizorja, se dogovorita oz. dogovorijo o potrebni ureditvi, da revizor odgovarja za svoja dejanja v skladu s členom 119.

7.Ko notranji revizor preneha opravljati svoje dolžnosti, institucija o tem obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 116
Pooblastila in naloge notranjega revizorja

1.Notranji revizor svetuje svoji instituciji glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti upravljavskih in kontrolnih sistemov ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja operacij in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Notranji revizor je odgovoren zlasti za:

(a)ocenjevanje ustreznosti in uspešnosti notranjih sistemov za poslovodenje ter dela služb pri izvajanju politik, programov in ukrepov glede na tveganja, povezana z njimi;

(b)ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole in revizije, ki se uporabljajo za posamezno operacijo izvrševanja proračuna.

2.Notranji revizor opravlja te naloge v zvezi z vsemi dejavnostmi in službami institucije. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi dostop na kraju samem, tudi v državah članicah in tretjih državah.

Notranji revizor se seznani z letnim poročilom odredbodajalcev in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami.

3.Notranji revizor poroča instituciji o svojih ugotovitvah in priporočilih. Institucija zagotovi, da se sprejmejo ukrepi ob upoštevanju priporočil, izdanih pri revizijah. Notranji revizor instituciji tudi predloži letno notranje revizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, dana priporočila ter ukrepe, sprejete glede teh priporočil.

Vsaka institucija prouči, ali so priporočila, dana v poročilih njenega notranjega revizorja, primerna za izmenjavo dobrih praks z drugimi institucijami.

4.Notranji revizor instituciji tudi predloži letno notranje revizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, glavna dana priporočila ter ukrepe, sprejete glede teh priporočil.

V tem letnem poročilu navede tudi kakršne koli sistemske težave, ki jih je odkrila posebna komisija, ustanovljena na podlagi člena 139, v primerih, ko poda mnenje iz člena 90.

5.Notranji revizor se pri pripravi poročila osredotoči zlasti na splošno spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja in zagotovi, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za stalno izboljševanje in krepitev njegove uporabe.

6.Komisija vsako leto v okviru postopka razrešnice in v skladu s členom 319 PDEU na zahtevo posreduje svoje letno notranje revizijsko poročilo v smislu odstavka 3 tega člena ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti.

7.Institucija da kontaktne podatke notranjega revizorja na razpolago vsaki fizični ali pravni osebi, ki sodeluje pri odhodkih, da lahko na zaupen način stopi v stik z notranjim revizorjem.

8.Institucija v skladu s členom 239 Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto pošlje poročilo s povzetkom, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, dana priporočila ter ukrepe, sprejete glede teh priporočil.

9.Poročila in ugotovitve notranjega revizorja, pa tudi poročilo institucije, postanejo dostopni javnosti šele po tem, ko notranji revizor potrdi ukrep, uveden za njihovo izvajanje.

10.Institucija zagotovi notranjemu revizorju potrebna sredstva, da lahko ta ustrezno izvaja svojo revizijsko funkcijo, in listino o delu notranjega revizorja, ki podrobno določa njegove naloge, dolžnosti in obveznosti.

Člen 117
Program dela notranjega revizorja

1.Notranji revizor sprejme svoj program dela in ga predloži instituciji.

2.Institucija lahko zaprosi notranjega revizorja, da izvaja tudi revizije, ki niso vključene v program dela iz odstavka 1.

Člen 118
Neodvisnost notranjega revizorja

1.Notranji revizor je pri izvajanju svojih revizijskih nalog popolnoma neodvisen. Institucija določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki so taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih nalog in določajo odgovornost notranjega revizorja.

2.Ne smejo se mu dajati navodila niti se ga ne sme na kakršen koli način omejevati pri izvajanju funkcij, ki so mu na podlagi njegovega imenovanja dodeljene v skladu s finančno uredbo.

3.Če je notranji revizor uslužbenec, popolnoma neodvisno izvaja izključne revizijske funkcije in prevzame odgovornost, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe.

Člen 119
Odgovornost notranjega revizorja

Sama institucija lahko v skladu s postopkom iz tega člena ukrepa tako, da njen notranji revizor kot uradnik ali drug uslužbenec, za katerega veljajo kadrovski predpisi, odgovarja za svoja dejanja.

Institucija sprejme obrazložen sklep za začetek preiskave. Ta sklep se pošlje zadevni osebi. Institucija lahko na svojo neposredno odgovornost za izvajanje preiskave zadolži enega ali več uradnikov iz razreda, ki je enak ali višji od razreda zadevnega uslužbenca. Med preiskavo ima zadevna oseba pravico izraziti svoja stališča.

Poročilo o preiskavi se pošlje zadevni osebi, ki jo nato institucija zasliši o predmetu tega poročila.

Na podlagi poročila in zaslišanja institucija sprejme obrazložen sklep, s katerim konča postopek, ali pa obrazložen sklep v skladu s členoma 22 in 86 kadrovskih predpisov ter Priloge IX h kadrovskim predpisom. Sklepi, s katerimi se izrečejo disciplinski ukrepi ali denarne kazni, se uradno pošljejo zadevni osebi ter v vednost drugim institucijam in Računskemu sodišču.

V zvezi s takšnimi sklepi lahko zadevna oseba v skladu z določbami kadrovskih predpisov začne postopek pred Sodiščem Evropske unije.

Člen 120
Vložitev tožbe pri Sodišču Evropske unije

Brez poseganja v pravna sredstva, ki jih predvidevajo kadrovski predpisi, lahko notranji revizor neposredno vloži tožbo pri Sodišču Evropske unije glede vsakega dejanja, ki se nanaša na opravljanje njegovih nalog notranjega revizorja. Takšno tožbo je treba vložiti v treh mesecih od koledarskega dne uradnega obvestila o zadevnem dejanju.

Takšne tožbe se raziščejo in obravnavajo v skladu s členom 91(5) kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije.

NASLOV V
SKUPNA PRAVILA

POGLAVJE 1
PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA NEPOSREDNO, POSREDNO IN DELJENO IZVRŠEVANJE

Člen 121
Oblike prispevkov Unije

1.Prispevki Unije v okviru neposrednega, deljenega in posrednega izvrševanja pomagajo dosegati cilje politike Unije in zastavljene rezultate ter so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)povračila dejansko nastalih upravičenih stroškov;

(b)stroški na enoto, ki vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni z navedbo zneska na enoto;

(c)pavšalni zneski, ki na splošno vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni;

(d)financiranje po pavšalni stopnji, ki vključuje posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno določeni z uporabo odstotnega deleža;

(e)financiranje, ki ni povezano s stroški zadevnih operacij in temelji na:

i)izpolnjevanju pogojev bodisi iz zakonodaje za posamezni sektor bodisi iz sklepov Komisije ali

ii)doseganju rezultatov, ki se merijo glede na predhodno določene mejnike ali s pomočjo kazalnikov uspešnosti;

(f) kombinacija oblik iz točk (a) do (e).

Prispevki Unije iz točk (b), (c) in (d) se določijo v skladu s členom 175 ali zakonodajo za posamezni sektor. Prispevki Unije iz točke (e) se določijo v skladu s členom 175, zakonodajo za posamezni sektor ali sklepom Komisije.

2.Pri določanju ustrezne oblike prispevka se v največji možni meri upoštevajo interesi in računovodske metode morebitnih prejemnikov.

Člen 122
Navzkrižno opiranje na ocene

Komisija se lahko v celoti ali delno opira na ocene, ki jih je pripravila sama ali so jih pripravili drugi subjekti, vključno z donatorji, kolikor so bile te ocene pripravljene ob upoštevanju pogojev, ki ustrezajo pogojem iz te uredbe za metodo izvrševanja proračuna, ki se uporablja. Komisija za ta namen spodbuja priznavanje mednarodno sprejetih standardov ali mednarodnih dobrih praks.

Člen 123
Navzkrižno opiranje na revizije

Če revizijo, temelječo na mednarodno sprejetih standardih, ki zagotavljajo razumno zagotovilo, v zvezi z računovodskimi izkazi in poročili, v katerih je opredeljena uporaba prispevka Unije, izvede neodvisen revizor, je ta revizija osnova za splošno zagotovilo, ki je po potrebi podrobneje določeno v pravilih za posamezni sektor.

Člen 124
Sodelovanje pri zaščiti finančnih interesov Unije

1.Vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodeluje pri zaščiti finančnih interesov Unije ter kot pogoj za prejem sredstev podeli potrebne pravice in zahtevani dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu računskemu sodišču, po potrebi pa tudi ustreznim nacionalnim organom, da lahko celovito izvršujejo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za preprečevanje goljufij to vključuje pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami.

2.Vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije v okviru neposrednega ali posrednega izvrševanja, da pisno soglasje za podelitev potrebnih pravic iz odstavka 1. To vključuje obveznost za vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, da se zagotovijo enakovredne pravice.

Člen 125
Prerazporeditev virov na instrumente, vzpostavljene na podlagi te uredbe ali predpisov za posamezni sektor

Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega izvrševanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo instrumentom, vzpostavljenim na podlagi te uredbe ali predpisov za posamezni sektor. Komisija te vire izvršuje v skladu s točkami (a) do (c) člena 61(1), če je to mogoče, v korist zadevne države članice. Poleg tega se lahko viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega izvrševanja, na njihovo zahtevo uporabijo za povečanje sposobnosti odzivanja na tveganja, ki jo zagotavlja Evropski sklad za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu: EFSI). V takih primerih se uporabljajo pravila EFSI.

POGLAVJE 2
PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA NEPOSREDNO IN POSREDNO IZVRŠEVANJE

Oddelek 1
PRAVILA O POSTOPKIH IN IZVRŠEVANJU

Člen 126
Okvirna finančna partnerstva

1.Komisija lahko vzpostavi sporazume o okvirnem finančnem partnerstvu za dolgoročno sodelovanje z osebami in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) člena 61(1), ali upravičenci. Sporazumi o okvirnem finančnem partnerstvu se pregledujejo vsaj enkrat na večletni finančni okvir brez poseganja v točko (c) odstavka 4. Sporazumi o prispevkih ali sporazumi o nepovratnih sredstvih se lahko podpišejo v okviru takšnih sporazumov.

2.V sporazumih o okvirnem finančnem partnerstvu so določene oblike finančnega sodelovanja, skupni cilji sodelovanja in načela, ki urejajo takšno sodelovanje med Komisijo ter osebami in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) člena 61(1), ali upravičenci. Ti sporazumi odražajo tudi obseg, v katerem se lahko Komisija opira na sisteme in postopke oseb ali subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) člena 61(1), ali upravičencev, vključno z revizijskimi postopki.

3.Da se optimizirajo stroški in koristi revizij ter omogočijo usklajevanje, revizije in preverjanje, se lahko sporazumi sklenejo z osebami in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) člena 61(1), ali upravičenci do nepovratnih sredstev. V primeru Evropske investicijske banke se uporablja tristranski sporazum, sklenjen s Komisijo in Evropskim računskih sodiščem.

4.Če se okvirna finančna partnerstva izvajajo s posebnimi nepovratnimi sredstvi:

(a)sporazum poleg odstavka 2 določa:

(i)naravo načrtovanih ukrepov ali programov dela;

(ii)postopek za dodelitev posebnih nepovratnih sredstev v skladu z načeli in postopkovnimi pravili iz naslova VIII;

(b)določbe sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu in sporazuma o posebnih nepovratnih sredstvih skupaj izpolnjujejo zahteve iz člena 194;

(c)trajanje partnerstva ne sme biti daljše od štirih let, razen v ustrezno utemeljenih primerih;

(d)okvirno finančno partnerstvo se uporabi v skladu z načeloma preglednosti in enake obravnave vložnikov;

(e)kar zadeva načrtovanje programov, predhodno objavo in dodeljevanje, se okvirna finančna partnerstva obravnavajo kot nepovratna sredstva;

(f)za posebna nepovratna sredstva, ki temeljijo na takšnem partnerstvu, se uporabljajo postopki predhodne objave iz odstavka 2 člena 183.

5.Sporazumi o okvirnem finančnem partnerstvu, ki se izvajajo s posebnimi nepovratnimi sredstvi, lahko določajo opiranje na sisteme in postopke upravičencev v skladu z odstavkom 2, če so bili ti sistemi in postopki ocenjeni v skladu z odstavki 2, 3 in 4 člena 149. V teh primerih se točka (d) člena 189(1) ne uporablja. Če so bili postopki upravičenca za zagotavljanje financiranja tretjim osebam iz točke (d) člena 149(4) ocenjeni pozitivno, se člen 197 in člen 198 ne uporabljata.

6.V primeru sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu, ki se izvaja s posebnimi nepovratnimi sredstvi, se preverjanje poslovne in finančne sposobnosti iz člena 191 izvede pred podpisom sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu. Komisija se lahko opre na enakovredno preverjanje finančne in poslovne sposobnosti, ki ga izvedejo drugi donatorji.

7.V primeru okvirnih finančnih partnerstev, ki se izvajajo s sporazumi o prispevkih, določbe sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu in sporazuma o prispevkih skupaj izpolnjujejo zahteve iz člena 150(4) in člena 124.

8.Komisija si prizadeva za harmonizacijo svojih obveznosti poročanja z obveznostmi poročanja drugih donatorjev.

Člen 127
Prekinitev, preklic in zmanjšanje

1.Kadar v postopku dodeljevanja pride do nepravilnosti ali goljufij, odgovorni odredbodajalec prekine postopek in lahko uvede kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s razveljavitvijo postopka. Odgovorni odredbodajalec o domnevnem primeru goljufije nemudoma obvesti Evropski urad za boj proti goljufijam.

2.Kadar se po dodelitvi izkaže, da je v postopku dodeljevanja prišlo do nepravilnosti ali goljufije, lahko odgovorni odredbodajalec:

(a)zavrne podpis pravne obveznosti ali razveljavi podelitev nagrade;

(b)prekine plačila;

(c)prekine izvrševanje pravne obveznosti;

(d)po potrebi prekliče pravno obveznost v celoti ali v zvezi z enim prejemnikom.

3.Odgovorni odredbodajalec lahko plačila ali izvrševanje pravne obveznosti prekine tudi, če:

(a)se izkaže, da je pri izvrševanju pravne obveznosti prišlo do nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti;

(b)je to potrebno zaradi preverjanja, ali so bile domnevne nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti dejansko storjene;

(c)je zaradi nepravilnosti, goljufij ali kršitev obveznosti vprašljiva zanesljivost ali uspešnost sistemov notranje kontrole subjekta ali osebe, ki izvršuje sredstva Unije v skladu s točko (c) člena 61(1), ali zakonitost in pravilnost osnovnih transakcij.

Če domnevne nepravilnosti, goljufije ali kršitev obveznosti iz točke (b) prvega pododstavka niso potrjene, se izvrševanje ali plačila nadaljujejo, čim je mogoče.

Odgovorni odredbodajalec lahko prekliče pravno obveznost v celoti ali v zvezi z enim prejemnikom v primerih iz točk (a) in (c) prvega pododstavka.

4.Poleg ukrepov iz odstavkov 2 in 3 lahko odgovorni odredbodajalec zmanjša nepovratna sredstva, nagrado, prispevek v okviru sporazuma o prispevkih ali ceno v okviru naročila, in sicer sorazmerno z resnostjo nepravilnosti, goljufij ali kršitve obveznosti, tudi če se zadevne dejavnosti niso izvedle ali so se izvedle slabo, delno ali pozno.

V primeru financiranja iz točke (e) člena 121(1) lahko odgovorni odredbodajalec sorazmerno zmanjša prispevek, če so rezultati doseženi slabo, delno ali pozno, ali če pogoji niso izpolnjeni.

5.Točke (b), (c) in (d) odstavka 2 in odstavek 3 se ne uporabljajo za vložnike v natečaju za nagrade.

Člen 128
Vodenje evidenc

1.Prejemniki hranijo evidence, dokazila, statistične podatke in druge listine, ki se nanašajo na financiranje, vključno z evidencami in dokumenti v elektronski obliki, pet let po plačilu razlike ali, v odsotnosti takšnega plačila, po transakciji. To obdobje je tri leta, če je znesek financiranja enak ali manjši od 60 000 EUR.

2.Evidence in dokumenti, ki se nanašajo na revizije, pritožbe, spore, izterjavo zahtevkov v zvezi s pravnimi obveznostmi ali preiskavami, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam, če je prejemnik o njih uradno obveščen, se ohranijo, dokler takšne revizije, pritožbe, spori, zahtevki ali preiskave niso končani.

3.Evidence in dokumenti se hranijo kot izvirniki ali overjeni verodostojni izvodi izvirnikov ali na splošno sprejetih nosilcih podatkov, vključno z elektronskimi različicami izvirnih dokumentov ali dokumentov, ki so le v elektronski obliki. Kar zadeva slednje, se zanje ne zahtevajo izvirniki, če ti dokumenti izpolnjujejo veljavne pravne zahteve, da se štejejo za skladne z izvirniki in se je nanje mogoče opreti za namene revizije.

Člen 129
Kontradiktorni postopek in pravna sredstva

1.Pred sprejetjem kakršnega koli ukrepa, ki škoduje pravicam udeleženca ali prejemnika, odgovorni odredbodajalec zagotovi, da je bila udeležencu ali prejemniku dana možnost, da predloži pripombe.

2.Kadar ukrep odredbodajalca škoduje pravicam udeleženca ali prejemnika, akt o ukrepu vsebuje navedbo razpoložljivih sredstev za varstvo v upravnih in/ali sodnih zadevah, s katerimi se lahko ta izpodbija.

Člen 130
Subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo

1.Kadar se subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo kombinirajo v enem ukrepu s finančnimi instrumenti, se zagotavljajo v skladu z naslovom X.

2.Če se subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo ne kombinirajo v enem ukrepu s finančnimi instrumenti, se lahko zagotavljajo v skladu z naslovom VI ali naslovom VIII.

Oddelek 2
SISTEM ZA ZGODNJE ODKRIVANJE IN IZKLJUČITEV

Člen 131
Zaščita finančnih interesov Unije na podlagi odkrivanja tveganj in naložitve upravnih sankcij

1.Da se zaščitijo finančni interesi Unije, Komisija vzpostavi in upravlja sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev udeležencev in prejemnikov.

Namen tega sistema je omogočati:

(a)zgodnje odkrivanje udeležencev in prejemnikov, ki predstavljajo tveganje za finančne interese Unije;

(b)izključitev udeležencev in prejemnikov, ki so v eni od situacij za izključitev iz člena 132(1);

(c) naložitev denarne kazni prejemniku v skladu s členom 134.

Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev se uporablja tudi za:

(a)subjekte, na katerih sposobnost se namerava opreti kandidat ali ponudnik, ali podizvajalce izvajalca;

(b)vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije, kadar se proračun izvršuje v skladu s točko (c) člena 61(1) na podlagi informacij iz uradnega obvestila v skladu z odstavkom 4 člena 150. V odsotnosti pravil in postopkov, ki so popolnoma enakovredni tistim iz točke (d) člena 149(4), končni prejemniki in posredniki za finančne instrumente osebam ali subjektom, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) člena 61(1), predložijo podpisano častno izjavo, s katero potrjujejo, da niso v nobeni od situacij iz točk (a), (b), (c) in (d) člena 132(1) ali točk (b) in (c) člena 137(1) ali v situaciji, ki se šteje za enakovredno po oceni v skladu s členom 149(4);

(c)vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije v okviru finančnih instrumentov, ki se izjemoma izvršujejo v skladu s točko (a) člena 61(1). Končni prejemniki finančnim posrednikom predložijo podpisano častno izjavo, s katero potrjujejo, da niso v kateri od situacij iz točk (a), (b), (c) in (d) člena 132(1) ali točk (b) in (c) člena 137(1);

(d)udeležence ali prejemnike, o katerih so subjekti, ki izvršujejo proračun v skladu s členom 62, predložili informacije v skladu s točko (d) člena 138(2).

2.Odločitev o evidentiranju informacij o zgodnjem odkrivanju, izključitvi in/ali izreku denarne kazni sprejme odgovorni odredbodajalec. Informacije, ki se nanašajo na takšne odločitve, se evidentirajo v podatkovni zbirki iz odstavka 1 člena 138. Če je takšna odločitev sprejeta na podlagi odstavka 4 člena 132, informacije, evidentirane v podatkovni zbirki, vključujejo informacije o osebah iz odstavka 4 člena 132.

3.Odločitve o izključitvi ali izreku denarne kazni lahko temeljijo na pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi v situacijah iz člena 132(1) ali na predhodni pravni opredelitvi, ki jo zagotovi komisija iz člena 139, v situacijah iz člena 132(2), da se zagotovi centralizirana ocena teh situacij. V primerih iz člena 137 odgovorni odredbodajalec zavrne udeleženca iz zadevnega postopka.

Člen 132
Merila za izključitev in upravne sankcije

1.Odgovorni odredbodajalec osebo ali subjekt iz člena 131(1) izključi iz udeležbe v postopku dodeljevanja, ki ga ureja ta uredba, ali iz izbora za izvrševanje sredstev Unije, če:

(a)je oseba ali subjekt v stečaju, postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije, v katerem njegova sredstva upravlja upravitelj ali sodišče, ima dogovor z upniki, so njegove poslovne dejavnosti začasno ustavljene ali je v kakršni koli podobni situaciji, ki nastane zaradi podobnega postopka, določenega v pravu EU ali nacionalnem pravu oziroma drugih predpisih;

(b)je s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da oseba ali subjekt krši svoje obveznosti v zvezi s plačevanjem davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu z veljavnim pravom;

(c)je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je oseba ali subjekt zagrešil hudo kršitev poklicnih pravil, s tem ko je kršil veljavne zakone ali druge predpise ali etične standarde stroke, ki ji oseba ali subjekt pripada, ali s tem, ko je ravnal krivdno, pri čemer to ravnanje, če kaže na naklep ali hudo malomarnost, vpliva na njegovo strokovno verodostojnost, med drugim zlasti naslednje:

(i)zavajanje z namenom goljufije ali iz malomarnosti pri dajanju informacij, ki se zahtevajo zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja meril za izbor ali pri izvrševanju pravne obveznosti;

(ii)sklepanje dogovorov z drugimi osebami ali subjekti z namenom izkrivljanja konkurence;

(iii)kršenje pravic intelektualne lastnine;

(iv)poskus vplivanja na postopek odločanja odgovornega odredbodajalca med postopkom dodeljevanja;

(v)poskus pridobitve zaupnih informacij, zaradi katerih bi lahko imel neupravičeno prednost v postopku dodeljevanja;

(d)je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je oseba ali subjekt kriv česar koli od naslednjega:

(i)goljufije v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995 37 ;

(ii)korupcije, kot je opredeljena v členu 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. maja 1997 38 , in členu 2(1) Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ 39 , ter korupcije, kot je opredeljena v veljavnem pravu;

(iii)sodelovanja v hudodelski združbi, kot je opredeljeno v členu 2 Okvirnega Sklepa Sveta 2008/841/PNZ 40 ;

(iv)pranja denarja ali financiranja terorizma, kot sta opredeljena v členu 1 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES 41 ;

(v)terorističnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členu 1 oziroma 3 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ 42 , ali spodbujanja k storitvi takšnih kaznivih dejanj, pomoči ali podpore pri tem ali poskusa storitve takšnih kaznivih dejanj, kot je navedeno v členu 4 navedenega sklepa;

(vi)vpletenosti v delo otrok ali drugih oblik trgovine z ljudmi, kot so opredeljene v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta 43 ;

(e)je oseba ali subjekt zelo pomanjkljivo izpolnjeval glavne obveznosti pri izvrševanju pravne obveznosti, ki se financira iz proračuna;

(f)je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je oseba ali subjekt storil nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 44 ;

2.Če v zvezi s primeri iz točk (c), (d) in (f) odstavka 1 ni nobene pravnomočne sodbe ali, kadar je ustrezno, pravnomočne upravne odločbe ali če gre za primer iz točke (e) odstavka 1, odgovorni odredbodajalec izključi osebo ali subjekt iz člena 131(1) na podlagi predhodne pravne opredelitve ravnanja iz navedenih točk ob upoštevanju ugotovljenih dejstev ali drugih ugotovitev iz priporočila komisije iz člena 139.

Predhodna opredelitev iz prvega pododstavka ne posega v oceno ravnanja osebe ali subjekta iz člena 131(1), ki jo v skladu z nacionalnim pravom izvedejo pristojni organi držav članic. Odgovorni odredbodajalec odločitev o izključitvi osebe ali subjekta iz člena 131(1) in/ali izreku denarne kazni prejemniku pregleda takoj po uradnem obvestilu o pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi. V primerih, ko v pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi ni določeno trajanje izključitve, to določi odgovorni odredbodajalec na podlagi ugotovljenih dejstev in ugotovitev ter ob upoštevanju priporočila komisije iz člena 139.

Kadar v skladu s takšno pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo pri osebi ali subjektu iz člena 131(1) ni bilo ugotovljeno ravnanje, za katero velja predhodna pravna opredelitev in na podlagi katerega je bila oseba ali subjekt izključen, odgovorni odredbodajalec nemudoma prekliče to izključitev in/ali po potrebi povrne morebitne izrečene denarne kazni.

Dejstva in ugotovitve iz prvega pododstavka vključujejo zlasti:

(a)dejstva, ugotovljena pri revizijah ali preiskavah, ki jih opravi Računsko sodišče oziroma Evropski urad za boj proti goljufijam, ali notranji reviziji ali katerem koli drugem preverjanju, reviziji ali kontroli, opravljeni pod odgovornostjo odredbodajalca;

(b)nepravnomočne upravne odločbe, ki lahko vključujejo disciplinske ukrepe, ki jih sprejme pristojni nadzorni organ, odgovoren za to, da preveri, ali se uporabljajo standardi poklicne etike;

(c)odločitve subjektov ali oseb, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) člena 61(1), ali subjektov, ki izvršujejo proračun v skladu s členom 62;

(d)sklepe Komisije v zvezi s kršitvijo pravil Unije o konkurenci ali sklepe nacionalnega pristojnega organa v zvezi s kršitvijo prava Unije o konkurenci ali nacionalnega konkurenčnega prava.

3.Pri vseh odločitvah odgovornega odredbodajalca, sprejetih na podlagi členov 131 do 138, oziroma, kadar je ustrezno, pri priporočilih komisije iz člena 139 se upošteva načelo sorazmernosti, zlasti pa še:

(a)resnost položaja, vključno z učinkom na finančne interese Unije in njeno podobo;

(b)čas, ki je pretekel od zadevnega ravnanja;

(c)trajanje in ponovitev tega ravnanja;

(d)namen ali stopnja malomarnosti;

(e)dejstvo, da je zadevni znesek v zvezi s točko (b) odstavka 1 tega člena nizek;

(f)kakršne koli druge olajševalne okoliščine, na primer v kolikšni meri je oseba ali subjekt iz člena 131(1) sodeloval z zadevnim pristojnim organom in prispeval k preiskavi, kakor to priznava odgovorni odredbodajalec, ali razkritje situacije za izključitev z izjavo iz odstavka člena 133(1).

4.Odgovorni odredbodajalec osebo ali subjekt iz člena 131(1) izključi, če:

(a)je fizična ali pravna oseba, ki je član upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa institucije osebe ali subjekta iz člena 131(1), ali ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi z navedenimi osebami ali subjekti, v eni ali več situacij iz točk (c) do (f) odstavka 1;

(b)je fizična ali pravna oseba, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove osebe ali subjekta iz člena 131(1), v eni ali več situacij iz točke (a) ali (b) odstavka 1;

(c)je fizična oseba, ki je nujna za dodelitev ali izvršitev pravne obveznosti, v eni ali več situacij iz točk (c) do (f) ostavka 1.

5.V primerih iz odstavka 2 tega člena lahko odgovorni odredbodajalec brez predhodnega priporočila komisije iz člena 139 začasno izključi osebo ali subjekt iz člena 131(1), kadar bi njegova udeležba v postopku dodeljevanja ali njegova izbira za izvrševanje sredstev Unije pomenila resno in neposredno grožnjo za finančne interese Unije. Odgovorni odredbodajalec se v takšnih primerih nemudoma obrne na komisijo in končno odločitev sprejme najpozneje 14 dni po prejetju priporočila komisije.

6.Če je ustrezno, odgovorni odredbodajalec ob upoštevanju priporočila komisije iz člena 139 ne izključi osebe ali subjekta iz člena 131(1) iz udeležbe v postopku dodeljevanja in izbire za izvrševanje sredstev Unije, če:

(a)je oseba ali subjekt sprejel popravke ukrepe, določene v odstavku 7, v zadostni meri, da dokaže svojo zanesljivost. Ta točka se ne uporablja v primeru iz točke (d) odstavka 1 tega člena;

(b)je to za omejeno obdobje do sprejetja popravnih ukrepov, določenih v odstavku 7, nujno za zagotovitev neprekinjenega delovanja;

(c)bi bila takšna izključitev na podlagi meril iz odstavka 3 tega člena nesorazmerna.

Poleg tega se točka (a) odstavka 1 tega člena ne uporablja za nakup blaga pod posebno ugodnimi pogoji od dobavitelja, ki gre v dokončno likvidacijo, ali upraviteljev v okviru postopka zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu s pravom EU ali nacionalnim pravom oziroma drugimi predpisi.

V primerih neizključitve osebe ali subjekta iz člena 131(1) v skladu s prvim in drugim pododstavkom tega odstavka, odgovorni odredbodajalec navede razloge za to in te razloge sporoči komisiji iz člena 139.

7.Ukrepi iz odstavka 6, s katerimi se odpravi situacija za izključitev, lahko vključujejo zlasti:

(a)ukrepe, namenjene ugotavljanju vzrokov za situacije, ki privedejo do izključitve, ter konkretne tehnične, organizacijske in kadrovske ukrepe na zadevnem področju poslovanja ali dejavnosti osebe ali subjekta iz člena 131(1), ustrezne za popravo ravnanja in preprečitev nadaljnjih ponovitev;

(b)dokaz, da je oseba ali subjekt iz člena 131(1) izvedel ukrepe za nadomestilo ali odpravo škode, povzročene finančnim interesom Unije na podlagi osnovnih dejstev, ki so privedla do situacije za izključitev;

(c)dokaz, da je oseba ali subjekt iz člena 131(1) plačal ali zagotovil plačilo katere koli globe, ki jo je izrekel pristojni organ, ali katerih koli davkov ali prispevkov za socialno varnost iz točke (b) odstavka 1.

8.Odgovorni odredbodajalec ob upoštevanju, kadar je ustrezno, spremenjenega priporočila komisije iz člena 139 svojo odločitev o izključitvi osebe ali subjekta iz člena 131(1) nemudoma spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo navedene osebe ali subjekta, kadar je ta s sprejetjem zadostnih popravnih ukrepov dokazal svojo zanesljivost ali je predložil nove elemente, ki dokazujejo, da ni več v situaciji za izključitev iz odstavka 1 tega člena.

Člen 133
Izjava in dokaz, da za gospodarski subjekt ne velja kateri od primerov izključitve

1.Udeleženec da izjavo o tem, ali je v kateri od situacij iz člena 132(1) ali člena 137(1) in, kadar je ustrezno, ali je sprejel popravne ukrepe iz točke (a) člena 132(6).

Kandidat ali ponudnik predloži enako izjavo, ki jo podpiše podizvajalec ali kateri koli drug subjekt, na katerega sposobnost se namerava opreti kandidat ali ponudnik. Če je subjekt, na katerega sposobnosti se namerava opreti kandidat ali ponudnik, ali podizvajalec izvajalca v situaciji za izključitev, odgovorni odredbodajalec zahteva, da kandidat ali ponudnik takega subjekta ali podizvajalca nadomesti.

Odgovorni odredbodajalec ne zahteva takšne izjave, če je bila izjava že predložena za drug postopek dodeljevanja, pod pogojem, da se situacija ni spremenila in da od datuma izdaje teh dokumentov ni preteklo več kot eno leto.

Odgovorni odredbodajalec lahko opusti zahteve iz prvega in drugega pododstavka za javna naročila zelo nizke vrednosti, opredeljena v Prilogi.

2.Udeleženec, subjekt, na katerega sposobnosti se namerava opreti kandidat ali ponudnik, ali podizvajalec takega kandidata ali ponudnika na vsakokratno zahtevo odgovornega odredbodajalca in za zagotovitev pravilne izvedbe postopka predloži:

(a)ustrezna dokazila, da ni v eni od situacij za izključitev iz člena 132(1);

(b)informacije o fizičnih ali pravnih osebah, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa udeleženca ali imajo pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s tem udeležencem, in ustrezna dokazila, da nobena od teh oseb ni v kateri od situacij za izključitev iz točk (c) do (f) člena 132(1);

(c)ustrezna dokazila, da fizične ali pravne osebe, ki prevzamejo neomejeno odgovornost za dolgove tega udeleženca, niso v situaciji za izključitev iz točke (a) ali (b) člena 132(1).

3.Odgovorni odredbodajalec sprejme kot zadosten dokaz, da udeleženec ali subjekt iz odstavka 2 ni v kateri od situacij iz točk (a), (c), (d) ali (f) člena 132(1), izpisek iz sodnega registra novejšega datuma ali, če to ni mogoče, enakovreden dokument novejšega datuma, ki ga je izdal sodni ali upravni organ države, v kateri ima subjekt sedež, ki dokazuje, da so navedeni pogoji izpolnjeni.

Odgovorni odredbodajalec sprejme kot zadosten dokaz, da udeleženec ali subjekt iz odstavka 2 ni v kateri od situacij, opisanih v točki (a) ali (b) člena 132(1), potrdilo novejšega datuma, ki ga izda pristojni organ zadevne države. Kadar zadevna država ne izdaja tovrstnega potrdila, lahko udeleženec predloži izjavo pod prisego pred sodnim organom ali notarjem ali, če to ni mogoče, slovesno izjavo pred upravnim organom ali usposobljenim strokovnim organom v državi, v kateri ima sedež.

4.Odgovorni odredbodajalec opusti obveznost udeleženca ali subjekta iz odstavka 2 glede predložitve dokazil iz odstavkov 2 in 3:

(a)če lahko do njih brezplačno dostopa v nacionalni podatkovni zbirki;

(b)če so bila takšna dokazila že predložena za drug postopek ter pod pogojem, da od datuma izdaje teh dokumentov ni preteklo več kot eno leto in da so še vedno veljavni;

(c)če dokaže, da to ni mogoče, in odgovorni odredbodajalec to prizna.

5.Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo za osebe in subjekte, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) člena 61(1), ali za organe v smislu členov 69 in 70.

Člen 134
Denarne kazni

1.Za zagotovitev odvračilnega učinka lahko odgovorni odredbodajalec ob upoštevanju, kadar je primerno, priporočila komisije iz člena 139 izreče denarno kazen prejemniku, s katerim je bila sklenjena pravna obveznost in ki je v kateri od situacij iz točk (c), (d), (e) ali (f) člena 132(1).

Kar zadeva situacije iz točk (c), (d), (e) in (f) člena 132(1), se lahko denarna kazen izreče kot alternativa odločitvi o izključitvi prejemnika, če bi bila takšna izključitev glede na merila iz člena 132(3) nesorazmerna.

Kar zadeva situacije iz točk (c), (d) (e) in (f) člena 132(1), se lahko denarna kazen izreče kot dopolnilo izključitvi, ki je potrebna zaradi zaščite finančnih interesov Unije, kadar je prejemnik privzel sistematično in ponavljajoče se ravnanje, da bi neupravičeno pridobil sredstva Unije.

2.Znesek denarne kazni ne presega 10 % skupne vrednosti pravne obveznosti. V primeru sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je podpisan z več upravičenci, denarna kazen ne presega 10 % nepovratnih sredstev, do katerih je zadevni upravičenec upravičen v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih.

Člen 135
Trajanje izključitve in zastaralni rok

1.Izključitev ne sme trajati dlje kot:

(a)je morebiti določeno v pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi države članice;

(b)pet let za primere iz točke (d) člena 132(1);

(c)tri leta za primere iz točk (c), (e) in (f) člena 132(1).

Oseba ali subjekt iz člena 131(1) je izključen, dokler je v eni od situacij iz točk (a) in (b) člena 132(1).

2.Zastaralni rok za izključitev osebe ali subjekta iz člena 131(1) in/ali izrek denarnih kazni tej osebi ali subjektu je pet let, izračunanih od enega od naslednjih trenutkov:

(a)v primerih iz točk (b), (c), (d) in (e) člena 132(1) od datuma začetka ravnanja, ki je privedlo do izključitve, ali v primeru trajanja in ponavljanja ravnanja od datuma prenehanja ravnanja;

(b)v primerih iz točk (b), (c) in (d) člena 132(1) od datuma pravnomočne sodbe nacionalnega sodišča ali pravnomočne upravne odločbe.

Zastaralni rok se prekine z aktom nacionalnega organa, Komisije, Evropskega urada za boj proti goljufijam, komisije iz člena 139 ali katerega koli subjekta, vključenega v izvrševanje proračuna, če je oseba ali subjekt iz člena 131(1) o njem uradno obveščen in se akt nanaša na preiskave ali sodne postopke. Novi zastaralni rok začne teči na dan, ki sledi prekinitvi.

Za namen točke (f) člena 132(1) se za izključitev osebe ali subjekta iz člena 131(1) in/ali izrek denarnih kazni prejemniku uporablja zastaralni rok, določen v členu 3 Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95.

Kadar za ravnanje osebe ali subjekta iz člena 131(1) velja več od razlogov iz člena 132(1), se uporabi zastaralni rok za najhujšega od njih.

Člen 136
Objava izključitve in denarnih kazni

1.Da se po potrebi okrepi odvračilni učinek izključitve in/ali denarne kazni, Komisija na podlagi odločitve odgovornega odredbodajalca na svoji internetni strani objavi naslednje informacije v zvezi z izključitvijo in, kadar je ustrezno, denarno kaznijo v primerih iz točk (c), (d), (e) in (f) člena 132(1):

(a)ime zadevne osebe ali subjekta iz člena 131(1);

(b)situacijo za izključitev;

(c)trajanje izključitve in/ali znesek denarne kazni.

Kadar je odločitev o izključitvi in/ali denarni kazni sprejeta na podlagi predhodne opredelitve iz člena 132(2), se ob objavi navede, da ne obstaja nobena pravnomočna sodba oziroma, kadar je ustrezno, pravnomočna upravna odločba. V teh primerih se nemudoma objavijo informacije o morebitnih pritožbah, njihovem statusu in izidu ter morebitnih revidiranih odločitvah odgovornega odredbodajalca. Kadar je izrečena denarna kazen, se pri objavi tudi navede, ali je bila ta plačana.

Odgovorni odredbodajalec sprejme odločitev o objavi informacij na podlagi zadevne pravnomočne sodbe oziroma, kadar je ustrezno, pravnomočne upravne odločbe ali na podlagi priporočila komisije iz člena 139, odvisno od primera. Ta odločitev začne veljati tri mesece po tem, ko je o njej uradno obveščena zadevna oseba ali subjekt iz člena 131(1).

Objavljene informacije se odstranijo takoj po koncu izključitve. V primeru denarne kazni se objavljene informacije odstranijo šest mesecev po plačilu kazni.

Odgovorni odredbodajalec v zvezi z osebnimi podatki v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 osebo ali subjekt iz člena 131(1) obvesti o njegovih pravicah, določenih z veljavnimi pravili o varstvu podatkov, in o postopkih, ki so na voljo za uveljavljanje teh pravic.

2.Informacije iz odstavka 1 tega člena se ne objavijo v naslednjih okoliščinah:

(a)kadar je treba ohraniti zaupnost preiskave ali nacionalnega sodnega postopka;

(b)kadar bi objava povzročila nesorazmerno škodo zadevni osebi ali subjektu iz člena 131(1) ali bi bila drugače nesorazmerna v smislu meril za sorazmernost iz člena 132(3) in glede na znesek denarne kazni;

(c)kadar gre za fizično osebo, razen če objavo osebnih podatkov izjemoma opravičuje na primer resnost dejanja ali njegov učinek na finančne interese Unije. V takšnih primerih se pri sprejetju odločitve o objavi informacij ustrezno upoštevajo pravica do zasebnosti in druge pravice, določene v Uredbi (ES) št. 45/2001.

Člen 137
Zavrnitev udeležbe v postopku dodeljevanja

1.Odgovorni odredbodajalec iz danega postopka dodeljevanja zavrne udeleženca, ki:

(a)je v situaciji za izključitev, ugotovljeni v skladu s členom 132;

(b)je zavajal pri dajanju informacij, ki se zahtevajo kot pogoj za udeležbo v postopku, ali pa teh informacij ni predložil;

(c)je predhodno sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi s postopkom dodeljevanja, če to pomeni kršitev načela enakega obravnavanja, vključno z izkrivljanjem konkurence, ki ga ni mogoče odpraviti drugače.

Odgovorni odredbodajalec drugim udeležencem v postopku oddajanja sporoči relevantne informacije, ki jih je izmenjeval z udeležencem v okviru njegovega sodelovanja pri pripravi postopka dodeljevanja ali na njegovi podlagi, kot je navedeno v točki (c). Odgovorni odredbodajalec določi ustrezne roke za prejem ponudb ali vlog. Pred tako zavrnitvijo se udeležencu omogoči, da dokaže, da njegovo sodelovanje pri pripravi postopka dodeljevanja ne krši načela enakega obravnavanja.

2.Člen 129(1) se uporabi, razen če je bila zavrnitev v skladu s točko (a) odstavka 1 utemeljena z odločitvijo o izključitvi, ki je bila v zvezi z udeležencem sprejeta po proučitvi njegovih pripomb.

Člen 138
Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev

1.Informacije, izmenjane v okviru sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev iz člena 131, se zbirajo v podatkovni zbirki, ki jo vzpostavi Komisija (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka), pri njihovem upravljanju pa se v celoti upoštevajo pravica do zasebnosti in druge pravice, določene v Uredbi (ES) št. 45/2001.

Informacije o primerih zgodnjega odkrivanja in izključitve in/ali finančnih kazni odgovorni odredbodajalec evidentira v podatkovno zbirko, potem ko o tem uradno obvesti zadevno osebo ali subjekt iz člena 131(1). Takšno uradno obvestilo se lahko izjemoma odloži, kadar za to obstajajo nujni upravičeni razlogi ohranitve zaupnosti preiskave ali nacionalnega sodnega postopka, dokler ti razlogi ne prenehajo obstajati.

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 ima vsaka oseba ali subjekt iz člena 131(1), za katerega se uporablja sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev, pravico, da je na zahtevo, predloženo Komisiji, obveščen o podatkih, shranjenih v podatkovni zbirki.

Informacije v podatkovni zbirki se zaradi popravka, izbrisa ali morebitne spremembe podatkov po potrebi posodobijo. Objavijo se zgolj v skladu s členom 136.

2.Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev iz člena 131(1) te uredbe temelji na informacijah iz četrtega pododstavka člena 132(2) in na posredovanju informacij Komisiji, ki ga izvede zlasti:

(a)Evropski urad za boj proti goljufijam v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 45 , če se pri zaključeni ali tekoči preiskavi urada pokaže, da bi bilo morda ustrezno sprejeti previdnostne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije ob ustreznem upoštevanju procesnih in temeljnih pravic ter zaščite prijaviteljev nepravilnosti;

(b)odredbodajalec Komisije, evropskega urada, ki ga ustanovi Komisija, ali izvajalske agencije;

(c)institucija, evropski urad ali agencija, razen tistih iz točke (b) tega odstavka, ali organ ali oseba, pooblaščena za izvajanje ukrepov SZVP;

(d)subjekti, ki izvršujejo proračun v skladu s členom 62, v primerih odkritih goljufij in/ali nepravilnosti ter pri nadaljnjem ukrepanju na tej podlagi, kadar to zahtevajo pravila za posamezni sektor;

(e)subjekti ali osebe, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) člena 61(1), v primerih odkritih goljufij in/ali nepravilnosti ter pri nadaljnjem ukrepanju na tej podlagi.

3.Razen v primerih, ko je treba informacije predložiti v skladu s pravili za posamezni sektor, informacije, ki se posredujejo na podlagi odstavka 2 tega člena, zajemajo:

(a)identifikacijo zadevnega subjekta ali osebe;

(b)povzetek odkritih tveganj ali zadevnih dejstev;

(c)informacije, ki utegnejo odredbodajalcu pomagati pri preverjanju iz odstavka 4 tega člena ali sprejemanju odločitve o izključitvi iz člena 132(1) ali (2) ali odločitve o izreku denarne kazni iz člena 134;

(d)kadar je ustrezno, morebitne posebne ukrepe za zagotovitev zaupnosti posredovanih informacij, vključno z ukrepi za varovanje dokaznega gradiva zaradi zaščite preiskave ali nacionalnega sodnega postopka.