6.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 238/132

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidu posvetovanj Odbora za peticije,

—

ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

—

ob upoštevanju protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

—

ob upoštevanju pomembnosti pravice do peticije in tega, da je Parlament takoj seznanjen s specifičnimi težavami evropskih državljanov in prebivalcev, kot določata člena 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju člena 228 PDEU,

—

ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

—

ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

—

ob upoštevanju členov 52 in 216(8) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0366/2016),

A.

ker je namen letnega poročila o dejavnostih Odbora za peticije predstaviti analizo peticij, prejetih v letu 2015, in odnosov z drugimi institucijami ter pripraviti pregled ciljev, doseženih v letu 2015;

B.

ker je bilo v letu 2015 prejetih 1 431 peticij, kar je skoraj 47 % manj kot v letu 2014, ko je Parlament prejel 2 714 peticij, pri čemer jih je bilo 943 dopustnih; od tega je bilo hitro pregledanih in zaključenih 424 peticij, njihovi vlagatelji pa so bili ustrezno obveščeni o vprašanju, ki jih je zadevalo, medtem ko je 519 peticij še odprtih za razpravo v Odboru za peticije; ker je bilo za 483 peticij ugotovljeno, da so nedopustne;

C.

ker je število prejetih peticij skromno v primerjavi s skupnim prebivalstvom Evropske unije, kar kaže, da velika večina državljanov in prebivalcev EU na žalost še ni seznanjena s pravico do peticije ali o njeni morebitni koristnosti kot sredstva, s katerim lahko evropske institucije in države članice opozorijo na vprašanja in pereče težave, ki jih zadevajo in spadajo na področje delovanja Unije;

D.

ker je bilo leta 2015 483 označenih za nedopustne in še vedno v veliki meri ni jasno, za katera področja je EU pristojna, kar je razvidno iz velikega števila prejetih nedopustnih peticij (33,8 %); ker bi bilo treba za izboljšanje tega položaja spodbujati in izboljšati komunikacijo z državljani ter razložiti različna področja pristojnosti – na evropski, nacionalni in lokalni ravni;

E.

ker se vsaka peticija obravnava in preuči skrbno, učinkovito in pregledno;

F.

ker so vlagatelji peticij običajno državljani, ki se zavzemajo za zagotavljanje človekovih pravic ter izboljšave in za blaginjo naših družb v prihodnosti; ker lahko izkušnje teh državljanov s sprejetjem njihovih peticij bistveno vplivajo na izoblikovanje njihovega mnenja o evropskih institucijah in spoštovanju pravice do peticije, določene s pravom Evropske unije;

G.

ker je Evropski parlament edina neposredno voljena institucija Evropske unije, pravica do peticije pa državljanom omogoča, da izvoljene predstavnike opozorijo na teme, ki so zanje pomembne;

H.

ker morajo v skladu s Pogodbo o Evropski uniji institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevati načelo javnosti delovanja;

I.

ker mora biti pravica do peticije ključni element participativne demokracije, v kateri je pravica vsakega državljana, da se neposredno vključuje v demokratično življenje Unije, učinkovito zaščitena; ker bi moralo resnično demokratično in participativno upravljanje zagotavljati popolno preglednost, učinkovito varstvo temeljnih pravic in praktično vključevanje javnosti v postopke odločanja; ker peticije Evropskemu parlamentu omogočajo, da prisluhne državljanom, jim posreduje informacije ter jim pomaga pri reševanju jihovih težav, druge institucije EU in institucije držav članic pa spodbujajo, naj v zvezi s temi vprašanji storijo vse, kar je v okviru njihovih pristojnosti; ker je treba na podlafi tej peticij ocenjevati vpliv evropske zakonodaje na vsakdanje življenje prebivalcev EU;

J.

ker je zaradi begunske humanitarne krize, zelo hudega socialnega in gospodarskega vpliva finančne krize ter porasti ksenofobije in rasizma na celotnem ozemlju Evropi omajalo zaupanje v sistem in v celotni evropski projekt; ker je Odbor za peticije pristojen za izvajanje in krepitev konstruktivnega dialoga z državljani in prebivalci EU, kar je ogromen izziv;

K.

ker lahko Odbor za peticije državljanom najbolje pokaže, kaj Evropska unija dela zanje in katere rešitve lahko zagotovi na evropski, nacionalni in lokalni ravni; ker lahko Odbor za peticije opravi bistveno delo s tem, da pojasni in po možnosti dokaže uspehe in koristi evropskega projekta;

L.

ker bi morala pravica do peticije izboljšati zmožnost Evropskega parlamenta, da se odzove na težave, ki so povezane predvsem z uporabo in prenosom prava EU, in pripomore k iskanju rešitev zanje; ker so peticije dragocen vir informacij iz prve roke o izkušnjah državljanov, ki so v pomoč pri odkrivanju morebitnih kršitev in pomanjkljivosti pri izvajanju zakonodaje EU na nacionalni ravni, ki ga spremlja Komisija v vlogi varuhinje pogodb; ker so peticije, ki temeljijo na področjih delovanja EU in izpolnjujejo merila dopustnosti, temeljno orodje za zgodnje odkrivanje poznega prenosa in dejanskega izvrševanja zakonodaje EU v državah članicah; ker se lahko državljani EU s peticijami pritožijo zaradi neizvajanja zakonodaje EU in prispevajo k odkrivanju kršitev zakonodaje EU;

M.

ker so torej peticije zelo pomembne za zakonodajni postopek, saj drugim odborom Evropskega parlamenta prinašajo koristne in neposredne informacije za oblikovanje zakonodaje na njihovih področjih; ker za peticije ni pristojen samo Odbor za peticije, temveč bi morali na tem področju sodelovati vsi odbori Evropskega parlamenta;

N.

ker lahko državljani in prebivalci EU s peticijami opozorijo na nepravilno izvajanje zakonodaje EU, tako da s svojimi informacijami dragoceno prispevajo k ugotavljanju kršitev pravnega reda EU;

O.

ker so lahko peticije poleg tega, da zagotavljajo zadevne povratne informacije o uporabi veljavne zakonodaje, tudi v pomoč pri odkrivanju vrzeli v zakonodaji EU in analizi učinkov pomanjkanja predpisov na nekaterih področjih, zato so lahko povod za nadaljnje zakonodajne ukrepe;

P.

ker je Odbor za peticije v večji meri uporabljal posebne instrumente, ki jih ima kot odbor na voljo, kot so vprašanja za ustni odgovor in kratke resolucije, s katerimi je opozoril na različna vprašanja, ki zadevajo državljane, ali je posredoval vprašanja in resolucije v obravnavo na plenarnem zasedanju Parlamenta, na primer resolucije o hipotekarni zakonodaji in tveganih finančnih instrumentih v Španiji ali o največji koristi otroka v Evropi;

Q.

ker so bile peticije državljanov v letu 2015 obravnavane hitreje in učinkoviteje, poleg tega se je tudi skrajšal čas pošiljanja dopisov vlagateljem peticij, za kar se je izjemno prizadeval sekretariat;

R.

ker vlagatelji peticij dejavno prispevajo k delovanju odbora, saj njegovim članom zagotavljajo dodatne informacije iz prve roke, pa tudi Komisiji in prisotnim predstavnikom držav članic; ker vlagatelji peticij s sodelovanjem v razpravah in vlaganjem peticij s podrobnejšimi informacijami prispevajo k vzpostavitvi tekočega in konstruktivnega dialoga s poslanci Evropskega parlamenta in z Evropsko komisijo; ker se je v letu 2015 posvetovanj Odbora za peticije udeležilo in v njih sodelovalo 191 vlagateljev peticij; ker se ta številka morda zdi razmeroma majhna, vendar je treba opozoriti, da se seje Odbora za peticije prenašajo, kar vlagateljem peticij omogoča, da razpravam sledijo neposredno, tako v realnem času kot pozneje prek video prenosa po internetu;

S.

ker je bila sprejeta posebna metoda za obravnavo peticij na temo dobrobiti otrok, 17. septembra 2015 pa je bila na to temo ustanovljena posebna delovna skupina, pri čemer je bila Eleonora Evi izvoljena za njeno predsednico; poudarja, da morajo imeti delovne skupine jasen mandat, da bi zagotovile oprijemljive rezultate in preprečile neupravičene zamude pri obravnavi peticij;

T.

ker vložitev peticije pogosto sovpada z vložitvijo pritožbe na Evropsko komisijo, s čimer se lahko sproži postopek za ugotavljanje kršitev; ker je Evropski parlament leta 2015 Komisijo s peticijami in vprašanji opozoril na pomanjkljivosti, kar zadeva način izvajanja in uveljavljanja nekaterih zakonov EU v posameznih državah članicah;

U.

ker je zaradi teh peticij prišlo do pritožb na področju varstva okolja; ker je Komisija Finski poslala uradni opomin glede prenosa direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju; ker je Komisija v petih drugih primerih na področju okolja vzpostavila dvostranske dialoge z državami članicami, ki jih je to zadevalo; ker so bili primeri povezani s plinom iz skrilavca, upravljanjem volkov, nepravilno uporabo direktive o strateški okoljski presoji in skladnostjo nacionalne zakonodaje z zahtevami direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju;

V.

ker so peticije državljanov zadevale tudi področje pravosodja in pravosodnega sodelovanja, pri čemer je Komisija v enem primeru na podlagi peticije vzpostavila dvostranski dialog z državo članico glede omejitev spremembe imena po poroki;

W.

ker je Komisija z različnimi državami članicami na podlagi več peticij sprožila več dvostranskih pogovorov o davkih na nepremičnine in lokalnem stanovanjskem davku, ki ga plačujejo študenti;

X.

ker namerava Komisija okrepiti izvajanje zakonodaje EU na podlagi prenosa in stalnega spremljanja skladnosti nacionalne zakonodaje; ker je Komisija napovedala, da bo sprejela ustrezne ukrepe, vključno z novimi primeri v okviru sistema EU Pilot in postopki za ugotavljanje kršitev, ko bo zaznala morebitne kršitve zakonodaje EU;

Y.

ker se z vključitvijo Evropskega parlamenta v te postopke izvaja dodatni nadzor preiskovalnega dela pristojnih institucij EU; ker se obravnavanje nobene peticije ne bi smelo zaključiti v času preiskovalnega dela Komisije;

Z.

ker Komisija v letnih poročilih o spremljanju uporabe prava Evropske unije objavi ukrepe, povezane s kršitvami prava Unije, ter v obliki sporočil za javnost objavi informacije o postopkih za ugotavljanje kršitev; ker je mogoče do teh sklepov o kršitvah dostopati v zbirki podatkov Komisije na spletni strani europa.eu; ker bi podrobnejše informacije Komisije o primerih, povezanih s peticijami, v njenih nastopih v Odboru za peticije prispevale k večji preglednosti in tesnejšemu sodelovanju med Komisijo in Parlamentom;

AA.

ker glavne teme, na katere opozarjajo vlagatelji peticij, zajemajo široko paleto vprašanj, kot so varstvo okolja (zlasti čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki, upravljanje povodja, iskanje in črpanje plina ali ogljikovodikov), kršitve pravic potrošnikov, delovanje pravosodja (zlasti pravic skrbništva nad mladoletnimi), temeljne pravice (zlasti pravice otrok, invalidov in manjšin), prost pretok ljudi, diskriminacija, priseljevanje, zaposlovanje in dobrobit živali;

AB.

ker spletni portal Odbora za peticije, ki je bil vzpostavljen ob koncu leta 2014, deluje, vendar še ni dokončno oblikovan; ker se želi na omenjenem portalu državljanom in prebivalcem EU zagotoviti elektronsko orodje za vlaganje peticij in stalno spremljanje njihove obravnave ter elektronsko podpisovanje lastnih peticij in podporo drugim vlagateljem peticij na teme, ki jih zanimajo; ker so bile tudi leta 2015 pomanjkljivosti pri delovanju nekaterih osnovnih funkcij, na primer iskalnikov, kar je do nedavnega ogrožalo vlogo portala kot interaktivnega prostora za izmenjave med državljani; ker je bila ta težava končno odpravljena;

AC.

ker je namen portala izboljšati preglednost in interaktivnost postopka obravnave peticij ter upravno učinkovitost v korist vlagateljev, poslancev in širše javnosti; ker je izvedba druge faze projekta namenjena predvsem izboljšanju administrativne obravnave peticij;

AD.

ker so zaporedne zamude v poznejših fazah projekta ustvarile dodatno delovno obremenitev v sekretariatu Odbora za peticije, ker je treba ustrezne datoteke v različne podatkovne zbirke vnesti ročno; ker nekatere peticije še vedno niso bile vnešene in so bile doslej na portal vključene zgolj peticije, prejete v letu 2013, 2014 in 2015, trenutno pa poteka delo za vnos peticij, prejetih leta 2016;

AE.

ker so bile odpravljene nekatere pomanjkljivosti, natančneje pri funkciji iskanja in obravnavi zaupnosti vlagatelja, in ker v skladu z načrtom za drugo polovico leta 2016 potekajo prizadevanja za odpravo obstoječih vrzeli in izboljšanje prepoznavnosti te storitve med državljani;

AF.

ker dopustnost peticij temelji na merilih iz člena 227 PDEU; ker pojem področja dejavnosti Unije zajema bistveno več kot le dejavnosti z dolgega seznama pristojnosti; ker je lahko odločitev o nedopustnosti predmet sodne presoje, če se ne utemelji ustrezno v skladu s temi merili;

AG.

ker so za zagotovitev pravilnega izvajanja zakonodaje EU v državah članicah v prvi vrsti pristojna nacionalna sodišča; ker je v zvezi s tem postopek predhodnega odločanja Sodišča Evropskih skupnosti za nacionalna sodišča koristno orodje; ker se ta postopek v nekaterih državah članicah malo oziroma sploh ne uporablja; ker ta primarna odgovornost nikakor ne izključuje bolj proaktivne vloge Komisije kot varuhinje Pogodb pri zagotavljanju skladnosti s pravom EU; ker so peticije alternativno in neodvisno sredstvo za preiskave in preverjanje skladnosti z zakonodajo EU, zato se ta dva alternativna postopka ne bi smela medsebojno izključevati;

AH.

ker bi morala biti evropska državljanska pobuda pomembno orodje, ki državljanom omogoča neposredno sodelovanje v procesu oblikovanja politik EU, in je treba izkoristiti ves njen potencial, pri tem pa zagotoviti, da bodo državljani v celoti in pravočasno obveščeni o zadevah, ki so v pristojnosti EU in držav članic; ker bi bilo treba državljane bolje obveščati o glavnih razlikah med evropsko državljansko pobudo in pravico do peticije; ker je Parlament zlasti odgovoren za to, da bo ta instrument zares uspešen; ker so organizacije, ki vlagajo evropske državljanske pobude, na javni predstavitvi 22. februarja 2015 na splošno menile, da je treba za doseganje boljših rezultatov na področju udejstvovanja državljanov odpraviti administrativne ovire;

AI.

ker Odbor za peticije meni, da je treba po več kot treh letih po začetku uporabe Uredbe (EU) št. 211/2011 (veljati je začela 1. aprila 2012) oceniti njeno izvajanje, da bi odkrili morebitne pomanjkljivosti in predlagali ustrezne konkretne rešitve za hiter pregled ter s tem izboljšali njeno izvajanje;

AJ.

ker je bil leta 2015 zaradi obsega dela Odbora za peticije opravljen samo en obisk za ugotavljanje dejstev v zvezi s preiskavo peticij, ki so bile obravnavane v letu 2015; ker je obisk za ugotavljanje dejstev v Združenem kraljestvu 5. in 6. novembra 2015 v zvezi z vprašanjem posvojitve brez soglasja staršev članom delegacije omogočil boljše razumevanje razmer, saj so lahko o problemu razpravljali s predstavniki različnih institucij Združenega kraljestva, ki sodelujejo pri njegovem reševanju;

AK.

ker so navedeni obiski posebna pravica odbora in bistveni del njegovega dela, ki vključuje stike z vlagatelji peticij in organi v zadevnih državah članicah; ker člani teh delegacij enakopravno sodelujejo v vseh dejavnostih, tudi pri pripravi končnega poročila;

AL.

ker ima Odbor za peticije pristojnosti tudi v zvezi z delovanjem urada evropskega varuha za človekove pravice, ki preiskuje pritožbe državljanov in prebivalcev EU v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v institucijah in organih EU, o tem pa na osnovi varuhovega poročila pripravi tudi svoje letno poročilo;

AM.

ker je varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 26. maja 2015 predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu predstavila letno poročilo za leto 2014, 23. junija 2015 pa je svoje poročilo predstavila na seji Odbora za peticije, ki je pristojen za odnose z njeno institucijo;

AN.

ker je Odbor Evropskega parlamenta za peticije član Evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic, odbore za peticije in podobne organe držav članic Evropske unije, držav kandidatk za članstvo v EU in drugih držav evropskega gospodarskega prostora in/ali schengenskega območja; ker je Odbor za peticije polnopravni član te mreže, ki jo trenutno sestavlja 94 uradov v 36 državah;

AO.

ker se vse peticije preučijo in obravnavajo temeljito, vsak vlagatelj pa mora prejeti odgovor v razumnem roku; ker je treba vse vlagatelje obvestiti o razlogih za zaključek peticije;

AP.

ker bi morali imeti vsi vlagatelji peticij možnost, da svoje zadeve neposredno predstavijo Odboru za peticije;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.