18.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 17/20

1.

meni, da je večletni finančni okvir v prvi vrsti politično orodje za določanje in obravnavo evropskih strateških ciljev ter da je njegov pregled predvsem stvar politične in ne tehnične razprave, saj zagotavlja sredstva za delovanje Evropske unije;

2.

poudarja, da je večletni finančni okvir pomemben za zagotavljanje predvidljivosti dolgoročne porabe EU in njenega izvajanja v skladu z medsebojno dogovorjenimi skupnimi politikami. Ta krovna načela so bistvena za regionalne in lokalne oblasti ter druge prejemnike sredstev EU;

3.

ugotavlja, da je večletni finančni okvir pomemben zlasti za regionalne in lokalne oblasti, saj imajo te bistveno vlogo pri izvajanju ciljev evropske politike; v zvezi s tem opozarja, da regije in lokalne oblasti neposredno in/ali posredno sodelujejo pri upravljanju ali porabi 75 % proračuna EU;

4.

obžaluje, da so zgornje meje v sedanjem večletnem finančnem okviru prvič nižje kot v predhodnem, zaradi česar je Evropska unija prisiljena prevzeti več odgovornosti z manjšimi finančnimi sredstvi; ponovno izraža zaskrbljenost v zvezi z zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, omenjeno že v predhodnih mnenjih OR (1);

5.

ponavlja, da učinkovitost evropske politike temelji na pravilnem izvajanju načela upravljanja na več ravneh, ki velja za splošno načelo pri upravljanju strukturnih skladov (2) in ki določa, da vse ravni upravljanja v skladu s svojimi pristojnostmi med seboj učinkovito sodelujejo pri uresničevanju ciljev politike; v zvezi s tem svari pred zmanjševanjem skupnega upravljanja programov in poskusi centraliziranja sredstev na evropski ravni; poudarja, da je lokalni pristop bistven tudi za učinkovitost politik EU: različne ravni upravljanja, sektorji in deležniki v sodelovanju rešujejo različna vprašanja, saj imajo izkušnje na določenem geografskem območju;

6.

ugotavlja, da je zaradi nenehnega nižanja ravni naložb v EU nastala naložbena vrzel, ki po oceni Komisije znaša do 370 milijard EUR glede na običajno zgodovinsko vrednost. Podpira prizadevanja Komisije, da k odpravi te vrzeli prispeva tudi s tesnejšim sodelovanjem z zasebnim sektorjem in prizadevanjem doseči učinek vzvoda pri zasebnem kapitalu, tj. z naložbenim načrtom za Evropo in Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI);

7.

pozdravlja namen Komisije, da jeseni 2016 predstavi zakonodajni predlog za okrepitev EFSI po letu 2018, ki naj bi zlasti obravnaval sinergije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI) in Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI). V tem okviru poziva Komisijo, naj zastavi jasna merila za ugotavljanje dodatnosti projektov EFSI in obravnava geografska neravnovesja projektov EFSI, pomanjkanje čezmejnih projektov in trajnostnih naložb v širokopasovno, energetsko učinkovito in prometno infrastrukturo. Poleg tega poudarja absolutno nujnost revizije večletnega finančnega okvira, ki bi zajela povečanje proračunskih postavk, s katerim bo mogoče zagotoviti finančno podlago okrepljenega EFSI (EFSI 2.0);

8.

meni, da je treba preučiti, ali je mogoče povečati naložbe s spremembo naložbene klavzule, s čimer bi državam članicam omogočili, da pod natančno določenimi pogoji začasno odstopajo od svojega srednjeročnega proračunskega cilja ali od dogovorjenega poteka fiskalne prilagoditve v okviru Pakta za stabilnost in rast (PSR). Med naložbe bi med drugim lahko šteli zneske, ki so jih države članice porabile za projekte, ki jih sofinancira EU v okviru strukturne in kohezijske politike, vključno s pobudo za zaposlovanje mladih in EFSI;

9.

pozdravlja prizadevanja za spodbujanje zasebnih naložb v večjem obsegu in za to, da se te povežejo z javnimi naložbami za ustvarjanje delovnih mest in rasti v evropskih regijah in lokalnih oblasteh;

10.

opozarja, da je sedanji večletni finančni okvir že dosegel svoje meje, saj so bila na nekaterih področjih izkoriščena že vsa sredstva in uporabljeni vsi instrumenti prilagodljivosti, ki so trenutno na voljo;

11.

poudarja potrebo po obsežnem vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira. Potrebna je temeljita vmesna revizija zgornjih mej večletnega finančnega okvira in posebnih določb uredbe o večletnem finančnem okviru. Pri tem je treba upoštevati ugotovitve pregleda in EU zagotoviti izvedljiv proračunski okvir za reševanje njenih političnih prednostnih nalog in izzivov;

12.

opozarja, da bodo morale institucije v primeru opredelitve novih prednostnih nalog prevzeti odgovornost za zagotavljanje financiranja novih nalog, bodisi z jasno opredelitvijo področij politike, izvzetih iz prednostnih nalog Unije, bodisi s povišanjem zgornjih mej večletnega finančnega okvira;

13.

opozarja institucije, da nezadostna sredstva ne bi smela voditi k zmanjšanju števila skupnih prednostnih nalog EU;

14.

poziva institucije, naj hitro zaključijo pregled večletnega finančnega okvira in tako omogočijo dovolj časa za pripravo predlogov Komisije v zvezi z večletnim finančnim okvirom po letu 2020, ki naj bi bili predloženi do 1. januarja 2018;

15.

vnaprej svari, da se kljub razumevanju za nujne potrebe uporaba nekaterih finančnih mehanizmov in skrbniških skladov ne sme izkoristiti kot pretveza, da pobude Unije (delno) ostanejo zunaj proračuna EU in se tako izognejo demokratičnemu nadzoru Evropskega parlamenta ter da se prenesejo v okvir upravljanja držav članic;

16.

poudarja, da se je treba v drugi polovici večletnega finančnega okvira osredotočiti na naslednje politične prednostne naloge in izzive, ki neposredno ali posredno vplivajo na dobro počutje evropskih državljanov:

17.

ugotavlja, da sta pobuda Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope (IPE) značilna primera nepravilnega delovanja proračuna: obstaja velika vrzel med cilji in dodeljenimi sredstvi, ki so na voljo za celotno programsko obdobje 2014–2020, ne glede na znižanje sredstev v korist novoustanovljenemu Evropskemu skladu za strateške naložbe (EFSI);

18.

na drugi strani ugotavlja, da imajo projekti, ki se financirajo iz pobude Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope, znatno evropsko dodano vrednost;

19.

meni, da je še prezgodaj za oceno o tem, ali je ustanovitev EFSI povzročila morebitno izgubo vseh sredstev za financiranje evropskih raziskovalnih in infrastrukturnih projektov;

20.

ponovno opozarja na potrebo po okrepitvi pobude Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope v letnem proračunskem postopku, da se čim bolj izravna znižanje sredstev, dogovorjeno med pogajanji o EFSI, in omogoči izpolnitev ciljev obeh projektov, določenih pred dvema letoma;

21.

pozdravlja ukrepe Evropske komisije in proračunskega organa, ki sta zagotovila okrepljeno prevzemanje obveznosti v okviru vseh predvidenih finančnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih že leta 2014 in 2015, saj sta tako jasno pokazala, da je celotna pobuda ključna za mlade v najbolj prizadetih regijah;

22.

poziva k nadaljevanju pobude za zaposlovanje mladih po celostni oceni njene učinkovitosti in posledičnih prilagoditvah, da se odpravijo obstoječe ovire za njeno izvajanje, vključno z zagotovitvijo novih odobritev za prevzem obveznosti od leta 2017;

23.

poziva institucije, naj izpolnijo svoje obveznosti, ki so jih prevzele med pogajanji o proračunu EU za leto 2016, in poziva Evropsko komisijo, naj na podlagi rezultatov ocene pobude za zaposlovanje mladih po potrebi predloži predloge za nadaljevanje pobude do leta 2020;

24.

glede pobude za zaposlovanje mladih poziva Komisijo, naj v okviru pregleda večletnega finančnega okvira sprejme posebno pobudo za spodbujanje vključevanja dolgotrajno brezposelnih na trg dela;

25.

podpira prožnost večletnega finančnega okvira in letnih proračunov, da se zagotovi odzivanje na nepričakovane dogodke in nove izzive, vendar svari pred prevelikimi pričakovanji na tem področju. Z večjo prožnostjo se ne bo rešil problem nezadostnosti finančnih sredstev za doseganje evropskih ciljev;

26.

poziva Evropsko komisijo, naj oceni vse določbe o prožnosti v uredbi o večletnem finančnem okviru, da se odpravijo omejitve, ki bi lahko ovirale njihovo polno uporabo, in da se izboljša njihova učinkovitost;

27.

ponovno opozarja Evropsko komisijo in proračunski organ, da je na voljo več različno zapletenih in izvedljivih možnosti, ki jih je treba ustrezno obravnavati brez predsodkov ali nezaupanja;

28.

navaja, da je treba pri ocenjevanju možnosti za večjo prožnost in predvidljivost ohraniti načelo dobre vere in stabilnosti v pogojih okvira za države članice in gospodarske subjekte, ob tem pa upoštevati predhodne prerazporeditve sredstev iz posameznih kategorij;

29.

meni, da bi zgoraj omenjene možnosti lahko zajemale:

30.

opozarja Svet, da bi bilo treba odobritve plačil za posebne instrumente (instrument prilagodljivosti, Solidarnostni sklad EU, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in rezerva za nujno pomoč) prištevati nad zgornje meje večletnega finančnega okvira, kot že velja za obveznosti;

31.

ugotavlja, da finančna sredstva kohezijske politike niso primerna za učinkovito reševanje sedanjih kriz z zadostno prožnostjo, kar je med drugim posledica njihovega dolgoročnega načrtovanja, njihove osredotočenosti na strukturne naložbe in tematske osredotočenosti; poziva Evropsko komisijo, naj predlaga rešitve tega problema zunaj proračuna kohezijske politike;

32.

čeprav se predhodno dodeljena sredstva za posamezne države, vključno s sredstvi kohezijske politike, pri vmesni reviziji ne smejo zmanjšati, Evropsko komisijo poziva, naj v svojem predlogu predstavi natančen algoritem, kako bodo finančna sredstva kohezijske politike letos prilagojena v skladu s členom 7 uredbe o večletnem finančnem okviru in kako bo to vplivalo na obstoječe mehanizme prožnosti (3);

33.

ugotavlja, da bo večletni finančni okvir 2014–2020 povzročil nadaljnji primanjkljaj v evropskem proračunu, če se njegovi strahovi uresničijo (4); zaradi pomanjkanja odobritev plačil Komisija ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti. To je posebno zaskrbljujoč trend (5);

34.

poudarja, da zaostanki pri plačilih negativno vplivajo na regije in različne zainteresirane strani, upravičene do sredstev iz proračuna EU, med drugim v obliki tveganja izgube naložb, zmanjšanja dejavnosti, odstopa od projektov, kratkoročnih posojil in zamud pri izvajanju operativnih programov; opozarja, da se zaradi tega zmanjšuje tudi interes morebitnih upravičencev, saj financiranje ni stabilno;

35.

svari pred sedanjimi zaostanki pri plačilih in preveč optimističnimi predvidevanji Evropske komisije o zmanjšanju zaostankov ob koncu leta 2016;

36.

opozarja, da je eden od razlogov, ki bi lahko pripomogli k njihovemu zmanjšanju, stopnja črpanja programov kohezijske politike v programskem obdobju 2007–2013. Stopnja črpanja trenutno znaša 88,9 % (zahtevki za končna plačila niso vključeni) in gotovo ne bo dosegla 100 % po izplačilu zahtevkov za končna plačila. Pomemben del odobritev v okviru programov kohezijske politike bo zato razveljavljen, kar bo negativno vplivalo na ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo EU;

37.

izraža bojazen, da lahko nekateri vidiki prispevajo k novim zaostankom pri plačilih v drugi polovici večletnega finančnega okvira in tako ogrozijo plačila vsem deležnikom ali povzročijo njihove zamude. Ti vidiki zajemajo naslednje: sedanja zgornja meja plačil se bo dodatno znižala po letu 2018 zaradi nadomestil za uporabo varnostne rezerve v letu 2014; del odobritev plačil za leto 2014 in 2015 se uporablja za plačilo zaostankov pri plačilih iz preteklosti; za dodatne zaveze v zvezi z migracijo je bila predvidena predhodna zagotovitev 2 milijard EUR iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov Grčiji v letih 2015 in 2016 brez povečanja odobritev plačil in brez okrepitve plačil;

38.

izraža zaskrbljenost glede poznega sprejetja operativnih programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter tveganja novih zaostankov neplačanih računov v drugi polovici in zlasti ob koncu večletnega finančnega okvira; zato poziva Evropsko komisijo, naj predloži plačilni načrt za kohezijsko politiko do konca programskega obdobja 2014–2020, s čimer bo zagotovila, da bo na voljo dovolj sredstev za plačila državam članicam;

39.

poziva, naj se odpravi vračanje presežka v nacionalne proračune držav članic in odštevanje od prispevka držav članic v proračun EU v naslednjem letu;

40.

ugotavlja, da pri pogajanjih o sedanjem večletnem finančnem okviru institucije niso ustrezno ocenile možnih posledic nepredvidenih kriz in potrebe po večji prožnosti v večletnem finančnem okviru. Ena od rešitev tega problema bi lahko bil poleg večje prožnosti tudi proračun, ki bi temeljil na rezultatih, podprtih z dokazi;

41.

tudi zato, da bi določili merila za nagrajevanje držav članic in regij, ki so najbolj učinkovite s svojimi viri, pozdravlja pobudo Evropske komisije za „proračun EU, usmerjen v rezultate“, ki je namenjena ugotavljanju, kako se proračun uporablja, katera so področja porabe, kako se poraba ocenjuje in kako se sporočajo rezultati;

42.

poziva, naj Evropska komisija izboljša finančno poročanje. To pomeni zlasti pravočasno in redno poročanje v standardizirani obliki o ustreznih ključnih podatkih za vse instrumente/razdelke večletnega finančnega okvira;

43.

trdi, da bi morala biti poraba EU tesneje povezana z izzivi gospodarske politike držav članic in usklajevanjem gospodarske politike EU; poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi učinkovitejšo povezavo med sredstvi EU in usklajevanjem gospodarskih politik v EU, da bi se naložbe bolj prilagodile zahtevam gospodarske in fiskalne politike ter politike zaposlovanja. Ta pristop bi bilo treba že vnaprej ustrezno analizirati in preveriti njegove dosežke v kohezijski politiki, da regije in državljani ne bi trpeli zaradi makroekonomskih politik držav članic ter nosili posledic ukrepov na nacionalni ravni;

44.

poudarja, da je treba idejo o evropski dodani vrednosti še temeljito obravnavati ter pri tem upoštevati posebne potrebe in interese evropskih regij in lokalnih oblasti;

45.

predlaga razvoj skupnih standardov ocenjevanja za presojo evropske dodane vrednosti pri operacijah, sofinanciranih iz proračuna EU, ki bi temeljili na rezultatih. Pri presoji takšne dodane vrednosti bi subsidiarnost brez dvoma morali uporabiti kot merilo za ocenjevanje, saj je nekatere naložbe EU zaradi njihovega obsega bolje izvajati prek programov na ravni EU, medtem ko bi druge imele večji učinek, če bi bile vodene lokalno ali regionalno. Ti standardi bi se lahko poleg primerjave dodane vrednosti različnih evropskih programov uporabljali kot osnova ali utemeljitev za prihodnje posredovanje, razporeditev finančnih sredstev med programi in bolje usmerjene politike; priporoča, da se Evropska komisija o tem posvetuje z Odborom regij;

46.

ugotavlja, da se bo pri pogajanjih o naslednjem večletnem finančnem okviru ponovil večen boj med državami članicami in Evropsko komisijo o neposrednem ali deljenem upravljanju programov. Medtem ko se države članice v večini zavzemajo za predhodno dodeljevanje sredstev državam, saj je z njimi enostavneje upravljati, bo treba lokalne in regionalne potrebe in pristojnosti upoštevati v skladu z načelom subsidiarnosti. Na drugi strani pa bo evropsko dodano vrednost mogoče doseči samo s strogo uporabo načela dodatnosti; ugotavlja, da se je deljeno upravljanje programov izkazalo kot pravi pristop za združevanje teh vplivov;

47.

predlaga, da bi obseg nacionalnih stopenj sofinanciranja temeljil ne le na zmogljivostih financiranja v državah članicah, temveč tudi na stopnji gospodarskega razvoja posamezne regije in prispevku sredstev EU k doseganju splošnih ciljev Unije ali na evropski dodani vrednosti: višje stopnje sofinanciranja EU za evropske prednostne naloge in nižje stopnje sofinanciranja EU za večinoma nacionalne prednostne naloge;

48.

meni, da bi bilo treba bolje uporabiti makroregionalne strategije in evropsko teritorialno sodelovanje kot orodje, ki omogoča sodelovanje funkcionalnih območij prek upravnih meja in odziv na konkretne potrebe evropskih državljanov in podjetij;

49.

ugotavlja, da ima v skladu z mnenjema OR o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, sprejetima v letih 2011 (6) in 2012 (7), ter z mnenjem OR o proračunu EU za leto 2014 (8) močno prednost daljše desetletno proračunsko obdobje z obveznim obširnim vmesnim pregledom po prvih petih letih;

50.

meni, da bi se ta možnost najbolje ujemala z večletnim načrtovanjem, saj na eni strani zagotavlja več stabilnosti in predvidljivosti, zlasti za skupno vodene programe s področja kohezijske politike in razvoja podeželja, na drugi strani pa bi bila dovolj prožna v primeru vmesnega pregleda;

51.

ugotavlja, da bi se prednostno obdobje večletnega finančnega okvira 5 + 5 povsem ujemalo z mandatom Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropskega odbora regij, kar bi okrepilo demokratično legitimnost in odgovornost naslednjega finančnega okvira;

52.

meni, da je reforma lastnih sredstev ključna za demokratično in odgovorno upravljanje evropskih sredstev ter obžaluje, da na tem področju ni večjega napredka;

53.

poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru uvedejo nova lastna sredstva in posledično v veliki meri odpravijo prispevki držav članic v proračun EU na podlagi BND. To je treba obravnavati kot del pregleda večletnega finančnega okvira, da se zagotovi politična podpora pobudam za nova lastna sredstva, in sicer dovolj zgodaj, da se lahko začnejo uporabljati v prihodnjem večletnem finančnem okviru;

54.

poudarja ključno vlogo skupine na visoki ravni za lastna sredstva in poziva k ustreznemu sodelovanju nacionalnih parlamentov ter lokalnih in regionalnih oblasti v prihodnjih razpravah o novih lastnih sredstvih EU;

55.

poziva, naj se sedanji posebni instrumenti, kot so Evropski razvojni sklad, rezerva za nujno pomoč, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad Evropske unije in instrument prilagodljivosti, vključijo v večletni finančni okvir, da bi se zagotovili demokratična legitimnost in odgovornost proračuna EU;

56.

ugotavlja, da bi se morala EU osredotočiti na svoje dejanske potrebe in ne na zgornjo mejo 1 % BND, saj je to eden od glavnih razlogov, zaradi katerih države članice za reševanje izzivov, ki jih ni mogoče obvladovati s tako pomanjkljivo financiranim proračunom, ustanavljajo satelitske instrumente zunaj proračuna EU, ki niso pod demokratičnim nadzorom Evropskega parlamenta;

57.

zahteva izčrpno analizo uporabe finančnih instrumentov v sedanjem večletnem finančnem okviru, preden Evropska komisija predloži svoj predlog za naslednji večletni finančni okvir. Čeprav imajo finančni instrumenti edinstveno vlogo pri krepitvi zasebnih naložb ter ustvarjanju rasti in delovnih mest, na nekaterih področjih njihova uporaba zaradi pomanjkanja tržnih priložnosti ni tako učinkovita;

58.

poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje med tradicionalnimi nepovratnimi sredstvi in inovativnimi finančnimi instrumenti. To pomeni večjo uporabo finančnih instrumentov, ki so se izkazali koristni v praksi, in iskanje drugih možnosti v nasprotnem primeru. Na splošno bi morala biti uporaba finančnih instrumentov za države članice še naprej neobvezna, zlasti v primeru programov kohezijske politike. Z ustrezno kombinacijo nepovratnih sredstev in nižje stopnje sofinanciranja EU za pretežno nacionalne prednostne naloge in višje stopnje sofinanciranja EU za evropske in regionalne prednostne naloge, z okrepljeno uporabo učinkovitih finančnih instrumentov in s poudarkom na evropski dodani vrednosti bi lahko proračun EU postal učinkovit in prinesel boljše rezultate z manj sredstvi;

59.

ugotavlja, da ključni izziv EU danes ni pomanjkanje idej ali rešitev, temveč počasnost in togost pri odločanju. Na začetku pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru se je torej treba najprej odločiti o poenostavitvi postopkov in večji prožnosti;

60.

pozdravlja javno posvetovanje o reviziji finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije, in je pripravljen sodelovati pri oblikovanju predlogov za poenostavitev postopkov na podlagi problemov, ugotovljenih na tem področju;

61.

poudarja, da je treba ukrepe, ki dopolnjujejo BDP, vključiti v oblikovanje nove generacije evropskih strukturnih in investicijskih skladov v novem večletnem finančnem obdobju, kot je OR opozoril v nedavnem mnenju Kazalniki teritorialnega razvoja – več kot le BDP;

62.

meni, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru več pozornosti nameniti razvoju podeželja in lokalnemu razvoju ter uvesti posebne ukrepe za redko poseljena območja, saj naložbe v lokalne in podeželske programe ohranjajo gospodarsko in socialno strukturo ter ustvarjajo dokazan multiplikacijski učinek, saj regijam namenjajo ključno vlogo pri vodenju teh naložb. Čeprav dokazi kažejo, da je donosnost naložb potencialno večja na obrobju kot v osrednjih regijah, opozarja, da pri sprejemanju odločitev o razdelitvi financiranja ne zadoščajo samo merila ekonomske učinkovitosti in da je treba nujno upoštevati tudi politična in socialna merila. Programe evropskega teritorialnega sodelovanja bi bilo treba bolj izkoristiti in bolje vključiti v skupno kohezijsko politiko glede na njihovo priznano dodano vrednost pri oblikovanju skupne evropske identitete;

63.

želi opozoriti na pomen programov LIFE in ustrezno financiranje teh programov v novem večletnem finančnem okviru. Program LIFE je pomemben instrument za pomoč pri financiranju in spodbujanju lokalnih ter regionalnih okoljskih in podnebnih politik ter projektov z evropsko dodano vrednostjo. Dokazano je, da imajo projekti LIFE pomemben katalitični učinek pri zbiranju drugih sredstev EU;

64.

meni, da je treba več pozornosti nameniti vplivu demografskih sprememb v EU. Zato poziva Komisijo, naj večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020 izkoristi za reševanje demografskih izzivov ter pri pripravi novih instrumentov in sprejemanju političnih odločitev upošteva demografsko stanje in trende na lokalni in regionalni ravni;

65.

v zvezi s tem želi spomniti, da obstaja kar 20 različnih instrumentov za financiranje lokalnega razvoja iz proračuna EU. Z določbami o celostnem lokalnem razvoju in skupnem strateškem okviru v veljavnih uredbah o skladih ESI se očitno ni mogoče izogniti podvajanju in zagotoviti resnično celostnega financiranja iz petih skladov ESI. Zato bi bilo treba razmisliti o: