Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52016IP0385

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – Letno poročilo 2014 (2015/2326(INI))

UL C 215, 19.6.2018, p. 65–69 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

19.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/65

P8_TA(2016)0385

Spremljanje uporabe prava Unije – Letno poročilo 2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – Letno poročilo 2014 (2015/2326(INI))

(2018/C 215/12)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju 32. letnega poročila o spremljanju uporabe prava Unije (2014) (COM(2015)0329),

—

ob upoštevanju ocenjevalnega poročila Komisije o sistemu „EU pilot“ (COM(2010)0070),

—

ob upoštevanju drugega ocenjevalnega poročila Komisije o sistemu „EU pilot“ (COM(2011)0930),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2002 o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti (COM(2002)0141),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. aprila 2012 z naslovom Posodobitev načina urejanja odnosov s pritožnikom glede uporabe prava Unije (COM(2012)0154),

—

ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo,

—

ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o 30. in 31. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe prava EU (2012-2013) (1),

—

ob upoštevanju členov 52 in 132(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za peticije (A8-0262/2016),

A.

ker člen 17 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) opredeljuje temeljno vlogo Komisije kot „varuhinje Pogodb“;

B.

ker ima Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanjem besedilu: Listina) v skladu s členom 6(1) PEU enako pravno vrednost kot Pogodbi in se uporablja za institucije, organe, urade in agencije EU, ko izvajajo pravo Unije (člen 51(1) Listine);

C.

ker Komisija v skladu s členom 258(1) in (2) PDEU poda državi članici obrazloženo mnenje, če meni, da ni izpolnila obveznosti iz Pogodb, in lahko zadevo predloži Sodišču, če zadevna država članica ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija;

D.

ker Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo določa, da je treba dati na razpolago informacije v zvezi z vsemi postopki za ugotavljanje kršitev, ki temeljijo na uradnem opominu, kar pa ne zajema neformalnega postopka v sistemu EU Pilot, ki se izvede pred začetkom formalnih postopkov za ugotavljanje kršitev;

E.

ker se Komisija sklicuje na člen 4(3) PEU in načelo lojalnega sodelovanja med Unijo in državami članicami, da bi izvršila svojo dolžnost uveljavljanja diskrecije v razmerju do držav članic v postopkih EU Pilot;

F.

ker so ti postopki namenjeni tesnejšemu in bolj usklajenemu sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da se čimprej odpravijo kršitve prava EU, tako po možnosti ne bo treba začeti uradnega postopka za ugotavljanje kršitev;

G.

ker je Komisija leta 2014 prejela 3 715 pritožb o morebitnih kršitvah prava EU, in sicer je bilo največ pritožb zoper Španijo (553), Italijo (475) in Nemčijo (276);

H.

ker je Komisija leta 2014 začela 893 novih postopkov za ugotavljanje kršitev, pri čemer so Grčija (89), Italija (89) in Španija (86) države članice z najvišjim številom nerešenih zadev;

I.

ker člen 41 Listine opredeljuje pravico do dobrega upravljanja kot pravico vsakogar, da institucije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku, in ker v skladu s členom 298 PDEU institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava;

1.

 opozarja, da je Komisija v skladu s členom 17 PEU pristojna za uporabo prava Unije, tudi Listine (člen 6(1) PEU), katere določbe se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ter za države članice, ko izvajajo pravo Unije;

2.

 se zaveda, da so za pravilno izvajanje in uporabo prava EU odgovorne predvsem države članice, vendar poudarja, da to ne pomeni, da institucije EU pri pripravi sekundarne zakonodaje EU niso dolžne spoštovati primarne zakonodaje EU;

3.

 poudarja, da Komisija, s tem ko nadzoruje uporabo prava EU ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži svoje letno poročilo, opravlja pomembno nalogo; poziva Komisijo, naj še naprej dejavno sodeluje pri razvijanju različnih orodij za izboljšanje izvajanja in izvrševanja prava EU in skladnosti z njim v državah članicah, hkrati pa naj v svoje naslednje letno poročilo poleg podatkov o izvajanju direktiv EU vključi tudi podatke o izvajanju uredb EU;

4.

 se zaveda, da so za pravilno izvajanje in uporabo prava EU odgovorne predvsem države članice, in poudarja, da morajo države članice pri izvajanju prava EU spoštovati vse temeljne vrednote in pravice, določene v Pogodbah in Listini EU o temeljnih pravicah; želi spomniti, da Komisija spremlja in ocenjuje izvajanje prava EU; zato odločno poziva države članice k sistematični uporabi korelacijskih tabel, vendar poudarja, da to ne pomeni, da institucije EU pri pripravi sekundarne zakonodaje EU niso dolžne spoštovati primarne zakonodaje EU; je seznanjen s tem, da je treba v zvezi s sektorsko zakonodajo uporabiti poročila o izvajanju;

5.

 priznava, da ima tudi Evropski parlament nadvse pomembno vlogo v zvezi s tem, saj politično nadzoruje, kako Komisija izvršuje ukrepe, preučuje letna poročila o spremljanju izvajanja prava EU in sprejema ustrezne parlamentarne resolucije; meni, da bi lahko dodatno prispeval k pravočasnemu in pravilnemu prenosu zakonodaje EU, tako da bi prek vzpostavljenih stikov z nacionalnimi parlamenti delil svoje strokovno znanje o zakonodajnem postopku odločanja;

6.

 ugotavlja, da bi si morale države članice kot prednostno nalogo zadati pravočasen in pravilen prenos prava EU v nacionalno zakonodajo ter vzpostavitev jasnega nacionalnega zakonodajnega okvira, da bi se izognile kršitvam prava EU, fizičnim osebam in podjetjem pa zagotovile koristi, ki naj bi jih dosegli z učinkovito in uspešno uporabo prava EU;

7.

 poudarja, da imajo socialni partnerji, organizacije civilne družbe in drugi deležniki pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje ter spremljanju in poročanju o neizpolnjevanju obveznosti glede prenosa in uporabe prava EU s strani držav članic; ugotavlja, da je Komisija priznala vlogo deležnikov s tem, ko je leta 2014 uvedla nova orodja, ki spodbujajo ta proces; poziva deležnike, naj bodo tudi v prihodnje v zvezi s tem pozorni;

8.

 priznava vpliv učinkovite uporabe prava EU na krepitev verodostojnosti institucij EU; ceni pomen, ki ga Komisija v letnem poročilu pripisuje peticijam, ki jih vlagajo državljani, podjetja in organizacije civilne družbe, gre namreč za temeljno pravico, zagotovljeno z Lizbonsko pogodbo, pomemben element Evropskega državljanstva in pomembno sekundarno sredstvo za spremljanje uporabe prava EU in ugotavljanje morebitnih vrzeli v njem, s pomočjo katerega lahko državljani – poleg primarnega načina za demokratično izražanje volje (tj. poleg volitev in referendumov) – izrazijo svoje mnenje in opišejo svoje izkušnje;

9.

 meni, da lahko nerealistični roki za uveljavitev zakonodaje povzročijo, da so države članice nezmožne ravnati skladno s pravili, kar zagotavlja tiho odobritev za odložitev uporabe; poziva evropske institucije, naj se dogovorijo in določijo bolj realistični časovni načrt za izvajanje uredb in direktiv ter pri tem ustrezno upoštevajo čas, ki je potreben za nadzor in posvetovanje; meni, da bi morala Komisija poročila, preglede in zakonodajne revizije pripraviti do datumov, ki sta jih določila sozakonodajalca in so navedeni v ustrezni zakonodaji;

10.

 pozdravlja, da novi medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje vsebuje določbe za boljše izvajanje in uporabo prava EU ter bolj strukturirano sodelovanje na tem področju; podpira poziv iz tega sporazuma, da je treba bolje opredeliti nacionalne ukrepe, ki niso povezani samo z zakonodajo Unije (t. i. čezmerno prenašanje); poudarja, da morajo države članice izboljšati prenos in obveščati o nacionalnih ukrepih, ki dopolnjujejo evropske direktive, in jih izrecno opisati; poudarja, da države članice pri uporabi zakonodaje EU ne bi smele tej zakonodaji dodajati nepotrebnih obremenitev, saj to prispeva k napačnemu dojemanju zakonodajne dejavnosti EU in neutemeljenemu evroskepticizmu med državljani; vseeno poudarja, da to nikakor ne vpliva na pravico držav članic, da na nacionalni ravni sprejmejo višje socialne in okoljske standarde od tistih, ki so bili dogovorjeni na ravni EU;

11.

 poudarja, da bi moral imeti Parlament večjo vlogo pri analizi, kako države pristopnice in države s pridružitvenimi sporazumi z Evropsko unijo izpolnjujejo pravo EU; zato predlaga, da se tem državam zagotovi ustrezna pomoč v obliki stalnega sodelovanja z njihovimi parlamenti na področju spoštovanja in uporabe prava EU;

12.

 predlaga, da bi v odgovor na letna poročila o napredku v državah kandidatkah, ki jih izda Komisija, pripravljal prava poročila o vseh teh državah, ne pa zgolj resolucij, da bi lahko vsi odbori, ki jih to zadeva, podali svoje mnenje; meni, da bi morala Komisija še naprej izdajati poročila o napredku v vseh državah evropskega sosedstva, ki so podpisale pridružitveni sporazum, da bi lahko Parlament pripravil resno in sistematično oceno napredka glede izvajanja pravnega reda EU v teh državah, povezano s pridružitveno agendo;

13.

 pozdravlja 32. letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava EU in ugotavlja, da so bili okolje, promet, notranji trg in storitve tista področja iz leta 2013, na katerih je v letu 2014 ostalo največ nedokončanih postopkov za ugotavljanje kršitev; ugotavlja tudi, da je bilo leta 2014 na področjih politike okolja, zdravja, varstva potrošnikov, mobilnosti in prometa največ novih postopkov za ugotavljanje kršitev; spodbuja Komisijo, naj za zagotovitev medinstitucionalne preglednosti Parlamentu omogoči boljši dostop do zadev, ki vključujejo kršitve prava EU;

14.

 ugotavlja, da se je po navedbah letnega poročila število uradnih postopkov za ugotavljanje kršitev v zadnjih petih letih zmanjšalo, kar po mnenju Komisije kaže na učinkovitost strukturiranega dialoga z državami članicami v okviru sistema EU Pilot; vseeno meni, da je to zmanjšanje v zadnjih letih, ki naj bi se nadaljevalo tudi v naslednjih letih, v glavnem posledica stalnega zmanjšanja števila novih zakonodajnih predlogov Komisije; želi spomniti, da Komisija ne izvaja postopkov v okviru sistema EU Pilot v primeru prepoznega prenosa direktiv;

15.

 opozarja, da ta ocena ne odpravlja dolžnosti Komisije, da učinkovito in pravočasno spremlja uporabo in izvajanje prava EU, in ugotavlja, da bi lahko Parlament prek nadzora nad Komisijo pomagal pri pregledu izvajanja zakonodaje;

16.

 je seznanjen s tem, da se je v obravnavanem obdobju število novih zadev v okviru sistema EU Pilot povečalo, število zadev v postopku za ugotavljanje kršitev pa zmanjšalo, kar po ugotovitvah iz letnega poročila kaže na to, da je ta sistem uporaben in prinaša dobre rezultate, saj spodbuja učinkovitejše izvrševanje prava EU; vendar poudarja, da izvrševanje prava EU ni dovolj pregledno ter da pritožniki in zainteresirane strani nad tem nimajo dejanskega nadzora, zato obžaluje, da Parlament še vedno nima ustreznega dostopa do informacij o postopku v sistemu EU Pilot in odprtih zadevah, čeprav je to že večkrat zahteval; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost, kar zadeva informacije o postopku v sistemu EU Pilot in odprtih zadevah;

17.

 meni, da bi morale biti finančne kazni v primeru neupoštevanja zakonodaje EU učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da bi bilo treba upoštevati ponavljajoče neizpolnjevanje obveznosti na enakem področju in da je treba spoštovati zakonodajne pravice držav članic;

18.

 opozarja, da je treba v Evropski uniji, ki temelji na načelu pravne države ter pravni varnosti in predvidljivosti, prvenstveno državljanom pravno omogočiti, da se jasno, brez težav, pregledno in pravočasno (tudi prek interneta in drugih sredstev) seznanijo s tem, ali so bili s prenosom zakonodaje EU sprejeti nacionalni predpisi in kateri predpisi so to ter kateri nacionalni organi so pristojni za njihovo pravilno izvajanje;

19.

 poziva Komisijo, naj poveže vse portale, točke dostopa in spletna mesta z informacijami v enoten portal, prek katerega bodo lahko državljani enostavno dostopali do spletnih pritožbenih obrazcev in uporabniku prijaznih informacij o postopkih za ugotavljanje kršitev; poziva jo tudi, naj v svoje naslednje poročilo o spremljanju vključi podrobnejše informacije o uporabi teh portalov;

20.

 poudarja, da imata Komisija in Parlament oba obveznost, da lojalno sodelujeta med seboj; zato poziva k reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, da se omogoči obveščanje o postopkih EU Pilot v obliki (zaupnega) dokumenta, ki bi se predložil parlamentarnemu odboru, pristojnemu za razlaganje in uporabo prava Unije;

21.

 opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2013 (2) pozval k sprejetju uredbe EU o zakonu Evropske unije o upravnem postopku v skladu s členom 298 PDEU, vendar pa kljub temu, da je bila resolucija sprejeta z veliko večino (572 glasov za, 16 proti, 12 vzdržanih), zahtevi Parlamenta ni sledil predlog Komisije; poziva Komisijo, naj ponovno preuči resolucijo Parlamenta in pripravi predlog zakonodajnega akta o upravnem postopku;

22.

 zlasti obžaluje, da njegovi zahtevi po zavezujočih pravilih v obliki uredbe, ki bi določala različne vidike postopka za ugotavljanje kršitev in predhodnega postopka, med katerimi so obvestila, zavezujoči roki, pravica do zaslišanja, dolžnost obrazložitve in pravica vsake osebe do vpogleda v svoj spis, niso sledili nadaljnji ukrepi, da bi okrepili pravice državljanov in zagotovili preglednost;

23.

 pri tem opozarja, da je Odbor za pravne zadeve ustanovil novo delovno skupino za upravno pravo, ki je sklenila, da bo kot navdih za Komisijo pripravila konkreten predlog uredbe o upravnem postopku za upravo EU, in to ne zato, ker bi dvomila v pravico Komisije do pobude, temveč da bi dokazala smiselnost in izvedljivost takšne uredbe;

24.

 meni, da namen tega osnutka uredbe ni nadomestiti obstoječo zakonodajo EU, temveč jo dopolniti tam, kjer se ugotovijo pomanjkljivosti ali težave pri razlagi, in tako v dobro državljanov, podjetij, upravnih organov in njihovih uslužbencev prispevati k razumljivejši, jasnejši in bolj usklajeni razlagi veljavnih predpisov;

25.

 zato znova poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog zakona Evropske unije o upravnem postopku, pri čemer naj upošteva ukrepe, ki jih je na tem področju doslej sprejel Parlament;

26.

 opozarja, da Pogodbi in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah institucije EU zavezujejo, tudi kadar nastopajo kot članice skupin mednarodnih posojilodajalcev (t. i. trojk);

27.

 poziva Komisijo, naj skladnost s pravom EU obravnava kot resnično prednostno politično nalogo, ki jo je treba izvajati v tesnem sodelovanju s Parlamentom, katerega dolžnost je (a) zagotavljati politično odgovornost Komisije in (b) si kot sozakonodajalec zagotavljati polno obveščenost, da lahko tako ves čas izboljšuje svoje zakonodajno delo;

28.

 podpira uvedbo procesa v Evropskem parlamentu za spremljanje uporabe prava EU v državah članicah, na podlagi katerega bo mogoče proučevati vprašanje neizpolnjevanja obveznosti za vsako državo posebej in v katerem se bo upoštevalo, da ustrezni stalni odbori Evropskega parlamenta na svojih področjih pristojnosti spremljajo uporabo prava EU.

29.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter nacionalnim parlamentom.

(1)  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0322.

(2)  UL C 440, 30.12.2015, str. 17.

Top