31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/83

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti njenih členov 121(2), 136 ter 148,

—

ob upoštevanju člena 9 PDEU (horizontalna socialna klavzula),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (2),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju (3),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (5),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (7),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (8),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010 in 17. junija 2010 ter sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (9),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2015/1848 z dne 5. oktobra 2015 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic za 2015 (10),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (11),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 z naslovom Pregled okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi (12),

—

ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije („poročilo petih predsednikov“),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

—

ob upoštevanju sporočila voditeljev držav G20 z vrha, ki je potekal 15. in 16. novembra 2015 v Antaliji,

—

ob upoštevanju posodobljenih ocen vzdržnosti osebja, ki so jih izvedli pri Mednarodnem denarnem skladu za postopek vzajemnega ocenjevanja neravnotežij in rasti, sprožen v okviru držav G20 (oktober 2015);

—

ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 na 21. zasedanju konference pogodbenic o podnebnih spremembah v Parizu,

—

ob upoštevanju gospodarskih napovedi Komisije iz jeseni 2015,

—

ob upoštevanju študij in poglobljenih analiz usklajenosti gospodarskih politik v euroobmočju v okviru evropskega semestra, ki so jih pripravili za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (november 2015),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 o letnem pregledu rasti 2016 (COM(2015)0690), poročila o mehanizmu opozarjanja 2016 (COM(2015)0691) in osnutka skupnega poročila o zaposlovanju (COM(2015)0700),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (COM(2015)0701),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije (14),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta o ekonomski politiki euroobmočja,

—

ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra 2016,

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. decembra 2015 o javnih financah v ekonomski in monetarni uniji (Medinstitucionalni dokument 014),

—

ob upoštevanju razprave s Komisijo o svežnju evropskega semestra – letni pregled rasti za leto 2016, ki je potekala v Evropskem parlamentu,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0030/2016),

A.

ker je gospodarsko okrevanje v Evropski uniji v teku, vendar je med državami članicami in znotraj njih šibko in neenakomerno in deloma odvisno od začasnih in zunanjih dejavnikov, vključno z nizko ceno nafte;

B.

ker se nekatere države članice soočajo z dolgotrajnim problemom zelo nizke stopnje rasti;

C.

ker se ob gospodarskih in finančnih pretresih v več gospodarstvih v vzponu globalna gospodarska rast upočasnjuje in vodi v nove strateške izzive, na katere se bo morala Evropska unija ustrezno odzvati;

D.

ker se Evropa še vedno sooča z znatnim naložbenim primanjkljajem, ki bistveno slabi dolgoročnejši potencial EU za rast, medtem ko presežek euroobmočja na tekočem računu plačilne bilance raste; ker je javni in zasebni dolg v številnih državah še vedno visok, čeprav so se primanjkljaji tekočega računa plačilne bilance zmanjšali; ker bi morale številne države članice okrepiti prizadevanja za izvajanje pomembnih strukturnih reform;

E.

ker se v večini držav članic neto zunanji dolg, izražen kot odstotek od BDP, ni zmanjšal, kljub temu, da se je v več državah znatno zmanjšal primanjkljaj tekočega računa in so se znižali stroški dela na enoto;

F.

ker se stopnja zaposlenosti povečuje, vendar še vedno ne toliko, da bi lahko bistveno zajezila brezposelnost, zlasti brezposelnost mladih in dolgotrajno brezposelnost, ter revščino;

G.

ker je Evropa gospodarski prostor, ki je v primerjavi s konkurenti močno odvisen od uvoženih virov; ker je zato izgradnja pravega krožnega gospodarstva osnovni pogoj za gospodarsko rast v prihodnosti;

H.

ker kriza leta 2008 ni bila samo ciklična, ampak tudi strukturna, kar pojasnjuje tudi njene trajne učinke;

I.

ker sta prosto gibanje ljudi ter prost pretok blaga, storitev in kapitala temelj trajnostne gospodarske rasti na enotnem trgu Evropske unije;

J.

ker so izogibanje davkom, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje povzročili več milijard škode v potencialnih prihodkih javnih financ več držav članic, in sicer v korist velikim korporacijam, zaradi česar sta ogrožena temelj solidarnosti med državami in poštena konkurenca med podjetji;

1.

pozdravlja sveženj letnega pregleda rasti za leto 2016 in predlagano kombinacijo politik, ki zajema naložbe, strukturne reforme in fiskalno odgovornost in je namenjena nadaljnjemu spodbujanju višjih stopenj rasti in krepitvi evropskega okrevanja in zbliževanja navzgor; poudarja da so potrebna velika nacionalna prizadevanja v smislu učinkovitega izvajanja strukturnih reform, pa tudi močnejše evropsko usklajevanje, da bi dosegli trdnejše gospodarsko okrevanje ter trajnostno blaginjo, ki bi bila bolj razširjena;

2.

pozdravlja izboljšave v javnih financah, zlasti postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v BDP v EU in euroobmočju ter zmanjšanje nominalnega proračunskega primanjkljaja; ugotavlja pa, da v nekaterih državah članicah, ki imajo nizko nominalno rast BDP in nizko inflacijo, delež javnega dolga še vedno narašča in da postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem še vedno poteka v devetih državah članicah; poudarja, da imajo številne države članice omejen fiskalni manevrski prostor za spopadanje z morebitnimi novimi gospodarskimi pretresi in da bi bilo treba zato razmisliti o tesnejšem evropskem usklajevanju, s katerim bi podprli fiskalno konsolidacijo brez oviranja rasti;

3.

ugotavlja, da svetovna konkurenčnost Evropske unije ostaja pomemben cilj in opozarja na pomen strukturnih reform, naložb v raziskave in razvoj, učinkovito rabo virov, inovacij, ki povečujejo produktivnost, in zmanjšanje makroekonomskih neravnotežij; hkrati meni, da je treba zaradi vse slabših svetovnih obetov okrepiti domače povpraševanje, da bi evropsko gospodarstvo postalo odpornejše; je zaskrbljen zlasti zaradi morebitne upočasnitve svetovnega povpraševanja;

4.

meni, da bi bilo treba makroekonomska neravnotežja reševati z usklajenim prizadevanjem vseh držav članic in z ustreznimi reformami in naložbami; poudarja, da mora vsaka država članica v zvezi s tem izpolniti svojo individualno odgovornost; ugotavlja, da visoki presežki tekočega računa plačilne bilance omogočajo povečanje domačega povpraševanja; poudarja, da je visoka raven javnega in zasebnega dolga bistveno tveganje ter da sta potrebni odgovorna fiskalna politika in višja rast, da bi ju hitreje zmanjšali;

5.

poziva k nadaljnjim prizadevanjem v podporo okrevanju, pospeševanju konvergence k najboljšim državam in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij, tudi s povečanjem produktivnosti in spodbujanjem naložb;

6.

meni, da je rahlo izboljšanje kazalnikov na trgu dela spodbudno, vendar priznava, da ostajajo velike razlike med državami članicami, brezposelnost pa je še vedno nesprejemljivo visoka; ugotavlja, da se je treba opreti na nedavne izboljšave, tudi s povečanjem kakovosti ustvarjenih delovnih mest in njihove produktivnosti; poziva k okrepitvi prizadevanj za pospešitev naložb v spretnosti, oblikovanje bolj vključujočih trgov dela, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in zmanjšanje revščine, socialne izključenosti in vse večje neenakosti pri prihodkih in premoženju ob ohranitvi proračunske discipline; poudarja, da bi morali imeti zaposlitveni kazalniki enak status kot obstoječi kazalniki, da bi lahko izvedli poglobljeno analizo in preprečili dvorazredni pristop, in da bi jih bilo treba ustrezno upoštevati v politiki in smernicah EU za države članice;

7.

pozdravlja prenovljene integrirane smernice strategije Evropa 2020 in poziva k okrepitvi vloge te strategije pri usmerjanju evropskega semestra, v skladu s cilji Pogodbe in veljavno zakonodajo, ter za preprečitev ponovne krize državnega dolga; opozarja na pomen ambicioznih politik in instrumentov za zagotovitev, da bo Evropa kar najbolj izkoristila energetski in digitalni prehod, med drugim po zaslugi ustreznih naložb v raziskave, razvoj in inovacije ter spretnosti, da pri zmanjšali zaostanek EU za njenimi glavnimi svetovnimi tekmeci v smislu skupne faktorske produktivnosti; meni, da je treba odpraviti gospodarske neenakosti, ki so ovira za dolgotrajno gospodarsko rast; poziva Komisijo, naj v priporočilih za posamezne države obravnava okoljske davčne reforme, tudi v okviru fiskalne odgovornosti; poziva k skladnemu in celostnemu spremljanju prilagajanja najuspešnejšim državam glede ciljev strategije Evropa 2020;

8.

poziva k čim bolj učinkoviti uporabi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) za podporo strateškim projektom, za katere ni na voljo drugih virov financiranja, v skladu z mandatom sklada; poziva države članice in EFSI, naj v razvoj dinamičnih seznamov projektov in naložbenih platform s pomočjo Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe in Evropskega portala naložbenih projektov tesno vključijo lokalne in regionalne organe; poudarja tudi, da je pomembno ustvariti sinergije med EFSI in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo evropske strukturne in investicijske sklade in v skladu s strategijo Evropa 2020, da bi okrepili kohezijo in ublažili razhajanja na enotnem trgu, in sicer tako, da se vsem regijam omogoči razvoj konkurenčnih prednosti in olajšajo dodatne zasebne naložbe; meni, da bi morale te naložbe služiti skladni industrijski politiki in da bi morale posebno pozornost nameniti ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, zlasti za mlade; poudarja, da so potrebni zadostne upravne zmogljivosti, dejavna vloga za regije ter boljše usklajevanje na vseh ravneh upravljanja in med njimi; poziva, naj se preučijo dodatni možni politični ukrepi za zmanjšanje naložbene vrzeli v EU;

10.

se zaveda procesa razdolževanja, ki poteka v zasebnem sektorju; poudarja, da je stopnja naložb v Evropi še vedno precej nižja kot v obdobju pred krizo; v zvezi s tem opozarja na pomen hitre vzpostavitve bančne unije in izvedbe bančnih strukturnih reform, ter pomen spodbujanja kapitalskih naložb v mala in srednja podjetja s pomočjo unije kapitalskih trgov; poziva k čim večjem izkoriščanju EFSI in programa COSME, da bi izboljšali dostop malih in srednjih podjetij do financiranja; meni, da bi večja regulativna predvidljivost na enotnem trgu izboljšala zaupanje vlagateljev;

11.

poudarja, da so potrebne večje naložbe v človeški kapital, zlasti izobraževanje in inovacije, tudi v okviru reform trga dela; poudarja, da je treba izboljšati nacionalne izobraževalne sisteme, sisteme poklicnega usposabljanja in sisteme vseživljenjskega učenja ter jih prilagoditi novim zahtevam po spretnostih in znanju na trgu dela EU; poudarja, da bo vse to omogočilo inovacije kot ključni dejavnik rasti, produktivnosti in konkurenčnosti; v zvezi s tem poziva države članice, naj izboljšajo produktivnost javnih naložb;

12.

pozdravlja naložbene profile po posameznih državah, ki razkrivajo nekatere od glavnih izzivov za naložbe v posameznih državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj v odkrivanje ovir za naložbe vključijo vse ravni upravljanja in ustrezne deležnike ter se pri tem osredotočijo zlasti na notranji trg, skromno domače povpraševanje in strukturne reforme ter zagotavljanje ustreznih instrumentov za povezovanje javnega in zasebnega financiranja; poudarja, kako pomembna je visoka raven produktivnih naložb za dolgoročno gospodarsko dohitevanje držav članic; ugotavlja, da je treba v vsaki državi najti primerno ravnotežje med tekočimi izdatki, dolgoročno vzdržnostjo javnih financ in naložbami v gospodarski potencial za rast in da imajo enotni trg in evropski instrumenti, kot so EFSI in skladi ESI, pomembno vlogo pri podpiranju zdrave ravni naložb; poudarja, da lahko nizke javne naložbe v raziskave in inovacije v več državah povzročijo, da bodo te še globlje padle v „past srednjega dohodka“;

13.

meni, da bi bilo treba po dolgem obdobju makroekonomskega prilagajanja poudarek nameniti izvajanju strukturnih reform in naložb, namenjenim krepitvi potenciala za rast na temelju kakovostnega zaposlovanja in produktivnosti, spodbujanju pravičnih, trdnih, učinkovitih in fiskalno vzdržnih sistemov socialnega varstva in pospeševanju trajnostnega prehoda gospodarstev držav članic k bolj učinkoviti rabi virov;

14.

poziva k trajnostnim reformam na trgih blaga, storitev in dela ter pokojninskih sistemov, pa tudi k boljšem pravnem urejanju, ki bo spodbujalo inovacije, ustvarjanje delovnih mest in pošteno konkurenco, ki bo povečala blaginjo, ne da bi zmanjšala varstvo potrošnikov;

15.

poudarja pomen učinkovitejše rabe virov in energije, tudi z razvojem krožnega gospodarstva; poudarja, da je pomembno nadalje razvijati resnično energetsko unijo, ki bo temeljila na solidarnosti, učinkovitosti in raznolikosti ter upoštevala domače vire energije, vključno z obnovljivimi viri; poziva Komisijo, naj te pomisleke vključi v priporočila za posamezne države, ker so tam najbolj pomembni za konkurenčnost in trajnostno rast;

16.

poziva k sprejetju nadaljnjih ukrepov za spodbujanje ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in oblikovanje prilagodljivih trgov dela z manjšo segmentacijo; poudarja pomen vzdržnih in učinkovitih sistemov socialnega varstva; opozarja, da je zagotovitev visoke stopnje zaposlenosti pomemben dejavnik za ohranitev vzdržnih pokojninskih sistemov;

17.

poudarja potrebo po sodobni, učinkoviti in državljanom prijazni javni upravi na vseh ravneh upravljanja ter po učinkovitih in preglednih predpisih glede javnega naročanja; poudarja, da je pomembno sprejeti nadaljnje ukrepe za vzpostavitev resnične e-uprave v državah članicah in med njimi; poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo in odpravijo svoje upravne pomanjkljivosti, ki se v kriznih razmerah utegnejo izkazati za škodljive;

18.

poziva k večji davčni razbremenitvi dela, o kateri naj se odloča na nacionalni ravni, pri čemer je treba zagotoviti vzdržnost sistemov socialnega varstva;

19.

je seznanjen s predlogom programa za podporo strukturnim reformam, namenjenega okrepljenemu izvajanju rasti naklonjenih reform v državah članicah, o katerem se bo odločalo po rednem zakonodajnem postopku; ponovno poudarja, da je izvajanje strukturnih reform v pristojnosti držav članic;

20.

ponovno poudarja, da bi potrebovali odgovorne fiskalne politike, usmerjene v rast, ki bi zagotavljale vzdržnost dolgov ter upoštevale gospodarski cikel in naložbene vrzeli, hkrati pa spoštovale socialne pravice državljanov; opozarja, da zelo visoka zadolženost nekaterih držav članic pomeni znatno tveganje v primeru morebitnih novih pretresov v euroobmočju; poudarja, da bo treba v državah z visokim deležem javnega dolga v BDP okrepiti prizadevanja za povečanje odpornosti javnih financ in spodbujanje rasti, da se bo javni dolg začel trajno manjšati;

21.

vztraja pri izvajanju pakta o stabilnosti in rasti, pa tudi pri polni uporabi obstoječih določb o prožnosti v skladu s sporočilom Komisije z dne 13. januarja 2015 (COM(2015)0012), med drugim za spodbujanje večjih naložbenih in strukturnih reform ter obravnavo varnostnih groženj in pritoka beguncev;

22.

poudarja, da je treba doseči izboljšave pri pobiranju davkov, boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, ukrepanju proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in davčnim oazam ter pri usklajevanju davčnih politik znotraj EU; poziva k učinkovitim in preglednim davčnim sistemom za boljše pobiranje davkov, preprečevanje izogibanja davkom in boj proti organiziranemu kriminalu; zato meni, da bi morali imeti davčni in carinski organi na voljo dovolj človeških virov ter materialnih in finančnih sredstev;

23.

podpira racionalna in posamezna prizadevanja držav za večjo kakovost, učinkovitost in rasti naklonjeno usmerjenost javne porabe, zlasti s preusmeritvijo neproduktivne porabe v naložbe, ki spodbujajo rast, vendar ne ogrožajo zagotavljanja nujnih javnih in socialnih storitev;

24.

pozdravlja priporočila za gospodarsko politiko v euroobmočju, ki jih je Komisija predlagala šest mesecev pred priporočili za posamezne države, kot način za poglabljanje usklajenosti politik pri nadaljnjem ukrepanju po poročilu petih predsednikov in ustreznih resolucij Evropskega parlamenta;

25.

poudarja, da je euroobmočje zaradi svoje visoke stopnje soodvisnosti in enotnosti svoje monetarne politike gospodarska enota, v kateri je treba spodbujati približevanje najuspešnejšim državam in ga podpirati z večjim usklajevanjem nacionalnih politik; poudarja pomen okrepljenega ukrepanja vseh nacionalnih vlad, da v svojih državah članicah izvedejo potrebne gospodarske reforme in naložbe za zmanjšanje makroekonomskih neravnotežij in preprečevanje negativnih učinkov prelivanja nacionalnih politik na druge države članice; zato poziva k poglobljeni oceni teh makroekonomskih neravnotežij in učinkov prelivanja, ki bi dopolnila oceno o ranljivosti posameznih držav in oceno makroekonomskega dialoga; vztraja pri popolni skladnosti priporočil za euroobmočje in priporočil za posamezne države;

26.

pozdravlja, da se večja pozornost namenja skupni fiskalni naravnanosti euroobmočja, ki pa ne preusmerja pozornosti od odgovornosti posameznih držav članic; opozarja, da kar zadeva postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, fiskalnega primanjkljaja v eni državi članici ni mogoče izravnati s fiskalnim presežkom v drugi; poziva k rednemu spremljanju, ali je skupna fiskalna naravnanost primerna glede na obstoječe naložbene vrzeli;

27.

podpira priporočilo o različnem določanju fiskalnega napora za posamezne države članic, pri katerem bi upoštevali njihov položaj glede na zahteve iz pakta o stabilnosti in rasti in njihove potrebe po stabilizaciji, pa tudi učinke prelivanja; ugotavlja, da to za številne države članice pomeni izvajanje fiskalne konsolidacije, ki spodbuja rast; po drugi strani ugotavlja, da imajo nekatere države večji fiskalni manevrski prostor glede na zahteve pakta za stabilnost in rast, ki bi ga v tem trenutku lahko uporabili za podporo domačemu gospodarstvu;

28.

ugotavlja, da je visok presežek na tekočem računu euroobmočja sicer dobrodošel znak njegove zunanje konkurenčnosti, vendar njegova trenutna raven tudi kaže na pomanjkanje domačih naložb, kar ima škodljiv učinek na rast in zaposlovanje; meni, da bi bilo okrepljeno domače povpraševanje ustreznejše za trajnostno rast euroobmočja, ustreznejše pa bi bilo tudi z globalnega vidika; se zaveda, da je presežek na tekočem računu v nekaterih državah članicah povezan s pozitivnimi učinki prelivanja v celotni verigi dodane vrednosti, ki lahko na različne načine koristijo nekaterim drugim državam članicam; priznava tudi vlogo, ki jo ima enotna valuta, ker pomaga bolj konkurenčnim državam ohraniti visoke presežke do preostalega sveta; pozdravlja ugotovitve zimske napovedi Komisije za 2016, po kateri je gospodarsko rast v nekaterih državah članicah v letu 2015 poganjalo zlasti domače povpraševanje; meni, da je pomembno, da države članice z višjimi presežki na tekočih računih plačilne bilance še naprej krepijo domače povpraševanje v lastno in splošno korist; hkrati poziva manj konkurenčne države članice, naj učinkovito izvedejo strukturne reforme in kakovostne naložbe za posodobitev njihovih gospodarstev in vzpostavitev trajnostnega poslovnega okolja za dolgoročne naložbe v skladu s strategijo Evropa 2020; meni, da je to najboljši način za zmanjšanje makroekonomskih neravnotežij znotraj držav članic, za razliko od notranje devalvacije, ki slabi povpraševanje in upočasnjuje gospodarsko rast v euroobmočju;

29.

poudarja, da je treba spodbujati pravo ekonomsko in socialno konvergenco, ki jo poganjajo boljša produktivnost in nestroškovni dejavniki; poudarja, kako pomembno je, da vse države članice učinkovito izvajajo strukturne reforme, izboljšajo kakovost javne porabe in imajo dovolj naložbenih zmogljivosti, da bi omogočili uravnoteženo in trajnostno rast, ki je ključna tudi za zmanjšanje deleža javnega razmerja med dolgom in BDP; priznava, da visok javni in zasebni dolg znatno zmanjšujeta zmogljivost za naložbe in s tem upočasnjujeta rast;

30.

opozarja, da se plače določajo z neodvisnimi kolektivnimi pogajanji, in poziva ustrezne akterje, naj zagotovijo odgovorno in rasti naklonjeno usklajevanje plač, ki naj odraža povečanje produktivnosti; zlasti poziva zadevne akterje v državah s primanjkljajem tekočega računa ali skoraj izravnanim tekočim računom, naj nadaljujejo prizadevanja za opvečanje produktivnosti in ohranjanje konkurenčnosti; hkrati poziva vse zadevne akterje v državah z visokim presežkom, naj uporabijo presežne prihranke za podporo domačemu povpraševanju in naložbam;

31.

poziva k ukrepom, ki bi preprečevali tekmovanje v zniževanju obdavčenja in socialnih standardov, kar povečuje neenakosti; opozarja, da je treba ohraniti mednarodno konkurenčnost na podlagi produktivnosti in zbliževanja navzgor; pozdravlja, da se več pozornosti posveča trem zaposlitvenim kazalnikom iz preglednice o makroekonomskih neravnotežjih, ter prosi Komisijo, naj jih obravnava kot enakovredne drugim; meni tudi, da je treba pri oblikovanju politik ustrezno upoštevati preglednico ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov ter ustrezne kazalnike glede učinkovite rabe virov;

32.

je seznanjen s sklepi Evropskega sveta o ekonomski in monetarni uniji iz decembra 2015 ter poziva Komisijo, naj začne čim prej pripravljati dolgoročnejše ukrepe;

33.

obžaluje slabo izvajanje priporočil za posamezne države ter meni, da je treba za boljše izvajanje bolje opredeliti jasno izražene prednostne naloge na evropski ravni in razširiti odkrito javno razpravo, politično pripravljenost in zavezanost na nacionalni ravni, saj bodo poročila tako pridobila večji pomen in spodbudila nacionalno odgovornost; v zvezi s tem pozdravlja obiske članov Komisije v državah članicah z namenom razprav o procesu evropskega semestra in dokumentih, povezanih z njim;

34.

poziva k vzpostavitvi ustreznega ravnovesja med izdajanjem priporočil za posamezne države, ki so osredotočena na ključne prednostne naloge, in zagotavljanjem, da ta priporočila obravnavajo vse ključne izzive, tudi potrebo, da se prepreči ponovna dolžniška kriza in da se povečajo konkurenčnost, rast in zaposlovanje, ob upoštevanju ciljev strategije Evropa 2020;

35.

pozdravlja plenarno razprave s predsednikom Komisije in predsednikom Euroskupine o osnutku priporočila za euroobmočje z dne 15. decembra 2015 in izraža prošnjo, da bi tovrstne razprave postale redni del evropskega semestra; meni, da bi tovrstne razprave okrepile in dopolnile demokratični dialog, zlasti gospodarski dialog, ter pomagale povečati odgovornost izvršilne veje oblasti;

36.

poudarja, da bi moralo pomladansko zasedanje Evropskega sveta ostati osrednja priložnost za opredeljevanje prednostnih nalog; pozdravlja razpravo s Komisijo na plenarnem zasedanju o prednostnih nalogah letnega pregleda rasti pred njegovim sprejetjem in po njem; opominja, da je oblikovanje gospodarske politike na podlagi priporočila, ki ga Svet izda državam članicam, izvedbeni akt, ki zahteva demokratični nadzor Evropskega parlamenta in razpravo v njem; zato poziva Svet, naj sprejme priporočila in sklepe za euroobmočje v zvezi s svežnjem letnega pregleda rasti, potem ko bo svoje mnenje o njih izrazil tudi Parlament; potrjuje svojo zavezanost čim hitrejšemu razmisleku o teh dokumentih, da bo lahko svoje stališče izrazil dovolj zgodaj pred pomladanskim zasedanjem Evropskega sveta; pozdravlja povabilo Evropskemu parlamentu, naj njegov predsednik posreduje stališče Parlamenta na pomladanskem zasedanju Evropskega sveta; poudarja še, da mora biti Evropski parlament v skladu s Pogodbo obveščen, ko Svet sprejme priporočila, in seznanjen z rezultati večstranskega nadzora;

37.

opozarja, kako pomembno je, da nacionalni parlamenti razpravljajo o poročilih in priporočilih za posamezne države ter glasujejo o nacionalnih programih reform in nacionalnih konvergenčnih programih ali programih za stabilnost; poziva države članice, naj strukturirano vključijo socialne partnerje, lokalne in regionalne organe ter druge pomembne deležnike in izkoristijo hitro objavo poročil za posamezne države; opozarja na nenadomestljivost socialnih partnerjev pri določanju plač in ključno vlogo, ki bi jo morali imeti v širših gospodarskih razpravah, zlasti v zvezi s spodbujanjem produktivnosti; poziva tudi k tesnejšemu sodelovanju nacionalnih parlamentov z Evropskim parlamentom;

38.

poziva Komisijo, naj začne pogajanja za medinstitucionalni sporazum o gospodarskem upravljanju; vztraja, da bi moral ta medinstitucionalni sporazum v okviru Pogodb zagotoviti, da bo struktura evropskega semestra omogočala konstruktiven in reden parlamentarni nadzor postopka, zlasti glede prednostnih nalog letnega pregleda rasti in priporočil za euroobmočje;

39.

obžaluje, da zaradi skromnega proračuna EU, ker ni mogoče spreminjati pravil glede lastnih sredstev ter ker ni skladnosti med gospodarskimi napovedmi, prednostnimi nalogami ekonomske politike in oblikovanjem enoletnih in večletnih proračunov, ni zadovoljivega finančnega vzvoda;

40.

poudarja, da proračun EU neposredno prispeva k uresničevanju dveh od treh ciljev letnega pregleda rasti za leto 2016 (oživitev naložb, nadaljevanje strukturnih reform in izvajanje odgovorne in iskrene fiskalne politike, ki bi bila v skladu z napovedanimi političnimi zavezami); pozdravlja predlog Komisije, da bi sredstva EU za tehnično pomoč uporabili za podporo strukturnim reformam;

41.

meni, da bi lahko s proračunom EU razbremenili nacionalne proračune in podkrepili prizadevanja za fiskalno konsolidacijo z uvedbo lastnih sredstev in racionalizacijo odhodkov; prepričan je, da bi lahko z okrepljenim upravljanjem javnih sredstev na ravni EU ustvarili ekonomijo obsega in tako zmanjšali odhodke, na primer na diplomatskem in vojaškem področju, ne da bi bilo pri tem ogroženo načelo deljenega upravljanja, predvsem v zvezi s strukturnimi skladi;

42.

poudarja, da je ustvarjanje primanjkljaja v proračunu EU nezakonito; ugotavlja, da države članice pojmujejo proračun EU kot spremenljivko za prilagajanje nacionalnih proračunov;

43.

poudarja, da je za dokončno vzpostavitev ekonomske in monetarne unije potrebno večje povezovanje znotraj euroobmočja in da je proračunska unija temelj za uspešno delovanje eura;

44.

poziva, naj se v zvezi s stališčem Parlamenta do euroobmočja in njegove proračunske zmogljivosti upoštevajo sklepi samoiniciativnega poročila o proračunski zmogljivosti euroobmočja, ki bo pripravljeno v letu 2016;

45.

poziva Komisijo, naj izvede pregled večletnega finančnega okvira, kot je bilo dogovorjeno junija 2013 v okviru političnega dogovora med Parlamentom, Komisijo in Svetom; poudarja, da so finančne in humanitarne krize, ki so prizadele EU v obdobju 2009-2014, razkrile neustreznost sedanjega večletnega finančnega okvira; poudarja tudi, da je treba izvesti temeljito reformo finančnega načrtovanja EU ter pri tem ustrezno upoštevati cilje, financiranje in trajanje instrumentov, ki so na voljo.

46.

poudarja, da je bistveno, da se ta priporočila vključijo v proces evropskega semestra, če naj reforma zakonodaje o odpadkih in akcijski načrt o krožnem gospodarstvu pospešita prehod evropskega gospodarstva na krožni model, s tem pa bi spodbodli konkurenčnost, odpiranje delovnih mest in ustvarjanje trajnostne rasti; priporoča, naj se načela krožnega gospodarstva vključijo v priporočila za posamezne države;

47.

ponovno poudarja, da je potreben fiskalni okvir, ki bo skladen z načelom odgovornosti povzročitelja in bo dal prave signale za naložbe v učinkovito rabo virov, posodobitev proizvodnih procesov in izdelovanje bolj popravljivih in trajnejših proizvodov; znova poudarja, da je treba postopoma ukiniti okolju škodljive subvencije in davčno obremenitev preusmeriti z dela na onesnaževanje okolja;

48.

meni, da je v okviru evropskega semestra pomembno oceniti delovanje sistemov zdravstvenega varstva, in podpira prehod na pristop, ki bo temeljil na rezultatih, ter poudarek na preprečevanju bolezni in spodbujanju zdravja; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z deležniki razvije orodja za spremljanje ciljev na področju zdravja in merjenje dostopa do visokokakovostnega zdravstvenega varstva ter naj spodbuja preglednost stroškov zdravstvenih raziskav, da bi zmanjšala razhajanja in neenakosti v zdravstvu med državami članicami in znotraj njih; poziva Komisijo, naj v priporočilih za posamezne države upošteva dolgoročne učinke na zdravje in fiskalne vplive ukrepov, ki se nanašajo na preventivne programe;

49.

poudarja, kako pomembna je vzdržnost sektorja zdravstvenega varstva, ki ima pomembno vlogo v vsem gospodarstvu, saj predstavlja 8 % evropske delovne sile in 10 % BDP v EU, in zagotavlja enakopraven dostop do zdravstvenih storitev za vse državljane – zdravje je namreč bistven dejavnik za stabilnost, trajnost in nadaljnji razvoj držav članic in njihovih gospodarstev;

50.

se zaveda, kako pomembne so naložbe EU za manj razvite regije ter da je pomembno zagotoviti, da bodo te naložbe lahko pritegnile še druge ter tako spodbujale ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

51.

pozna povezave med cilji procesa evropskega semestra in načrtovanjem programov za evropske strukturne in investicijske sklade za obdobje 2014–2020, kakor je razvidno iz sporazumov o partnerstvu; zato meni, da bi lahko imeli instrumenti kohezijske politike po reformi za obdobje 2014–2020 zelo pomembno vlogo pri izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države, s tem pa bi prispevali k uresničevanju strateških ciljev EU ter dejanskemu izvajanju sporazumov o partnerstvu; poudarja, da so programi in cilji v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov večletne in dolgoročne narave v primerjavi z letnim ciklom evropskega semestra, in da je treba uskladiti prednostne naloge Evropske unije, nacionalne potrebe ter regionalne in lokalne potrebe;

52.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam držav članic, nacionalnim parlamentom in Evropski centralni banki.