19.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/76

—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (MON-ØØ81Ø-6) (D046170/00,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) in zlasti člena 23(3) Uredbe,

—

ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju znanstvenega mnenja o posodobitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi s proti žuželkam odporno gensko spremenjeno koruzo MON 810, ki ga je 6. decembra 2012 podala Evropska agencija za varnost hrane (3),

—

ob upoštevanju znanstvenega mnenja o dopolnitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze Bt11 in MON 810, ki ga je 6. decembra 2012 podala Evropska agencija za varnost hrane (4),

—

ob upoštevanju znanstvenega mnenja o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt, ki ga je 28. maja 2015 podala Evropska agencija za varnost hrane (5),

—

ob upoštevanju znanstvenega mnenja o poročilu za leto 2014 o letnem okoljskem spremljanju gojenja gensko spremenjene koruze MON 810 družbe Monsanto Europe SA po dajanju na trg, ki ga je 9. marca 2016 podala Evropska agencija za varnost hrane (6),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.

ker je družba Monsanto Europe SA v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 11. in 18. aprila 2007 Komisiji predložila tri vloge, in sicer za obnovo odobritve obstoječih živil, živilskih sestavin in krme, proizvedene iz koruze MON 810, obnovo odobritve krme, ki vsebuje in jo sestavlja koruza MON 810, in obnovo odobritve proizvodov, ki so sestavljeni iz koruze MON 810 ali jo vsebujejo, za vse uporabe, razen za živila in krmo, vključno z gojenjem; ker so bili ti proizvodi po datumu začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 priglašeni Komisiji v skladu s členom 8(1)(a) in 8(1)(b) ter členom 20(1)(b) navedene uredbe in vključeni v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo;

B.

ker je družba Monsanto Europe SA 9. marca 2016 Komisiji poslala pismo, v katerem je prosila za ločeno obravnavo dela vloge, ki se nanaša na gojenje;

C.

ker genska modifikacija koruze MON-ØØ81Ø-6 po navedbah iz vloge izraža beljakovino Cry1Ab, ki se pridobiva iz Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki), ki omogoča zaščito pred nekaterimi škodljivci iz reda Lepidoptera, med njimi tudi koruzno veščo (Ostrinia nubilalis) in metulji vrste Sesamia spp.;

D.

ker je bilo dajanje gensko spremenjene koruze (Zea mays L., linija MON 810) na trg na podlagi Direktive Sveta 90/220/EGS (8) sprva odobreno s Sklepom Komisije 98/294/ES (9); ker je Francija 3. avgusta 1998 dala privolitev družbi Monsanto Europe SA (v nadaljnjem besedilu: Monsanto) za dajanje proizvodov iz koruze MON 810 na trg;

E.

ker je na podlagi člena 26c(2) Direktive 2001/18/ES gensko spremenjeno koruzo MON 810 prepovedano gojiti na naslednjih ozemljih: Valonija (Belgija), Bolgarija, Danska, Nemčija (razen za raziskovalne namene), Grčija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Slovenija, Severna Irska (Združeno kraljestvo), Škotska (Združeno kraljestvo) in Wales (Združeno kraljestvo).

F.

ker Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) trdi, da se glede na dokaze približno 95–99 % sproščenega cvetnega prahu posede znotraj 50 metrov od svojega vira, vendar ga lahko vertikalno gibanje vetrov ali vetrni sunki v času opraševanja dvignejo visoko v zrak in ga razpršijo več kilometrov vstran;

G.

ker je EFSA samovoljno izključila navzkrižno opraševanje koruze iz področja uporabe svojega znanstvenega mnenja o koruzi MON 810, s čimer je zanemarila potencialna tveganja biotski raznovrstnosti;

H.

ker je v Španiji od leta 2009 prisoten teozint, predhodnik gojene koruze; ker lahko populacije teozinta postanejo prejemnice transgenega DNK iz gensko spremenjene koruze MON 810, ki se goji v nekaterih regijah Španije, kjer se teozint zelo širi; ker se lahko ta gen prenese v teozint, zaradi česar bo ta začel proizvajati toksin Bt, hibridna rastlina med koruzo in teozintom pa bo postala bolj trdoživa kot naravna rastlina teozinta; ker ta scenarij pomeni velika tveganja za kmete in okolje;

I.

ker je španski pristojni organ Komisijo obvestil o prisotnosti teozinta na koruznih poljih v Španiji, tudi o tem, da je ta rastlina v zelo majhnem obsegu prisotna na poljih, kjer se goji gensko spremenjena koruza; ker naj bi poleg tega na podlagi razpoložljivih podatkov prisotnost teozinta ugotovili tudi v Franciji;

J.

ker je Komisija 13. julija 2016 agencijo EFSA pozvala, naj do konca septembra 2016 na podlagi obstoječega znanstvenega gradiva in drugih relevantnih informacij oceni, ali so se pojavili novi dokazi, zaradi katerih se bodo spremenili zaključki in priporočila iz znanstvenega mnenja EFSA o gojenju gensko spremenjene koruze MON 810, Bt11, 1507 in GA21;

K.

ker Komisija v točki 22 osnutka izvedbenega ukrepa navaja, da je EFSA v zvezi z lokalno umrljivostjo obravnavala dve ravni „sprejemljive“ lokalne umrljivosti (0,5 % in 1 %), ker pa je EFSA v znanstvenem mnenju z dne 28. maja 2015 o posodobitvi priporočil o obvladovanju tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt, dejansko jasno poudarila, da vsaka posamezna raven zaščite, ki jo je Odbor EFSA o GSO uporabil za ponazoritev, služi zgolj kot primer in da mora biti vsak uporabljeni prag po potrebi dogovoren in bi ga moralo biti mogoče spremeniti v skladu s cilji zaščite v EU;

L.

ker se je Komisija v osnutku izvedbenega sklepa odločila za stopnjo lokalne umrljivosti pod 0,5 % in je v prilogi k temu sklepu določila izolacijsko razdaljo najmanj 5 metrov med poljem koruze MON 810 in zaščitenim habitatom, kakor je opredeljeno v členu 2(3) Direktive 2004/35/ES, čeprav je EFSA jasno in potrjeno navedla, da naj bi se z uvedbo izolacijske razdalje 20 metrov med zaščitenim habitatom in najbližjo poljščino koruze Bt 11/MON 810, kar je štirikrat daljša razdalja od tiste, ki jo predlaga Komisija, stopnja lokalne umrljivosti, tudi za zelo občutljive ličinke neciljnih metuljev, znižala pod 0,5 %;

M.

ker je EFSA v znanstvenem mnenju z dne 28. maja 2015 o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, navedla, da zaenkrat ni na voljo dovolj podatkov, da bi lahko umrljivost ličink, povezano s koruzo Bt, uvrstili v kontekst splošne umrljivosti;

N.

ker prihaja do nenehnega neuresničevanja okoljskega spremljanja po dajanju na trg, saj EFSA ugotavlja, da poročilo za leto 2014 o okoljskem spremljanju po dajanju na trg kaže delno neupoštevanje izvajanja zaščitnih pasov brez koruze Bt v Španiji, kot je bilo ugotovljeno že v prejšnjih letih, obenem pa so bile pri analizi anket kmetov in izvedbi pregleda gradiva ugotovljene metodološke pomanjkljivosti, podobne tistim iz prejšnjih letnih poročil o okoljskem spremljanju koruze MON 810 po dajanju na trg;

O.

ker Odbor EFSA o GSO vsako leto zaman ponavlja priporočila o okoljskem spremljanju koruze MON 810 po dajanju na trg, in sicer priporočilo o zagotavljanju podrobnejših informacij o metodologiji vzorčenja, zmanjšanju možnosti za pristranskost pri izbiri anket kmetov in prepoznavnosti vseh ustreznih znanstvenih objav; ker Odbor EFSA o GSO v zvezi z izboljšanjem okvirja vzorčenja pri anketah kmetov vsako leto zaman ponavlja, kako pomembni so nacionalni registri za gojenje GSO, in ponavlja svoja priporočila imetnikom soglasja, kako najbolje izkoristiti informacije, zabeležene v nacionalnih registrih, in spodbujati dialog z odgovornimi za upravljanje teh registrov na ozemljih, kjer se goji koruza MON 810;

1.

2.

3.

4.

5.