30.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 207/32

1.

pozdravlja sporočilo o vzpostavitvi novega partnerskega okvira, saj izpostavlja dejstvo, da je migracijski problem kompleksen in ga je treba obravnavati na različnih ravneh. Opozarja, da je azil temeljna človekova pravica, ki jo ščiti tako mednarodno pravo kot mednarodne obveznosti, ki so za vse države članice zavezujoče. Zato poziva EU in države članice, naj omogočijo varne in zakonite poti za begunce, kot so humanitarni koridorji, vizume iz humanitarnih razlogov in večje združevanje družin. Države članice bi morale razmisliti o možnosti, da bi na svojih veleposlaništvih in konzulatih omogočale vlaganja prošenj za azil;

2.

ugotavlja, da sporočilo zavzema inovativni pristop, ki v prvi vrsti temelji na sodelovanju s tretjimi državami, pri čemer upošteva tako interese EU kot tudi interese partnerskih držav, da se zagotovi boljše upravljanje migracij;

3.

se strinja in potrjuje, da mora EU nastopiti enotno ter vključiti vse vpletene zainteresirane strani in institucije. Lokalne in regionalne oblasti lahko in bi tudi morale skupaj z EU, nacionalno ravnjo in tretjimi državami uresničevati celovita migracijska partnerstva (dogovore), še posebej regije in občine z veliko diasporo iz držav, na katere se partnerski okvir nanaša;

4.

se strinja, da je treba narediti še veliko več, saj se EU še vedno sooča s humanitarno krizo. Tretje države in partnerke EU so sprejele milijone beguncev, ki so morali zapustiti domove, številni med njimi so mladoletniki brez spremstva, in tudi veliko ekonomskih migrantov, ki želijo priti v Evropo. Zaradi tega mora pridobiti mednarodno sodelovanje EU in tretjih držav novo razsežnost in dodatne instrumente, ki bodo prilagojeni tako, da se bodo dobro odzivali na nedavne in prihodnje migracijske izzive;

5.

poziva Komisijo, naj spodbuja vse akterje – države članice, institucije EU in ključne tretje države – k partnerskemu sodelovanju, da vnesejo red v migracijske tokove in preprečijo nevarna potovanja po morju, na katera se podajo prosilci za azil in neregistrirani ekonomski migranti, ki so v pesti tihotapcev ljudi in trgovcev z ljudmi. OR se hkrati zaveda, da je treba nujno ukrepati in odpraviti temeljne vzroke nedovoljenih migracij in prisilnih razselitev v izvornih državah. Mednarodno, nacionalno, regionalno in lokalno sodelovanje je ključno, da bo skupna evropska migracijska politika postala resničnost, kar je v skladu z evropsko agendo o migracijah;

6.

priznava, da sta migracijska in razvojna politika tesno povezani. Ta povezava je bila ključni del razprav v zvezi z razvojno agendo ZN po letu 2015, ki je bila določena septembra 2015 v New Yorku. Učinkovito in humano upravljanje migracij mora veljati za odločilni dejavnik uspešnega izvajanja agende. OR se dobro zaveda koristi in priložnosti varnega, urejenega in zakonitega priseljevanja za migrante ter izvorne, tranzitne in namembne države. Poudarja pa tudi pomen vključevanja diaspor v razvoj njihovih izvornih držav. Zaveda se tudi škodljivih posledic nedovoljenih migracij za migrante in dolžnosti izvornih držav, da v postopkih ponovnega sprejema in vračanja sprejmejo svoje državljane, kar je v skladu z direktivo EU o vračanju in mednarodnimi instrumenti;

7.

ponovno izraža podporo evropski agendi o migracijah iz leta 2015, v kateri so navedeni različni ukrepi, ki jih je treba sprejeti vzporedno za obravnavanje tako zunanjih kot tudi notranjih vidikov sedanjega migracijskega vprašanja. Zunanja agenda je osredotočena na partnerstva s tretjimi državami za vzpostavljanje verodostojnih in uresničljivih ciljev zmanjšanja števila ljudi, ki so prisiljeni bežati, pri čemer se upoštevajo temeljni vzroki nedovoljenih migracij;

8.

se strinja, da je treba razen že uvedenih ukrepov EU, kot so vrh v Valletti, izjava EU in Turčije, dialogi o migracijah na visoki ravni, pregled evropske sosedske politike in srečanje voditeljev Zahodnega Balkana, dodatno okrepiti strateški, dolgoročni pristop EU k tretjim državam ter izboljšati notranjo povezanost in usklajenost med državami članicami EU. Potreben je bolj usklajen, sistematičen in strukturiran pristop, da se čim bolj povečajo sinergije in učinki vzvoda notranjih in zunanjih politik EU. Prav tako bi morali lokalnim in regionalnim oblastem zagotoviti neposreden dostop do sredstev za evropsko sosedsko politiko ter drugih sredstev, namenjenih sredozemskim državam;

9.

se strinja, da mora EU poleg zmanjšanja možnosti za nedovoljene migracije in nezakonit vstop v EU tudi okrepiti celovite, prepričljive in učinkovite politike ponovnega sprejema in vračanja z izvornimi državami, v okviru katerih se dejavno vključujejo skupnosti priseljencev v državah EU, pri čemer bo spoštovala človekove pravice in načelo nevračanja, obenem pa upoštevati dejanske zmogljivosti izvornih ali tranzitnih držav za zagotavljanje pravic osebam, ki so ponovno sprejete ali se vrnejo v domovino;

10.

brez poseganja v mednarodne obveznosti zagotavljanja zaščite prosilcem za azil in vsem, ki so upravičeni do drugih oblik mednarodne zaščite, ne glede na zakonitost njihovega vstopa v EU, se zavzema za vzpostavitev žariščnih točk (angl. hotspots) v tretjih državah za ljudi, ki prosijo za mednarodno zaščito. Te točke bi morale biti vzpostavljene v tretjih državah in pod upravo EU in mednarodnih organizacij (UNCHR), njihova naloga pa bi bila ugotavljati legitimnost prošenj za azil. Osebam, ki bi jim bila priznana pravica do azila ali do mednarodne zaščite, bi bilo treba nuditi prevoz z zakonitimi sredstvi v evropske države po njihovi izbiri, da jim ne bi bilo treba prečkati morja v slabih čolnih tihotapcev;

11.

se strinja, da mora EU vzpostaviti poti za zakonit vstop v EU za ljudi, ki bodisi prosijo za mednarodno zaščito ali iščejo možnosti za zaposlitev, izobraževanje, raziskave ali naložbe;

12.

poziva EU in Komisijo, naj zahtevata boljše sodelovanje med različnimi organi in agencijami, ki se borijo proti trgovcem z ljudmi in tihotapcem, in sicer Frontex, Nato, EUNAVFORMED in Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov v okviru Europola, ter boljšo izmenjavo obveščevalnih podatkov med temi agencijami in agencijami držav članic;

13.

poziva EU, naj dodatno podpre organizacije, kot je Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ki pomagajo vračati migrante, ki prispejo do tranzitnih držav in spoznajo, da so bili zavedeni, ali preprosto ne želijo nadaljevati poti v EU;

14.

pozdravlja glavni cilj partnerskega okvira, tj. usklajeno in ustrezno prilagojeno prizadevanje, znotraj katerega bi EU in njene države članice delovale usklajeno in zagotavljale instrumente, orodja in vzvode za vzpostavljanje celovitih partnerstev (dogovorov) s tretjimi državami, kar bi olajšalo upravljanje migracij ob doslednem spoštovanju obvez vseh partnerjev glede humanitarnih in človekovih pravic;

15.

v celoti podpira kratkoročni cilj reševanja življenj na Sredozemskem morju ter poziva k dolgoročnemu cilju sodelovanja s partnerskimi državami, da se preprečijo nevarne poti po morju, ki jih nadzirajo organizirane kriminalne združbe; podpira namen, da se uvedejo spodbude za vračanje in ponovni sprejem v države izvora ter migrantom in beguncem omogoči, da ostanejo čim bliže svojih domov. Prednost je treba dati ranljivim prosilcem ter zlasti mladoletnikom brez spremstva, katerih koristi je treba v skladu s sodbami Sodišča vedno pripisovati največji pomen. Pri tem Evropsko komisijo poziva, naj si prizadeva za rešitev problematike mladoletnikov brez spremstva v okviru migracij, saj je to pogosto v pristojnosti regij. Odbor zato nestrpno pričakuje novo celovito strategijo Komisije, ki se bo izvajala kot dopolnilo akcijskega načrta za mladoletnike (2011–2014), da se bo upošteval položaj pogrešanih otrok in otrok brez spremstva;

16.

ponavlja zavezanost EU, da se loti dolgoročnih gospodarskih, socialnih in demografskih izzivov ter pomanjkanja delovne sile v EU s ciljno usmerjenimi novimi politikami o zakonitih migracijah, kar je v skladu z agendo EU o migracijah in drugimi ključnimi instrumenti migracijske politike. To je mogoče doseči tudi s podpiranjem legitimnih teženj oseb, ki že dalj časa bivajo v nekem okolju, da sodelujejo v javnem in političnem življenju ter k njemu prispevajo. Priseljevanje iz tretjih držav bi lahko zagotovilo trajnostno rast gospodarstva EU. Evropa potrebuje kvalificirane ljudi, da si zagotovi konkurenčnost na svetovni ravni. Istočasno se partnerske države bojijo bega možganov. Krožne migracije bi lahko bile rešitev, da se prepreči beg možganov iz partnerskih držav;

17.

spominja Svet, da lahko OR pripomore k dialogu in sodelovanju z lokalnimi n regionalnimi oblastmi v državah izvora in tranzita migrantov, na primer prek obstoječih organov in platform (ARLEM, CORLEAP, skupni posvetovalni odbori in delovne skupine). Takšno sodelovanje je nujen pogoj za izvajanje ukrepov pred odhodom, ki pripravijo migrante pred zakonitim prihodom v EU in begunce pred preselitvijo iz partnerskih držav, ki jih trenutno gostijo (na primer Turčija, Libanon in Jordanija);

18.

predlaga, da se spodbudi izmenjava informacij med lokalnimi in regionalnimi oblastmi EU ter izvornimi državami ekonomskih migrantov, ki bi znatno zmanjšala motivacijo za nedovoljene migracije; pri tem bi si bilo treba med drugim izmenjavati informacije glede ozaveščanja o sporazumih o ponovnem sprejemu, obveščanja ljudi, ki želijo priti v EU, o resničnih možnostih za delo v EU, nevarnosti nezakonitih migracijskih poti, resnične situacije v zvezi s pravili in urejanjem mednarodne zaščite, ki so pogosto prikazani izkrivljeno, da bi migrante zvabili v roke trgovcev, glede možnosti zaposlitve, razpoložljivega socialnega varstva itd.;

19.

se strinja, da morajo biti del razvojne politike EU pozitivne spodbude, ki bodo nagrajevale države, ki izpolnjujejo svojo mednarodno obveznost, da ponovno sprejmejo svoje državljane, države, ki sodelujejo pri upravljanju migracij iz tretjih držav, ter države, ki izvajajo ukrepe za ustrezen sprejem oseb, ki bežijo pred konflikti in preganjanjem;

20.

se strinja, da bo za uspešnost novega pristopa potrebna kombinacija pozitivnih in negativnih spodbud glede partnerskih držav. Hkrati je treba vzpostaviti dobro ravnovesje med pobudami za upravljanje migracij in celotno razvojno pomočjo EU. Pomoč ne bi smela biti popolnoma pogojena z izpolnjevanjem pogojev iz sporazumov s tretjimi državami o ponovnem sprejemu, saj bi to lahko ogrozilo doseganje ciljev trajnostnega razvoja in zaveze iz Lizbonske pogodbe o izkoreninjenju hude revščine in neenakosti. Treba bi bilo strogo ločiti med zmožnostjo in pripravljenostjo partnerskih držav, da z EU sodelujejo v upravljanju migracij, saj se bistveno razlikujeta. V zvezi s tem OR meni, da bi morala biti uporaba uradne razvojne pomoči osredotočena na projekte na področju varnosti in upravljanja mej le takrat, ko resnično koristijo prejemnikom. Partnerske države, ki niso zmožne izvajati dogovorov glede migracij, bi kljub temu morale imeti možnost koriščenja finančnih in drugih instrumentov, namenjenih uresničevanju dogovorov EU o migracijah;

21.

zato poziva EU, naj poskuša skleniti prilagojene partnerske sporazume s tretjimi stranmi, ki dejansko odražajo potrebe, skrbi in zmogljivosti posamezne tretje strani, pri čemer naj upošteva, da se partnerji soočajo z različnimi izzivi in okoliščinami;

22.

spodbuja države članice, ki imajo tradicionalno tesne stike z nekaterimi državami (zgodovinske, kulturne, gospodarske itd.), naj te zveze izkoristijo za spodbujanje sodelovanja s temi državami in med njimi ter lajšanje ponovnega sprejema in ponovne vključitve ponovno sprejetih oseb;

23.

spodbuja Evropsko komisijo, naj po pregledu evropske sosedske politike iz leta 2015 čim prej zaključi nove prioritete za partnerstva z Jordanijo in Libanonom, ki sta skupaj s Turčijo sprejela večino 5 milijonov sirskih beguncev. V Jordaniji je trenutno vsaka deseta oseba begunec iz sirske državljanske vojne, torej skoraj 700 000 od skupno 6,7 milijona prebivalcev. V Libanonu je beguncev 1,1 milijona od skupno 4,6 milijona prebivalcev, v Turčiji, ki ima 79,5 milijona prebivalcev, pa je več kot 2,5 milijona beguncev;

24.

je zaskrbljen zaradi sporazuma med EU in Turčijo, sprejetega 18. marca 2016, še posebej zaradi številnih resnih vprašanj glede človekovih pravic, povezanih s pridržanjem prosilcev za azil v žariščnih točkah na grških Egejskih otokih, in tudi zaradi vračanja prosilcev za azil v Turčijo kot „državo prvega azila“ ali „varno tretjo državo“ ter zaradi strahu, da bi Turčija begunce vračala v Sirijo. OR je tudi zaskrbljen zaradi počasnega povečevanja zmogljivosti grškega azilnega sistema za upravljanje azilnega procesa v žariščnih točkah in zamud pri dodeljevanju podpore Grčiji, doslej zelo nizke stopnje preselitve beguncev iz Turčije ter zamud pri izplačilu finančne pomoči EU turškim prizadevanjem za podpiranje sirskih beguncev;

25.

obsoja, da je bilo v sporočilu brez kakršnih koli pravih jamstev navedenih 16 prednostnih držav, s katerimi bodo sklenjeni novi sporazumi, čeprav vse ne ustrezajo opredelitvi „varna tretja država“ in/ali nimajo sprejemljivega stanja glede spoštovanja človekovih pravic. Četudi pravilo „varne tretje države“ v teh sporazumih ne velja, je stanje v Turčiji v zvezi s tem zaskrbljujoče. Treba je vzpostaviti mehanizme EU za nadzor sprejema v teh državah;

26.

z veseljem pričakuje sprejetje strateškega sporočila o Tuniziji. Nadaljevanje mirnega in demokratičnega postrevolucionarnega prehoda v gospodarsko in varnostno stabilnost te države bi temu območju dal zelo pozitiven signal, zato bi ga morala EU podpreti;

27.

spominja, da razmere v Libiji zahtevajo posebno pozornost in strateške korake ter pozdravlja ukrepanje, ki je v zvezi s tem predvideno v sporočilu. OR poudarja pomen sodelovanja z libijskimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter prosi Komisijo, naj v celoti podpre prizadevanje OR in ARLEM, da spodbudi pobude sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi EU in sorodnimi oblastmi v Libiji, ki so bile sprožene na zadnjem plenarnem zasedanju ARLEM v Nikoziji (pobuda iz Nikozije);

28.

pozdravlja poudarek na sodelovanju s tranzitnimi državami, ki običajno nosijo precejšnje finančno breme, še posebej na lokalni in regionalni ravni, ko gostijo prosilce za azil in migrante brez urejenega statusa. V izjavi ZN iz New Yorka o beguncih in migrantih, sprejeti septembra 2016, je priznano, da velika gibanja beguncev in migrantov nesorazmerno vplivajo na sosednje in tranzitne države ter skrajno obremenjujejo njihove zmogljivosti. Zato bi morale imeti lokalne in regionalne oblasti tranzitnih držav možnost koristiti krepitev zmogljivosti, finančno pomoč in izmenjavo informacij pod vodstvom EU. Poziva EU, naj vključi instrumente, ki podpirajo neposredno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti iz EU in partnerskih držav, da se na lokalni in regionalni ravni izboljšajo zmogljivosti za načrtovanje in upravljanje;

29.

se strinja, da bo ključni del vsakega dogovora skupno prizadevanje za uspešnost vračanja in ponovnega sprejema neuspešnih prosilcev za azil in migrantov brez urejenega statusa. OR priznava, da imajo lokalne in regionalne oblasti izvornih držav največ izkušenj s politikami migracij in glavno odgovornost za številne naloge, med drugim za zagotavljanje dostopa na trg dela, stanovanjsko politiko, izobraževanje in zdravstveno oskrbo, ki neposredno vplivajo na njihovo sposobnost ponovnega vključevanja povratnikov ter s tem sposobnost zagotavljanja socialne kohezije in trajnostne družbe. Vsakodnevna vprašanja sprejema, vključevanja in ponovnega vključevanja migrantov se čutijo zlasti na lokalni in regionalni ravni. Zato je namen dogovorov povečati učinkovitost in trajnost procesa vračanja, zagotoviti ustrezno financiranje prostovoljnega vračanja ter izvornim državam pomagati pri ponovnem vključevanju njihovih ponovno sprejetih državljanov;

30.

meni, da je upravljanje na več ravneh najustreznejši način za oblikovanje potrebnega sklopa različnih ukrepov in pobud, namenjenih čim učinkovitejšemu sprejemu, vključevanju in ponovnemu vključevanju migrantov;

31.

ponovno poudarja, da si morajo lokalne in regionalne oblasti v EU in tretjih državah izmenjavati dobre prakse glede vseh vidikov migracij, med drugim torej glede politik vključevanja in ponovnega vključevanja, obravnavanja nedovoljene migracije, prepoznavanja zgodnjih opozorilnih znakov in/ali zgodnjega preprečevanja kriznih razmer, boja proti tihotapljenju ljudi in trgovini z migranti (v skladu z akcijskim načrtom EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2015–2020), Protokolom ZN proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016 in Palermskim protokolom). Prav OR lahko pritegne mesta in regije v partnerskih državah k temu, da omogočijo in spodbudijo izmenjavo inovativnih zamisli in praks ter v skladu z načeloma upravljanja na več ravneh in subsidiarnosti promovirajo učinkovitejše sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju in izvajanju politik migracij in vključevanja;

32.

se strinja, da so strokovno znanje in viri držav članic ključni za uresničitev dogovorov ter da je uspešno sodelovanje odvisno od mrež strokovnjakov EU na terenu, tudi tistih, ki se spoznajo na lokalno in regionalno razsežnost migracij. Zato OR pozdravlja napotitev evropskih uradnikov za zveze na področju migracij v prednostne države izvora in tranzita, ki bodo pomagali usklajevati sodelovanje EU v boju proti tihotapljenju migrantov, in poziva države članice, naj nemudoma imenujejo ustrezne strokovnjake za to nalogo;

33.

podpira uporabo obstoječih finančnih instrumentov in skrbniških skladov za uresničevanje kratkoročnih ciljev dogovora, vendar poziva države članice, da brez odlašanja prispevajo svoj del k tem skladom, kakor je bilo dogovorjeno;

34.

opozarja, da je treba izkoristiti sinergije med obstoječimi skladi, kot so instrument za begunce v Turčiji (3 milijarde EUR), nujni skrbniški sklad EU za Afriko (1,8 milijarde EUR) in regionalni skrbniški sklad Evropske unije za odziv na krizo v Siriji (1 milijarda EUR) ter drugi finančni instrumenti, iz katerih bi bilo mogoče v obdobju 2016–2020 za uresničevanje dogovorov pridobiti do 8 milijard EUR. Preučiti bi bilo treba tudi možne sinergije s strukturnimi skladi;

35.

pozdravlja predlog Komisije za ambiciozen zunanji naložbeni načrt, ki bi obravnaval temeljne vzroke nedovoljene migracije, podpiral partnerske države pri spopadanju s posledicami nedovoljene migracije v Afriki in sosednjih državah EU ter hkrati prispeval k uresničevanju drugih razvojnih ciljev ZN, ter poziva Komisijo, naj ta instrument razvije čim prej v tesnem dialogu z državami članicami in mednarodnimi partnerji;

36.

pozdravlja predlagani načrt za zunanje naložbe za Afriko in sosednje države EU, namenjen mobilizaciji naložb (z izboljšanjem poslovnega okolja, enotno vstopno točko za prošnje za financiranje naložb in financiranjem s sredstvi zasebnega sektorja) in spodbujanju ustvarjanja delovnih mest v partnerskih državah;

37.

pozdravlja okrepitev tehnične pomoči in podpore EU za gospodarske in strukturne reforme za izboljšanje poslovnega okolja. OR še posebej poziva, naj se v predlagano tehnično pomoč vključijo lokalne oblasti in podjetja, ki naj prejmejo podporo za razvoj več projektov, ki bodo zanimivi za banke in bodo izboljšali splošno poslovno okolje in s katerimi bi seznanjali mednarodne vlagatelje;

38.

je prepričan, da bo predlagani naložbeni načrt kratkoročno in dolgoročno izboljšal trajnostni razvoj partnerskih držav EU, ki so glavne izvorne države migrantov ali tranzitne države prosilcev za azil in migrantov z neurejenim statusom. Predlagani načrt bo torej neposredno obravnaval temeljne vzroke nedovoljene migracije in bo pomagal zmanjšati motivacijo zanjo;

39.

priznava, da je pomembno, da k naložbenemu načrtu prispevajo vsi – EU, države članice, tretje države, mednarodne finančne ustanove, evropske dvostranske razvojne institucije in zasebni sektor. OR pozdravlja pobudo Komisije, ki je predstavila ambiciozen zunanji naložbeni načrt, katerega namen je mobilizirati 62 milijard EUR za prispevek k doseganju razvojnih ciljev ZN in s tem odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljene migracije;

40.

zato poziva, naj bo rezultat pobude podpis posebnega sporazuma z državami članicami in drugimi mednarodnimi partnerji, v katerem se bodo zavezali, da bodo sami prispevali enako vsoto sredstev, kot so jih prejeli od EU kot spodbudo za dodatna javna in zasebna vlaganja;

41.

pozdravlja načrt, ki je bil predstavljen septembra in temelji na treh stebrih: mobilizaciji zasebnih naložb, okrepitvi tehnične pomoči in izboljšanju splošnega poslovnega okolja. Obžaluje, ker nikjer v sporočilu niso omenjene lokalne in regionalne oblasti, ter poudarja, kako pomembno je pomoč in sredstva usmeriti v lokalne in regionalne oblasti. V drugi steber morajo seveda biti vključene tudi lokalne in regionalne oblasti, OR pa bi moral biti partner pri njegovem izvajanju. Atlas decentraliziranega sodelovanja OR je lahko uporabno orodje za določanje projektov, ki potrebujejo financiranje, in možnih partnerjev, ki bodo pri tem sodelovali. Poziva k zastopanosti lokalnih in regionalnih oblasti v strukturi upravljanja načrta za zunanje naložbe;

42.

zato poziva Komisijo, naj vključi OR v pripravo načrta kot glasnika lokalnih in regionalnih oblasti v EU, med katerimi imajo mnoge obsežne izkušnje z razvojnim sodelovanjem;

43.

poziva Komisijo, naj preuči načine za vključitev različnih izseljenskih skupin v državah članicah kot partnerjev pri financiranju naložb v njihovih državah izvora. Leta 2013 so migranti iz držav v razvoju domov poslali več kot 400 milijard EUR. Ta nakazila so običajno stabilnejša kot drugi tokovi zasebnega kapitala in so med nedavno svetovno finančno krizo upadli za le 5 % ter nato hitro ponovno narasli na raven pred krizo. Dober zgled potenciala, ki ga imajo nakazila, je podatek, da so nakazila, ki so jih leta 2013 izseljenci poslali domov v Senegal, znašala 10 % njegovega BDP;

44.

ponovno poudarja, da lokalne in regionalne oblasti v EU in tretjih državah lahko in bi tudi morale skupaj z EU, nacionalno ravnjo in tretjimi državami uresničevati migracijska partnerstva. Lokalne in regionalne oblasti so zlasti pomembne pri ozaveščanju in seznanjanju državljanov v izvornih, tranzitnih in namembnih državah z nujnimi informacijami;

45.

potencialni migranti se morajo zavedati tveganj in nevarnosti, ki jih čakajo, če bodo poskušali v EU vstopiti na nedovoljen način. Treba jih je tudi seznaniti z razmerami in strukturami v namembnih državah, med drugim z informacijami o trgu dela, dostopu do ustreznega usposabljanja in jezikovnih tečajev ter pogojih za združitev družine. Potencialne migrante je treba poučiti o kulturnih razlikah med njihovo izvorno in namembno državo ter jih opozoriti na nesprejemljivo vedenje in prakse;

46.

ljudi in podjetja v namembnih državah je treba seznaniti o koristih migracij in jih ustrezno usposobiti, da bodo lahko pomagali pri vključevanju migrantov. Takšno obveščanje je najlažje uresničiti na lokalni in regionalni ravni, kjer so oblasti državljanom najbližje. Z dobrimi politikami zakonitih migracij in dolgoročnega vključevanja na lokalni in regionalni ravni se je mogoče boriti proti pojavu rasizma in ksenofobije;

47.

ponovno spominja, da predlagani partnerski okvir v uvodu sicer omenja potrebo po izboljšanju krepitve lokalnih zmogljivosti s pomočjo razvojne in sosedske politike, vendar ne obravnava konkretnih ukrepov za njeno uresničitev. OR je lahko in bi moral biti partner v prizadevanjih partnerskih držav za krepitev lokalnih in regionalnih zmogljivosti;

48.

poudarja, da je treba vlagati v lokalne zmogljivosti ter ukrepe lokalnih in regionalnih oblasti partnerskih držav. Lokalne oblasti bi morale postati partnerke v vseh stebrih zunanjega naložbenega načrta, zato OR podpira predlog organizacije PLATFORMA o sodelovanju med mesti EU in partnerskih držav kot ključni instrument izvajanja novega pristopa, krepitve zmogljivosti in izmenjave strokovnega znanja o lokalnem upravljanju migracij. V zvezi s tem meni, da bi se moralo iz načrta za zunanje naložbe financirati medmestno in medregionalno sodelovanje;

49.

poudarja, da lahko sodelovanje med EU, državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi v EU ter izvornih in tranzitnih državah migrantov pripomore k učinkovitejšemu upravljanju migracij v korist vseh strani. V ta namen morajo EU in države članice tako finančno kot tudi politično podpreti lokalne in regionalne oblasti.