EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.12.2016

COM(2016) 792 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Četrto poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Četrto poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Uvod

V obdobju, ki ga zajema to četrto poročilo 1 , je iz izvajanja izjave EU in Turčije 2 razviden trend stalnega doseganja rezultatov, četudi so bili pri tem številni izzivi.

Od začetka veljavnosti izjave se je število prehodov precej zmanjšalo, v obdobju, ki ga zajema to poročilo, pa se je ta trend še nadaljeval. Število smrtnih žrtev se je zmanjšalo. Povprečno število dnevnih prihodov iz Turčije na grške otoke je bilo še naprej približno 81 oseb, kar je veliko manj v primerjavi z najvišjimi števili v istem obdobju lani. Hkrati pa vračanje iz Grčije v Turčijo poteka prepočasi. Zato so že tako preobremenjeni sprejemni objekti na grških otokih pod dodatnim pritiskom, kar je povzročilo nedavne motnje javnega reda. Čeprav so tokovi proti Grčiji bistveno manjši kot pred začetkom izvajanja izjave, je potrebno skrbno spremljanje, predvsem pa dodatna prizadevanja za izboljšanje razmer na grških otokih.

Napredek je opazen tudi pri drugih elementih izjave. Hitrost preseljevanja sirskih beguncev iz Turčije se na primer stalno povečuje. EU je instrumentu za begunce v Turčiji namenila že več kot 2,2 milijarde EUR od skupnih sredstev v višini 3 milijard EUR, zdaj pa je bilo izplačanih 677 milijonov EUR.

V tem četrtem poročilu so opisani stalni trend napredka in ukrepi, ki so še vedno potrebni za izvajanje izjave in njeno trdno utemeljitev kot stabilen in trajnostni steber politike EU. Evropski svet je 20. oktobra 3 ugotovil, da je za trajno stabilizacijo razmer na vzhodni sredozemski poti potrebno nadaljnje izvajanje izjave. V svojih ugotovitvah je pozval, naj se vračanje z grških otokov v Turčijo dodatno pospeši, naj se hitro imenujejo stalni koordinatorji na grških žariščnih točkah, naj se države članice celovito odzivajo na pozive ustreznih agencij EU za sredstva za pomoč Grčiji in naj se nadaljuje napredek na področju vseh zavez držav članic, vključenih v izjavo, vključno v zvezi z liberalizacijo vizumskega režima. To poročilo potrjuje, da je napredek v zvezi z vsemi temi vprašanji nujen.

1.Trenutne razmere

Od tretjega poročila z dne 28. septembra 2016 je iz Turčije na grške otoke prispelo skupaj 5 687 oseb 4 , kar v povprečju pomeni približno 81 oseb na dan 5 . Čeprav je število dnevnih prihodov še vedno višje kot pred poletjem, ostaja veliko nižje v primerjavi z istim obdobjem lani (skupno približno 390 000 oseb od 28 septembra do 4. decembra 2015) in v primerjavi z mesecem pred začetkom izvajanja izjave (ko je prispelo v povprečju več kot 1 700 oseb na dan). Od začetka izvajanja izjave EU in Turčije je bilo v Egejskem morju zabeleženih 63 smrtnih žrtev in pogrešanih oseb. Čeprav je vsaka izguba življenja vredna globokega obžalovanja, to pomeni znaten padec števila smrtnih žrtev glede na to, da je v istem obdobju leta 2015 umrlo več kot 592 ljudi 6 .

Boljše usklajevanje in sodelovanje

Koordinator EU za izvajanje izjave EU in Turčije 7  je zagotavljal vsakodnevno spremljanje izjave EU in Turčije z grškimi in turškimi organi, agencijami EU, mednarodnimi organizacijami in drugimi državami članicami s poudarkom na pospeševanju azilnih postopkov, naraščajočem številu migrantov, ki se vračajo z grških otokov v Turčijo, in vzpostavljanju ustreznih varnostnih ukrepov na žariščnih točkah. Da bi se zagotovilo celovito izvajanje izjave EU in Turčije ter zmanjšal pritisk na grške otoke, je treba izvajanje okrepiti in pospešiti. S tem namenom in ob upoštevanju ukrepov na strani EU je koordinator EU skupaj z grškimi organi razvil skupni akcijski načrt, ki ga objavlja danes. Pripravljen je bil zaradi priznavanja dodatnih prizadevanj, potrebnih na vseh straneh, tj. na strani Grčije, držav članic, evropske mejne in obalne straže, Evropskega azilnega podpornega urada, Komisije in mednarodnih organizacij (Mednarodna organizacija za migracije in visoki komisar Združenih narodov za begunce), da se zagotovi celovito izvajanje izjave EU in Turčije ter zlasti zmanjša pritisk na grške otoke. Cilj sodelovanja na tej podlagi je zlasti odprava zamud na področju zadev v zvezi z azilom na grških otokih do aprila 2017. Komisija potrjuje ključne točke skupnega akcijskega načrta, kot so določene v Prilogi 1.

Za učinkovitost podpore, ki jo agencije EU zagotavljajo izvajanju izjave EU in Turčije, je nepogrešljivo sodelovanje držav članic. Evropski svet je 20. oktobra poudaril, kako pomembno je v celoti izpolnjevati zahteve agencij EU v zvezi z osebjem in intervencijske skupine Evropskega azilnega podpornega urada, da se kadar koli in v zadostnem številu podpirajo države članice na prvi črti. Za olajšanje hitrega odziva na poziv Evropskega sveta za dodatno osebje je Evropski azilni podporni urad razvil celovit poskusni program usposabljanja, da bi zagotovil, da se lahko uradniki za obravnavo primerov z omejenimi izkušnjami na nacionalni ravni napotijo v Grčijo za pomoč tamkajšnjim organom. Vendar se pomanjkanje osebja, ugotovljeno v prejšnjih poročilih, še vedno ni v celoti obravnavalo.

Evropski azilni podporni urad je od 5. decembra v Grčijo napotil 93 tolmačev in 74 strokovnjakov iz držav članic, od katerih jih je bilo 52 napotenih na žariščne točke, 39 od teh pa je bilo uradnikov za obravnavo primerov. Trenutno primanjkuje 61 uradnikov za obravnavo primerov. Glede na potrebo po dodatnih napotitvah je Evropski azilni podporni urad 11. novembra objavil dodaten poziv za 150 strokovnjakov za azil iz držav članic, vključno s 100 uradniki za obravnavo primerov za otoke, vendar se na podlagi imenovanj, prejetih do 5. decembra, pričakuje, da se bo skupno število napotenih uradnikov od zdaj do konca leta zmanjšalo. Če se ta položaj ne odpravi takoj, bo to zelo negativno vplivalo na hitrost obravnave primerov in bo povečalo tveganje še večje prenatrpanosti na otokih.

Kar zadeva podporo na meji, je imela evropska mejna in obalna straža 5. decembra v Grčiji 682 uradnikov, vključno s skupno 54 uradniki za podporo izvajanja izjave. To pomeni, da do 14. decembra primanjkuje 13 gostujočih uradnikov, nato pa se bo primanjkljaj povečal na 57. Kar zadeva Europol, se je število gostujočih uradnikov, trenutno napotenih na žariščne točke za izvajanje kontrole v drugi vrsti, povečalo na 24 (kar vključuje 21 gostujočih uradnikov in tri člane osebja Europola). Trenutno so poleg osebja Europola, napotenega na pet otokov za izvajanje kontrole v drugi vrsti, v Evropski regionalni skupini za posredovanje v Pireju za namene usklajevanja nastanjeni štirje dodatni uradniki. Zdi se, da napotitve prek Europola še vedno zadostujejo, vendar je treba potrebo po prilagoditvah za nadaljnji razvoj tokov pozorno spremljati.

Države članice bi morale na podlagi tega, zlasti glede na tveganja vedno bolj preseženih sprejemnih zmogljivosti na otokih in povezana tveganja za javni red (glej spodaj), nujno okrepiti svoje zaveze Evropskemu azilnemu podpornemu uradu. Izpolniti bi morale tudi obljube, da bodo napotile zahtevane uradnike v evropsko mejno in obalno stražo ter jih uskladile z zahtevanimi številom in profili. Zagotavljanje stalne razpoložljivosti za napotitev gostujočih uradnikov in tehnične opreme, potrebnih za učinkovito izvajanje operacij, ki jih usklajuje evropska mejna in obalna straža, je ključno za njeno operacionalizacijo, tj. za agencijo in organe mejne straže držav članic, ki se ukvarjajo s tokom nedovoljenih migracij na vzhodni mediteranski poti.

Turški uradniki za zvezo, ki so bili odpoklicani po poskusu državnega udara, so bili 25. oktobra ponovno napoteni na grške otoke. Turška obalna straža dejavno patruljira v vodah vzhodnega Egejskega morja in beleži visoko tedensko raven preprečevanja odhodov iz Turčije (približno 450–500 prijetih oseb).

Na podlagi napotitve uradnika za zvezo evropske mejne in obalne straže na poveljniško ladjo zveze NATO aprila 2016 ter julijskega podpisa standardnih operativnih postopkov med evropsko mejno in obalno stražo in pomorskim poveljstvom zveze NATO se je sodelovanje v Egejskem morju poglobilo v obliki skupne slike o razmerah, zgodnjega opozarjanja, nadzornih dejavnosti ter izmenjave operativnih informacij z grško in turško obalno stražo. Cilj tega sodelovanja je, da bi se visoka stopnja odkrivanja še naprej poviševala in da bi se pospešila izmenjava informacij o tihotapljenju migrantov. Zato je zveza NATO evropski mejni in obalni straži zagotovila opremo za dostop do svojega omejenega regionalnega omrežja, da bi se dodatno izboljšale platforme za izmenjavo informacij med obema operacijama.

Pobude za obveščanje

Konzorcij vplivnih medijev v sodelovanju s Komisijo in na podlagi dela delovne skupine za strategijo obveščanja migrantov pripravlja spletni „informacijski portal za migrante“. Na voljo bo predvidoma v začetku leta 2017, pri čemer bo več milijonov potencialnih migrantov po vsem svetu obveščal o nevarnih potovanjih in pravnih ovirah pri poskusu vstopa v EU.

Komisija grškim organom v okviru informacijske kampanje, ki je bila zaradi obveščanja migrantov o njihovih pravicah in možnostih julija in avgusta organizirana na vseh žariščnih otokih, pomaga vzpostavljati stalne informacijske točke na vseh žariščnih točkah. Upravljali naj bi jih strokovnjaki grških organov in strokovnjaki iz evropskih in mednarodnih organizacij, da bi se migrantom zagotavljal zanesljiv vir informacij. Informacijska točka na Hiosu je že vzpostavljena, tista na Lezbosu pa je še v pripravi. Komisija v sodelovanju z grškimi organi, agencijami EU, Mednarodno organizacijo za migracije in visokim komisarjem Združenih narodov za begunce pripravlja osnovne dokumente in informacijsko gradivo.

2.Vračanje vseh novih migrantov brez urejenega statusa iz Grčije v Turčijo

V izjavi je določeno, da je treba vrniti vse nove migrante brez urejenega statusa in prosilce za azil, ki iz Turčije prispejo na grške otoke po 20. marcu in katerih prošnja za azil je bila razglašena za nedopustno ali neutemeljeno. Ti ukrepi se izvajajo dosledno v skladu z zahtevami prava EU in mednarodnega prava ter ob popolnem spoštovanju načela nevračanja.

Trenutno stanje v zvezi z vračanjem

Od tretjega poročila z dne 28 septembra 2016, ko so se turški uradniki za zvezo vrnili na otoke in so se v začetku septembra znova začele operacije vračanja, je bilo 170 oseb, ki so prek Turčije vstopile v Grčijo, v okviru izjave EU in Turčije vrnjenih v Turčijo, vključno z 42 Sirci, tako da je bilo na podlagi izjave EU in Turčije v Turčijo vrnjenih skupno 748 migrantov. Med državljani drugih držav so bili tudi Pakistanci (394), Afganistanci (61), Alžirci (68), Iračani (17), državljani Bangladeša (26), Iračani (18), Šrilančani (16) in Maročani (15). Vrnjene osebe so prejele zavrnilne odločitve o azilu (vključno z zavrnilnimi odločitvami na drugi stopnji), umaknile svoje prošnje ali za azil sploh niso zaprosile. Skupno je bilo leta 2016 na podlagi izjave EU in Turčije ali dvostranskega protokola Grčije in Turčije o ponovnem sprejemu iz Grčije v Turčijo vrnjenih 1 187 migrantov brez urejenega statusa, od katerih je bilo 95 Sircev.

Na splošno je število vrnitev nizko, vendar tudi nižje od števila prihodov. Število vrnitev se je oktobra nekoliko povečalo, pri čemer so operacije potekale tedensko, vendar se turški organi v prvi polovici novembra (ko so bili vrnjeni le štirje Pakistanci) niso odzivali oziroma so se le z zamudo odzivali na zahteve grških organov za izvajanje operacij vračanja v skladu z izjavo EU in Turčije 8 . Čeprav je grška azilna služba podvojila število strokovnjakov, ki delajo na otokih, in se do konca leta pričakuje zaposlitev dodatnih strokovnjakov, so potrebna nadaljnja prizadevanja, vključno z napotitvami strokovnjakov iz držav članic prek Evropskega azilnega podpornega urada, da se pospeši obravnava prošenj za azil na prvi stopnji ter se število vrnitev poveča in ohrani na visoki ravni 9 . 

Nesirski begunci se vračajo v Turčijo z ladjo in premeščajo v center za tujce v kraju Kirklareli, kjer so poučeni o svojih pravicah, vključno z možnostjo prošnje za zaščito v Turčiji. Glede na poročila je pri turških organih doslej vložilo prošnje 47 oseb, od katerih je bil eni osebi dodeljen status begunca, 46 oseb pa je bilo do razrešitve prošenj odpuščenih iz centra za tujce. Do zdaj je bilo v izvorno državo vrnjenih 417 oseb, ki niso zaprosile za status begunca v Turčiji. Sirci se vračajo z grških otokov z letalom in se nameščajo v begunskem taborišču v kraju Düziçi. Upravičeni so do prošnje za začasno zaščito, po hitri začetni registraciji za začasno zaščito pa so odpuščeni in se lahko naselijo v kateri koli provinci ali ostanejo v taborišču. Doslej je bila izvedena začetna registracija vseh vrnjenih Sircev razen desetih, ki so se odločili za prostovoljno vrnitev v Sirijo. Visoki komisar Združenih narodov za begunce in delegacija EU v Turčiji sta pred kratkim obiskala center za tujce v kraju Kirklareli in begunsko taborišče v kraju Düziçi.

V Turčiji sta leta 2016 do zdaj (do 15. novembra) prejela delovno dovoljenje 11 102 državljana Sirije.

Od tretjega poročila z dne 28. septembra 2016 se je s pomočjo programa za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovni vključitvi 869 oseb s celinske Grčije in 163 oseb z otokov prostovoljno vrnilo v izvorno državo. Od 1. januarja 2016 je program v Grčiji uporabilo skupno 5 710 migrantov. Za okrepitev teh prizadevanj je bil program znova usklajen. Odslej bi morali vsi, ki sodelujejo v programu na otokih, imeti možnost, da v celoti izkoristijo pomoč za ponovno vključitev. S polnim sodelovanjem Grčije v programih vračanja, ki jih financira EU (zlasti program evropskega okvira za ponovno vključevanje), in njenim polnim izkoriščanjem finančne pomoči in tehnične podpore, ki ju ponujajo ti programi, bi se prav tako podprla vsa prizadevanja v zvezi z vračanjem.

Pravni ukrepi

Novoustanovljeni pritožbeni organ zdaj deluje in ima šest stalnih odborov za pritožbe (in poleg stalnih odborov še enega nadomestnega). Ti odločajo o pritožbah, vloženih od 20. julija v okviru postopkov za ugotavljanje dopustnosti in upravičenosti (ki se uporabljata za državljane držav z nizkimi stopnjami priznavanja) zoper prvostopenjske odločitve grške azilne službe. Za izboljšanje učinkovitosti novega pritožbenega organa in povečanje števila odločitev na drugi stopnji se je grška vlada 25. oktobra 10 odločila, da ustanovi sedem dodatnih odborov za pritožbe, s čimer bi se skupno število teh odborov povečalo na 13, do februarja 2017 pa namerava skupno število odborov za pritožbe povečati na 20 in tako povečati mesečno število odločitev. Ministrstvo za pravosodje in visoki komisar Združenih narodov za begunce sta zaključila izbor članov teh dodatnih sedmih odborov, ki bi morali začeti delovati do konca decembra. Komisija še naprej zagotavlja pomoč grškim organom, da bi se pospešili azilni postopki na prvi in drugi stopnji ter izboljšala produktivnost azilnih služb in pritožbenega organa.

Glede zadev na grških otokih je bilo zoper 6 040 11 prvostopenjskih odločitev azilne službe o dopustnosti in o vsebini do zdaj skupaj 2 014 12  pritožb. Od teh 2 014 pritožbenih postopkov je bilo do zdaj sprejetih 838 drugostopenjskih odločitev (tj. v 42 % zadev). Od 407 odločitev v pritožbenih postopkih o dopustnosti je do zdaj 17 drugostopenjskih odločitev v pritožbenih postopkih potrdilo prvostopenjske odločitve o nedopustnosti, 390 drugostopenjskih odločitev v pritožbenih postopkih pa je prvostopenjske odločitve o nedopustnosti razveljavilo 13 . Kar zadeva 431 odločitev v pritožbenih postopkih o vsebini, je 369 drugostopenjskih odločitev potrdilo zavrnilne prvostopenjske odločitve, 62 odločitev pa je takšne zavrnilne odločitve razveljavilo.

Novi odbori za pritožbe opravljajo ključno funkcijo, kar zadeva zagotavljanje možnosti vsakemu posamezniku, da uveljavlja svoje zakonske pravice. Vendar je sprejemanje odločitev počasno, kar neposredno vpliva na izvajanje izjave. Doslej so novi odbori za pritožbe izdali 366 odločitev v skladu z izjavo EU in Turčije, in sicer 14 o dopustnosti in 352 14  o vsebini. Pred grškim državnim zborom je 29. novembra potekalo zaslišanje o ustavnosti sestave novih odborov za pritožbe, odločitev pa se pričakuje do konca tega leta. Odločitev bo še posebej pomembna pri določanju napredka številnih drugih zadev.

Operativni ukrepi

Vedno bolj presežene sprejemne zmogljivosti in nedavni incidenti med migranti in lokalnim prebivalstvom 15 so prispevali k že tako napetim razmeram za življenje in delo na otokih. Na otokih je 16 295 16 migrantov, medtem ko je na voljo le 7 450 mest v uradnih sprejemnih objektih in dodatnih 754 mest v okviru programa subvencij za najem visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Upravljanje položaja na žariščnih točkah je zapleteno tudi zaradi velike obremenitve grških organov na celini, pri čemer so grški organi 6. decembra poročali o skupno približno 62 000 migrantov na celini in otokih.

Grčija poleg tega, da poskuša pospešiti obravnavo prošenj za azil in vrnitev migrantov brez urejenega statusa v Turčijo, sprejema tudi številne ukrepe z namenom razbremenitve žariščnih točk. Ranljivi migranti in družine so bili premeščeni v program subvencij za najem visokega komisarja Združenih narodov za begunce ali v hotele na otokih. Osebe, ki jih v skladu z izjavo EU in Turčije ni mogoče vrniti v Turčijo, ranljive skupine in mladoletniki brez spremstva se prav tako premeščajo na celino. Od 1. decembra je bilo na celino skupaj premeščenih 2 675 takšnih oseb. Te osebe so bile vključene v program subvencij za najem visokega komisarja Združenih narodov za begunce, premeščene na nastanitvena območja na celini ali pa so si same našle nastanitev na celini. Zagotavljanje primerne nastanitve za mladoletnike brez spremstva ostaja glavna prednostna naloga Komisije, ki zagotavlja sredstva za dodatno sprejemno zmogljivost in spodbuja države članice, naj pospešijo premestitve upravičenih mladoletnikov brez spremstva iz Grčije in Italije.

Na Lezbosu je bil vzpostavljen hiter operativni postopek za migrante iz držav Magreba, Pakistana in Bangladeša, v okviru katerega se registracija 17 , razgovor in obveščanje izvedejo v nekaj dneh. Grški organi si v sodelovanju z lokalnimi organi tudi prizadevajo, da bi ustvarili dodatne zmogljivosti za pridržanje ali razširili trenutna območja na otokih, da bi povečali zaprte prostore pred odstranitvijo. Še vedno je treba zagotoviti, da je na otokih na voljo dovolj zimskih sprejemnih objektov, nadgradnja nastanitvenih objektov pa že poteka. Za zimske razmere humanitarni partnerji s podporo EU na otokih razdeljujejo oblačila in druge gospodinjske potrebščine.

Da bi se obravnavali nekateri pomisleki, povezani z varnostjo in izboljšanjem javnega reda na otokih, je grška policija pripravila načrte za varnost in evakuacijo, ki zajemajo vse osebe in organizacije na žariščnih točkah. Za primere incidentov so bile pripravljene smernice za nujne primere za evakuacijo osebja agencij EU in strokovnjakov iz držav članic, ki delajo na žariščnih točkah, grška policija pa je povečala število napotitev policistov na otoke, vključno s posebej usposobljenimi enotami za obvladovanje izgredov, nastanjenimi v bližini delovnih mest za obravnavo prošenj za azil, ter načrti za nadaljnje povečanje števila takšnih napotitev. Evropski azilni podporni urad prav tako izboljšuje varnostne razmere območij za obravnavo prošenj za azil na žariščnih točkah.

Kljub dosedanjim izboljšavam je treba storiti več za obravnavo razmer na otokih. Služba za registracijo in identifikacijo bi morala nujno dokončati in sprejeti standardne operativne postopke za žariščne točke ter pri tem za izboljšanje postopkov v celoti upoštevati izjavo EU in Turčije. Čas med pripravo in vložitvijo prošnje bi moral biti skrajšan v skladu s členom 6(2) direktive o azilnih postopkih, ki določa, da mora imeti oseba, ki je pripravila prošnjo za azil, dejansko možnost, da jo vloži v najkrajšem možnem času. Grški stalni koordinatorji na žariščnih točkah še niso začeli opravljati svojih funkcij, čeprav je bilo v zadnjih šestih mesecih večkrat napovedano njihovo takojšnje imenovanje; njihova prisotnost je nujno potrebna za zagotavljanje splošnega upravljanja žariščnih točk, tudi z vidika varnosti. Napotiti bi bilo treba tudi precej več policistov 18 . Ocenjuje se, da bi moralo biti ustrezno število policistov, ki bi zadovoljivo izpolnjevalo potrebe v zvezi z varnostjo in javnim redom na žariščnih točkah, glede na njihovo trenutno razporeditev trikrat ali celo štirikrat večje od trenutnega števila napotenih policistov, pri čemer se natančne potrebe po napotitvah razlikujejo od otoka do otoka.

Finančna pomoč EU za Grčijo

Finančna pomoč EU za Grčijo se ni osredotočala le na žariščne točke, ki pomoč najbolj potrebujejo, temveč je na izvajanje izjave pozitivno vplivala tudi pomoč celinski Grčiji. Sprejemajo se ukrepi za zagotovitev, da se 509 milijonov EUR, ki so na voljo v skladu z grškimi nacionalnimi programi za obdobje 2014–2020 v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, začne čim prej v celoti uporabljati. Prenos, s katerim je odgovorni organ za upravljanje nacionalnih programov postalo ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in turizem, je bil končan oktobra. Revizija obeh nacionalnih programov se je zdela potrebna, da bi se bolje prilagodila trenutnim potrebam, pri čemer je bil program v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje pred kratkim odobren, program v okviru Sklada za notranjo varnost pa se trenutno dokončuje in bi moral biti odobren v zelo kratkem času. Komisija še naprej poziva grške organe, naj začnejo učinkovito in uspešno uporabljati svoje nacionalne programe, ter pri tem z njimi tesno sodeluje z namenom izboljšanja mehanizmov izvajanja, da se lahko razpoložljivi viri uporabijo za izpolnitev nujnih potreb, zlasti na področju sprejema in mejne kontrole (na primer registracija, identifikacija in odvzemanje prstnih odtisov). Od 352,8 milijona EUR, dodeljenih Grčiji v obliki nujne pomoči prek obeh navedenih skladov, je bilo s približno 70 milijoni EUR neposredno podprto izvajanje izjave EU in Turčije, in sicer neposredno prek grških organov ali prek agencij EU in mednarodnih organizacij 19 . 

Poleg tega je v okviru instrumenta nujne pomoči, ki ga je Svet sprejel 15. marca 2016, na voljo 199 milijonov EUR. Dodatna proračunska dodelitev sredstev v višini 50 milijonov EUR bo na voljo decembra, namenjena pa je odpravi obstoječih pomanjkljivosti v Grčiji pri zagotavljanju hrane in nastanitve ter omogočanju hitrega odziva na predvidene dogodke. Humanitarni partnerji, ki se financirajo prek instrumenta nujne pomoči, na celini in otokih zagotavljajo odziv, ki temelji na potrebah. Zlasti na otokih se pomoč zagotavlja v obliki večnamenske gotovinske pomoči, gradnje dodatnih neformalnih sprejemnih objektov ter zagotavljanja zdravstvene oskrbe, hrane, vode, sanitarnih pogojev in drugih osnovnih storitev.

3.Program preselitev iz Turčije v EU po načelu „eden za enega“

Trenutno stanje

Na dan 5. decembra je bilo iz Turčije v EU v okviru programa „eden za enega“ preseljenih skupno 2 761 Sircev. Od tretjega poročila z dne 28. septembra 2016 je bilo (do 5. decembra) preseljenih 1 147 Sircev v osem držav članic (Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Švedska). Trenutno na preselitev čaka skupno 340 upravičenih oseb. Posledično se je preseljevanje tako kot v prejšnjem obdobju poročanja precej pospešilo v primerjavi z vračanjem z grških otokov. Doseženo hitrost je treba ohraniti.

Komunikacija med državami članicami in Turčijo o načrtovanih izbirnih misijah v Ankaro in preselitvah iz Ankare se je izboljšala, kar je prispevalo k boljšemu usklajevanju in načrtovanju dejavnosti preseljevanja ter boljši uporabi sredstev in virov. Vzpostavljena je bila enakomernejša hitrost preseljevanja 20 . Številne države članice so od visokega komisarja Združenih narodov za begunce pred kratkim prejele dodatne zadeve kandidatov, medtem ko so druge že pripravile načrte za misije in operacije v zvezi z nadaljnjo izbiro preselitev v naslednjih mesecih.

Poleg seznama predloženih zadev s 5 700 sirskimi begunci, predloženega 2. septembra za morebitno preselitev, so 7. oktobra oziroma 18. novembra turški organi visokemu komisarju Združenih narodov za begunce predložili nova seznama s 5 000 oziroma 2 000 osebami. Predložitev naslednjega seznama s približno 2 000 Sirci je predvidena za december, visoki komisar Združenih narodov za begunce pa pričakuje, da bodo turški organi preverili tudi starejše sezname s približno 4 000 Sirci. Če se to izvede, visoki komisar Združenih narodov za begunce napoveduje, da bo v prvih mesecih leta 2017 na voljo dovolj veliko število zadev za operacije preseljevanja. Vendar hkrati ocenjuje, da bi moral v prvih treh mesecih leta 2017 od turških organov mesečno prejeti 10 000 dosjejev (samo za evropske programe preseljevanja). Države članice EU so visokemu komisarju Združenih narodov za begunce začele sporočati svoje kvote preseljevanja za naslednje leto.

Operativni ukrepi

Skupina EU za preselitve še naprej opravlja svojo usklajevalno vlogo, da državam članicam pomaga pri operacijah in vzdrževanju stikov z Mednarodno organizacijo za migracije, visokim komisarjem Združenih narodov za begunce in turškim generalnim direktoratom za upravljanje migracij. Visoki komisar Združenih narodov za begunce tesno sodeluje s turškimi organi za izboljšanje kakovosti registracij pri pripravi seznamov predloženih zadev in jih podpira pri vzpostavljanju stalnega mehanizma za registracijo vseh Sircev, ki uživajo začasno zaščito in se nahajajo v državi. Projekt se je začel izvajati konec oktobra, pri čemer je na začetku zajemal 30 provinc (od 81) z manjšim številom sirskega prebivalstva, doseči pa bi moral takojšnje rezultate za učinkovito obravnavo predloženih zadev.

Komisija na podlagi zavez trenutno dopolnjuje nacionalne programe ustreznih držav članic v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje s skupnim zneskom približno 213 milijonov EUR za sprejem sirskih državljanov, ki se nahajajo v Turčiji 21 .

4.Preprečevanje novih pomorskih in kopenskih poti za nedovoljene migracije

Prizadevanja za nadzor tokov na vzhodni mediteranski poti niso povzročila večjih sprememb poti iz Turčije, čeprav je bilo zabeleženih nekaj dejavnosti v manjšem obsegu v smislu prevoza v Italijo in na Ciper. V obdobju poročanja je iz Turčije v Italijo prišlo 18 ladij s skupno 1 500 migranti, dve ladji pa sta prišli na Ciper s skupno 212 migranti 22 , pri čemer so bili vsi sirski državljani.

Na kopnem so se redno odkrivali nezakoniti prehodi turške kopenske meje z Bolgarijo in Grčijo, čeprav se zdi, da se je od tretjega poročila z dne 28. septembra 2016 število takšnih odkritij zmanjšalo. Trenutno je v povprečju dnevno zabeleženih približno deset nezakonitih prehodov kopenske meje iz Turčije v Grčijo, manj kot štirje pa iz Turčije v Bolgarijo 23 . Komisija je za podporo upravljanja meja in migracij v Bolgariji namenila 160 milijonov EUR nujnih sredstev, pri čemer je bil 101 milijon EUR že dodeljen in predplačila že izplačana, za preostalih 59 milijonov EUR pa so bile nedavno predložene prijave za financiranje v zvezi z nujnimi potrebami. Na bolgarsko-turški meji je bila 6. oktobra uradno ustanovljena nova Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Do 5. decembra je evropska mejna in obalna straža na to mejo napotila 68 uradnikov.

5.Prostovoljni program humanitarnega sprejema

Kot je bilo že poročano, razprave za dokončanje standardnih operativnih postopkov za prostovoljni program humanitarnega sprejema v okviru Sveta že potekajo, in sicer v tesnem sodelovanju s Komisijo, Evropskim azilnim podpornim uradom, visokim komisarjem Združenih narodov za begunce in Mednarodno organizacijo za migracije. Ko bo dosežen dogovor o standardnih operativnih postopkih, bi bilo treba oceniti, ali so izpolnjeni pogoji za začetek izvajanja navedenega programa. V izjavi EU in Turčije je določeno, da bo program začel delovati, ko se bodo nezakoniti prehodi med Turčijo in EU prenehali ali pa se bodo vsaj bistveno in trajno zmanjšali. Uvedba programa bo pospešila izvajanje izjave ter Sircem zagotovila varno in zakonito nadomestno možnost namesto nedovoljene migracije v EU.

6.Liberalizacija vizumskega režima

Glede izvajanja načrta za liberalizacijo vizumskega režima še vedno ostaja sedem meril, ki jih je treba izpolniti, kot je poudarjeno v tretjem poročilu z dne 28. septembra 2016:

izdaja biometričnih potnih listin, popolnoma skladnih s standardi EU;

sprejetje ukrepa za preprečevanje korupcije iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima;

sklenitev sporazuma o operativnem sodelovanju z Europolom;

revizija zakonodaje in praks na področju terorizma v skladu z evropskimi standardi;

uskladitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov s standardi EU;

zagotavljanje učinkovitega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah z vsemi državami članicami EU;

izvajanje vseh določb sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu.    

Kot je bilo že poročano, Komisija Turčijo poziva, naj čim prej izpolni vsa preostala merila v zvezi z načrtom za liberalizacijo vizumskega režima 24 . Komisija in Turčija nadaljujeta dejaven dialog, da bi našli rešitve, vključno z zakonodajnimi in postopkovnimi spremembami, potrebnimi za vsa neizpolnjena merila.

Kar zadeva merilo v zvezi z biometričnimi potnimi listinami, je Turčija 1. novembra začela izdajati potne liste druge generacije, v katere so vključeni podoba obraza in prstni odtisi lastnika potnega lista. Potni listi, zavarovani z razširjenim nadzorom dostopa (Extended Access Control – EAC) v skladu s trenutnimi standardi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) in standardi EU iz leta 2014, se bodo izdajali začasno, dokler se ne bodo začeli izdajati potni listi tretje generacije, ki bodo popolnoma skladi s standardi EU in merilom v zvezi z načrtom za liberalizacijo vizumskega režima. Potne liste tretje generacije sofinancira EU, pričakuje pa se, da bodo v obtoku proti koncu prvega četrtletja leta 2017.

Komisija je večkrat pozvala Turčijo, naj nadaljuje izvajanje dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu z Grčijo, Bolgarijo in Romunijo. Septembra so turški organi z Bolgarijo sklenili dvostranski sporazum o praktični ureditvi ponovnega sprejema državljanov tretjih držav iz Bolgarije; v skladu s tem sporazumom je Bolgarija zahtevala ponovni sprejem 543 oseb, od katerih jih je Turčija doslej sprejela 19. Turčija je glede ponovnega sprejema turških državljanov od januarja do oktobra 2016 pozitivno odgovorila na 148 prošenj za ponovni sprejem od skupaj 301 prošnje, 117 turških državljanov pa je bilo ponovno sprejetih v skladu s sporazumom med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu. V smislu praktičnega sodelovanja pa ostajajo odprta vprašanja, npr. v zvezi z upoštevanjem rokov, določenih v sporazumu 25 .

Hkrati se nadaljujejo pogajanja, da bi se dosegel dogovor med sozakonodajalcema glede predloga 26 Komisije o okrepitvi obstoječega mehanizma zadržanja, ki določa okoliščine, ki lahko povzročijo morebitno začasno zadržanje režima potovanj brez vizumov za državljane vseh držav, za katere velja liberalizacija vizumskega režima.

7.Instrument za pomoč beguncem v Turčiji

Od tretjega poročila z dne 28. septembra 2016 Komisija nadaljuje svoja prizadevanja za obravnavo najbolj kritičnih potreb beguncev in gostiteljskih skupnosti v Turčiji. Skupni znesek sredstev, dodeljenih za humanitarno in nehumanitarno pomoč v obdobju 2016–2017, znaša 2,2 milijardi EUR. To je velik del skupnega zneska v višini 3 milijard EUR. V okviru že dodeljenih sredstev so se zneski sklenjenih pogodb povečali na 1,3 milijarde EUR. Od vseh sredstev, za katera so bile podpisane pogodbe, je bilo že izplačanih 677 milijonov EUR. 27 Ta sredstva imajo še naprej neposreden učinek na terenu, zaradi česar je manj verjetno, da bi prejemniki teh sredstev nadaljevali pot proti EU.

Humanitarna pomoč

Komisija še naprej izvaja svojo humanitarno strategijo v okviru instrumenta 28 , doslej pa je dodelila 595 milijonov EUR. Od tega so bile v okviru 26 humanitarnih projektov z 19 partnerji podpisane pogodbe za 512 milijonov EUR, ki zajemajo odzive v zvezi z osnovnimi potrebami, zaščito, izobraževanjem, zdravstvom, hrano in zatočišči. Od 512 milijonov EUR, za katere so bile podpisane pogodbe, je bilo doslej izplačanih 407 milijonov EUR.

Komisija je začela 26. septembra v Turčiji izvajati pobudo za to humanitarno strategijo, tj. mrežo socialne varnosti v sili, in sicer skupaj s turškimi organi in partnerskimi organizacijami, ki shemo izvajajo, registracija upravičencev pa se je začela 28. novembra. To je doslej največji humanitarni program EU, katerega proračun znaša 348 milijonov EUR 29 in ki je namenjen zagotavljanju mesečnih prenosov gotovine na elektronsko debetno kartico najranljivejšim beguncem za pomoč pri kritju osnovnih potreb, povezanih s hrano, zatočiščem ali izobraževanjem. Prva razdeljevanja gotovine se pričakujejo konec decembra 2016, cilj mreže socialne varnosti v sili pa je, da bi se do prvega semestra leta 2017 postopno zajel milijon najranljivejših beguncev.

Na področju zaščite se dokončuje celovit načrt za odzivanje. Širok nabor ukrepov za zaščito že poteka, vključno s projektom v vrednosti 9 milijonov EUR, podpisanim julija 2016, ki ga izvaja Sklad Združenih narodov za prebivalstvo. S projektom se bodo razširili ukrepi navedenega sklada, ki jih je prej financirala Komisija, pri čemer se bo podprlo 20 varnih hiš za ženske in dekleta ter zagotovili reproduktivno zdravstveno varstvo in ukrepi, povezani z nasiljem na podlagi spola. Namen projekta je tudi olajševanje dostopa do zdravstvenih storitev za najranljivejše ženske in dekleta med begunci.

Nehumanitarna pomoč

Sredstva, zbrana v okviru nehumanitarnega sklopa instrumenta (približno 1,6 milijarde EUR), so bila skoraj v celoti dodeljena. Doslej so bile podpisane pogodbe za 790 milijonov EUR, izplačanih pa je bilo 270 milijonov EUR.

V okviru posebnega ukrepa iz julija 2016 za izobraževanje, zdravstvo, komunalno infrastrukturo in socialno-ekonomsko podporo beguncem v Turčiji sta bili septembra podpisani dve pomembni pogodbi o neposrednih nepovratnih sredstvih za obdobje dveh let. Prva pogodba (v višini 300 milijonov EUR) s turškim ministrstvom za šolstvo zagotavlja dostop do formalne izobrazbe skoraj pol milijonu sirskih otrok ter zadeva 15 000 učiteljev in 2 000 drugih uslužbencev na ministrstvu. Druga pogodba (prav tako v višini 300 milijonov EUR) z ministrstvom za zdravje z gradnjo več kot 500 objektov za zdravstveno varstvo zagotavlja dostop do primarnih zdravstvenih storitev približno dvema milijonoma beguncev ter rehabilitacijske storitve za duševno zdravje kar enemu milijonu beguncev v Turčiji. Poleg tega bo zagotovljeno načrtovanje družine, preprečevanje nalezljivih bolezni, novačenje in usposabljanje zdravstvenega osebja ter terensko delo.

Poleg tega je bila 28. novembra podpisana pogodba v vrednosti 50 milijonov EUR za gradnjo in opremljanje 15 novih šol v provincah z visoko koncentracijo sirskih beguncev. Vsaka standardna šola bo imela 24 učilnic, vključno s prostori za osebje in desetimi posebnimi prostori za invalidne in travmatizirane otroke. Od gradnje in opremljanja teh šol bo imelo koristi 11 000 sirskih otrok. Povečala se bo tudi zmogljivost ministrstva za šolstvo za izvajanje in upravljanje 30 . 

V naslednjih nekaj mesecih bodo z mednarodnimi finančnimi institucijami sklenjene pogodbe za nadaljnje projekte za pomoč pri zagotavljanju izobraževalne infrastrukture, bolnišnic in javne infrastrukture.

V okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji se predvideva, da bosta do konca leta podpisani dve pogodbi. Prvi projekt v vrednosti 33 milijonov EUR bo izboljšal dostop do vključujočih in visokokakovostnih zdravstvenih storitev za sirske begunce in gostiteljske skupnosti, ki vključujejo danski Rdeči križ in turški Rdeči polmesec. Drugi projekt v vrednosti 5 milijonov EUR bo izvedla nizozemska nevladna organizacija Spark, njegov cilj pa je povečanje sodelovanja in enakopravnega dostopa do nadaljevalnega in visokošolskega izobraževanja ranljivih mladih Sircev, ki so morali opustiti šolanje. V okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji so v pripravi nadaljnji projekti „od spodaj navzgor“.

Okvir za rezultate instrumenta 31 bo kmalu dokončan za naslednje srečanje usmerjevalnega odbora, ki bo januarja 2017. Kot del sistema spremljanja in vrednotenja instrumenta bi moral okvir določati učinke in rezultate instrumenta ter potrditi vpliv njegovih dosežkov. Dokončuje se tudi komunikacijska strategija za instrument.

8.Nadgradnja carinske unije

Na vrhu EU in Turčije novembra 2015 je bila sprejeta zaveza za nadgradnjo carinske unije. Komisija je na podlagi uspeha obstoječe carinske unije in prvega gospodarskega dialoga na visoki ravni med EU in Turčijo aprila 2016 ter v skladu z javnim posvetovanjem in zunanjo študijo izvedla oceno učinka o začetku pogajanj s Turčijo za posodobitev carinske unije in razširitev dvostranskih preferencialnih trgovinskih odnosov na storitve, javna naročila in kmetijstvo. V oceni učinka so poudarjene pozitivne gospodarske in družbene koristi razširjene carinske unije za EU in Turčijo. Na podlagi pripravljalnega dela Komisije bodo Svetu predstavljeni osnutki pogajalskih smernic.

9.Pridružitveni postopek

V okviru pristopnih pogajanj je bilo doslej odprtih 16 poglavij, eno od teh pa je bilo začasno zaprto.

Pripravljalno delo se je nadaljevalo na ključnih področjih pravosodja in temeljnih pravic ter pravice, svobode in varnosti (poglavji 23 in 24). Komisija dokončuje posodabljanje dokumentov, da bi se upošteval najnovejši razvoj. V teh poglavjih je zajeta vrsta kritičnih vprašanj, vključno s temeljnimi pravicami, kot je svoboda izražanja, pravosodjem, protikorupcijsko politiko, migracijami in azilom, vizumskimi pravili, upravljanjem meja, policijskim sodelovanjem ter bojem proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. EU pričakuje, da bo Turčija na področju demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja, ravnala v skladu z najvišjimi standardi.

Že spomladi so bili brez poseganja v stališča držav članic v skladu z veljavnimi pravili Svetu predloženi pripravljalni dokumenti, o energiji (poglavje 15), izobraževanju in kulturi (poglavje 26) ter zunanji, varnostni in obrambni politiki (poglavje 31).

Komisija je poročala o splošnih razmerah v Turčiji v poročilu z dne 9. novembra 2016 32 .

10.Humanitarne razmere v Siriji

Humanitarne razmere v Siriji ostajajo zelo zaskrbljujoče, zlasti v vzhodnem Alepu, kjer je med 250 000 in 300 000 ljudi od julija brez pomoči, zdravstveni sistem je pred sesutjem, zalog hrane hitro zmanjkuje, cene redkih preostalih osnovnih proizvodov pa so izjemno visoke. Učinkovito in pravočasno odzivanje na humanitarne potrebe ljudi v vzhodnem Alepu in drugod po severni Siriji je zelo odvisno od skupnih prizadevanj EU in Turčije, vključno z olajševanjem dostopa po vseh možnih poteh, tudi z zagotavljanjem čezmejne pomoči s strani sosednjih držav, kot sta Turčija in Jordanija.

Leta 2016 je bilo v okviru dejavnosti partnerskih organizacij 140 milijonov EUR dodeljenih za čezmejne operacije reševanja življenj, ki so iz Turčije usmerjene v oblegana in težko dostopna območja v severni Siriji 33 . EU je glede na težke razmere v vzhodnem Alepu 2. oktobra začela humanitarno pobudo, s katero je podprla medicinske evakuacije iz vzhodnega Alepa ter razdeljevanje hrane in zdravil v vzhodnem Alepu, ko se zagotovita dostop in varnost. V okviru te pobude je Komisija humanitarnim partnerjem dodelila 25 milijonov EUR. Sredstva pa so namenjena tudi drugim nenadnim nujnim primerom po Siriji, kar partnerjem omogoča, da hitro uporabijo vnaprej pripravljene zaloge za zagotavljanje pomoči na območjih, ki so postala dostopna, ali se odzovejo na nenadne razselitve prebivalstva, vključno s konvoji za dostavo pomoči.

EU ob upoštevanju stopnjevanja nasilja in povečanja humanitarnih potreb vztrajno poziva vse strani, naj spoštujejo obveznosti na podlagi mednarodnega humanitarnega prava in zagotovijo, da je zaščita civilistov prva prednostna naloga.

11.Zaključek

Izvajanje izjave EU in Turčije se od tretjega poročila z dne 28. septembra 2016 kljub zahtevnim razmeram še naprej poglablja. Redno zmanjševanje števila poskusov prečkanja Egejskega morja in smrtnih primerov na morju od začetka izvajanja izjave EU in Turčije znova potrjuje osrednjo strategijo, ki utemeljuje odločitev EU in Turčije, da se dogovorita o izjavi.

Napredek je bil dosežen tudi pri drugih elementih, zlasti v zvezi s hitrostjo podpisovanja pogodb v okviru instrumenta za begunce v Turčiji in izvajanja projektov za podporo beguncem na terenu ter pri preseljevanju sirskih beguncev iz Turčije.

Medtem ko se prizadevanja EU in držav članic za krepitev upravljanja migracij in zmogljivosti grške uprave za obravnavo prošenj za azil nadaljujejo, je treba še veliko storiti za obravnavanje glavnih pomanjkljivosti, ugotovljenih v prejšnjem poročilu. Kot je bilo ugotovljeno v prvem poročilu, zdaj ni čas za samozadovoljstvo, zlasti ker eden od najzahtevnejših elementov, tj. vsakodnevno delovanje dejanskih vrnitev ob polnem spoštovanju pravil EU in mednarodnih pravil, še vedno ne more veljati za popolnoma izvedenega. Uspešno izvajanje je v glavnem odvisno od politične volje vseh strani za sprejetje ustreznih ukrepov. Razmere na grških otokih se slabšajo, ker vrnitve potekajo prepočasi in jih je manj kot prihodov. Potrebni so takojšnji skupni ukrepi grških organov, agencij EU in držav članic za pospeševanje izvajanja ustreznih delov izjave EU in Turčije ter zagotavljanje praktičnih rezultatov na terenu na otokih. Ključnega pomena je, da se takoj zagotovijo viri za učinkovito obravnavo prošenj za azil na grških otokih, zaradi česar se morajo države članice v celoti odzvati na pozive Evropskega azilnega podpornega urada in grških organov, da se zagotovi hitro odločanje o prošnjah za azil ter poveča hitrost vračanja.

Turčija bi morala čim prej sprejeti ukrepe, potrebne za izpolnitev preostalih meril za liberalizacijo vizumskega režima, da bo lahko EU odpravila vizumsko obveznost za turške državljane.

Komisija bo še naprej skrbela za nadaljevanje prizadevanj in v začetku marca 2017 predstavila svoje peto poročilo o napredku.

(1)

     V skladu s poročili COM(2016) 231 final z dne 20. aprila 2016 (v nadaljnjem besedilu: prvo poročilo), COM(2016) 349 final z dne 15. junija 2016 (v nadaljnjem besedilu: drugo poročilo) in COM(2016) 634 z dne 28. septembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: tretje poročilo).

(2)

     http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/03/07-eu-turkey-meeting-statement/.

(3)

     http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2016/10/21-european-council-conclusions/.

(4)

     Podatki evropske mejne in obalne straže v obdobju od 26 septembra do 4. decembra 2016.

(5)

     Skupno je bilo v zadnjih osmih mesecih pred začetkom izvajanja izjave EU in Turčije 865 425 prihodov in 22 838 prihodov v osmih mesecih po izjavi.

(6)

     Podatke o smrtnih žrtvah zagotavlja Mednarodna organizacije za migracije; zajeti so podatki od aprila do konca novembra. Medtem ko je v tretje poročilo zajeto samo grško Egejsko morje, je v to poročilo zajeto Egejsko morje v celoti.

(7)

     Koordinatorja EU je imenoval predsednik Evropske komisije (http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-942_en.htm) v skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2016 (http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2016/03/18-european-council-conclusions/).

(8)

     Po podatkih grške policije je bila zaradi tega ena operacija v zvezi s predlagano vrnitvijo 69 oseb preklicana, dve operaciji v zvezi s predlagano vrnitvijo 68 oseb pa sta bili odloženi.

(9)

     Takšna prizadevanja vključujejo zlasti boljše usklajevanje upravnih postopkov, praktično sodelovanje med grško azilno službo (odgovorno za azil) in grško policijo (odgovorno za vračanje) z boljšo izmenjavo informacij med celotnim postopkom ter boljšo povezanostjo azilnih postopkov in postopkov vračanja in ponovnega sprejema. Potrebni so zlasti ukrepi za čimprejšnji začetek postopka vrnitve.

(10)

     Skupna ministrska odločba št. 6373/2016.

(11)

     Do 27. novembra so bile od začetka izvajanja izjave na grških otokih vložene skupno 9 304 prošnje za azil. Od teh 9 304 prošenj je grška azilna služba od 20. marca v okviru postopkov na otokih sprejela 6 040 odločitev, od tega 4 506 o dopustnosti in 1 534 o vsebini.

(12)

     Do 27. novembra 2016.

(13)  Skupno število vključuje drugostopenjske odločitve, s katerimi so se zavrnile prvostopenjske odločitve o nedopustnosti, in odločitve o odobritvi statusa begunca.

(14)

     Zavrnilne prvostopenjske odločitve so bile potrjene v 350 zadevah, razveljavljene pa so bile v dveh.

(15)

     Na Lezbosu je bilo konec oktobra na primer poškodovano delovno mesto Evropskega azilnega podpornega urada, ko so bili zažgani njegovi kontejnerji, sredi novembra pa so bila zažgana zaklonišča v taborišču Souda na Hiosu.

(16)

     Do 5. decembra.

(17)

     Osebe, ki so pripravile prošnjo, bi jo v skladu s členom 6(2) direktive o azilnih postopkih morale imeti možnost vložiti v najkrajšem možnem času.

(18)

     S sofinanciranjem evropske mejne in obalne straže je bilo 180 policistov napotenih na otoke, kot sledi: Lezbos: 40, Hios: 40, Samos: 40, Leros: 30, Kos: 30. Ti policisti so del skupine 247 policistov, napotenih na otoke.

(19)

     Ta pomembna finančna pomoč EU je prek financiranja ministrstva za obrambo in visokega komisarja Združenih narodov za begunce prispevala k projektom na področju zaklonišč, nastanitve, zdravstvene oskrbe, prevoza in drugih storitev na žariščnih točkah in drugod po otokih, povečanju zmogljivosti ministrstva za notranje zadeve in reformo uprave za obravnavo prošenj za azil in zagotavljanje storitev državljanom tretjih držav, povečanju osebja v centrih za prvi sprejem, povečanju zmogljivosti Evropskega azilnega podpornega urada za obravnavo prošenj za azil in odvzemanje prstnih odtisov ter financiranju poskusnega projekta za pomoč pri prostovoljnem vračanju v Turčijo.

(20)

     COM(2016) 791 final.

(21)

     To je v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2016/1754 z dne 28. septembra, ki državam članicam omogoča, da izpolnijo svoje obveznosti iz Sklepa (EU) 2015/1601 tako, da uporabijo 54 000 nedodeljenih mest za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito iz Italije in Grčije ali dovolijo vstop na svoje ozemlje sirskim državljanom, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito in se nahajajo v Turčiji, in sicer prek preselitve ali drugih oblik zakonitega sprejema.

(22)

     Od začetka izvajanja izjave EU in Turčije je iz Turčije na Ciper prišlo skupno 324 migrantov brez urejenega statusa.

(23)

     V primerjavi s približno 14 oziroma 13 v istem obdobju leta 2015.

(24)

     Zlasti v okviru srečanj na visoki ravni, vključno s srečanjem s prvim podpredsednikom Fransom Timmermansom 30. junija, komisarjem Dimitrisom Avramopulosom 1. septembra, srečanjem 9. septembra v okviru političnega dialoga na visoki ravni med EU in Turčijo, ki sta ga vodila visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica Komisije Federica Mogherini in komisar Johannes Hahn, ter srečanjem s prvim podpredsednikom Fransom Timmermansom in komisarjem Dimitrisom Avramopulosom 30. novembra in 6. decembra.

(25)

     Glede na podatke, ki so jih posredovale države članice o ponovnem sprejemu turških državljanov.

(26)

     COM(2016) 279 final z dne 4. maja 2016.

(27)

     Ena od dejavnosti za povečanje prepoznavnosti instrumenta je interaktivni zemljevid z neposrednim pregledom lokacij in pričakovanih rezultatov različnih projektov: http://ec.europa.eu/enlargement/news_corner/migration/index_en.htm .

(28)

     Zagotavljanje humanitarne pomoči v okviru instrumenta še naprej poteka v skladu s pravom EU na področju humanitarne pomoči in načeli, določenimi v Evropskem soglasju o humanitarni pomoči.

(29)

     Dodeljen je Svetovnemu programu za hrano in njegovemu izvedbenemu partnerju, tj. turškemu Rdečemu polmesecu, ki tesno sodeluje z ministrstvom za socialno in družinsko politiko ter predsedstvom za obvladovanje nesreč in izrednih razmer (AFAD), ki poroča neposredno ministrskemu predsedniku in usklajuje odziv Turčije na begunsko krizo.

(30)

     Ta projekt dopolnjuje podoben projekt (v vrednosti 70 milijonov EUR) za gradnjo in opremljanje 26 dodatnih šol, vendar ta ne spada v okvir instrumenta.

(31)

     Okvir bi moral biti živ dokument, ki omogoča neprekinjeno preverjanje ustreznosti in rezultatov njegovih posredovanj. Namen sistema spremljanja in vrednotenja instrumenta bi bil tako trojen: okvir bi moral biti hkrati mehanizem za ugotavljanje odgovornosti, orodje za spremljanje učinkovitosti in orodje za upravljanje informacij.

(32)

     SWD(2016) 366 final.

(33)

     V sektorjih, kot so zdravstvo, zaščita, izobraževanje in prvi odziv, pri čemer je poudarek na najranljivejših območjih.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.12.2016

COM(2016) 792 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Četrto poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Skupni akcijski načrt koordinatorja EU za izvajanje nekaterih določb

izjave EU in Turčije

Obravnava prošenj za azil na prvi stopnji

1.Povečanje napotenega osebja za obravnavo prošenj za azil na otokih:

EASO bi moral do sredine januarja povečati število uradnikov za obravnavo primerov, ki jih države članice napotijo na otoke in v Korint, s sedanjih 39 na 100 uradnikov.

EASO bi moral do sredine januarja povečati število tolmačev s sedanjih 66 na 100 tolmačev.

Države članice bi se morale hitro odzvati na dodatne zahteve po uradnikih za obravnavo primerov in tolmačih.

Grška azilna služba bi morala do sredine januarja povečati svoje osebje na otokih s sedanjih 65 na 100 zaposlenih.

2.Obravnava primerov ponovne združitve družine na podlagi dublinske uredbe:

Grška azilna služba bi morala za vsak primer posebej in ob popolnem upoštevanju člena 7 Listine EU o temeljnih pravicah proučiti uporabo postopka nedopustnosti v skladu s členoma 55 in 56 zakona št. 4375/2016 (člen 33 Direktive 2013/32/EU) v primerih ponovne združitve družine na podlagi dublinske uredbe z namenom morebitne vrnitve v Turčijo, če od EASO in držav članic prejme ustrezne informacije, ki bi:

a) zagotovile zadostno pravno varnost glede možnosti ponovne združitve družine iz Turčije ali v Turčiji ter

b) omogočile navedeno proučitev.

Potrebne informacije bi se morale nanašati zlasti na pravice do ponovne združitve družine iz Turčije ali v Turčiji v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic, če to ni že zajeto z direktivo o ponovni združitvi družine (primer družinskih članov, ki jih je država članica priznala kot osebe, upravičene do subsidiarne zaščite), in nacionalno zakonodajo Turčije.

Grški organi bi morali sprejeti potrebne ukrepe, da bi se za primere ponovne združitve družine na podlagi dublinske uredbe uporabljal člen 60(4)(f) zakona št. 4375/2016.

3.Obravnava primerov ranljivih prosilcev:

Grška azilna služba bi morala za vsak primer posebej in ob popolnem upoštevanju členov 6 in 7 Listine EU o temeljnih pravicah proučiti uporabo postopka nedopustnosti v skladu s členoma 55 in 56 zakona št. 4375/2016 (člen 33 Direktive 2013/32/EU) v primerih ranljivih prosilcev z namenom morebitne vrnitve v Turčijo.

Grški organi bi morali proučiti, ali bi se člen 60(4)(f) zakona št. 4375/2016 lahko uporabljal za primere ranljivih prosilcev v skladu s členom 24(3) direktive o azilnih postopkih.

EASO bi moral grški azilni službi predložiti ustrezne informacije, zlasti glede obravnave ranljivih oseb v Turčiji, ki bi omogočile navedeno proučitev.

4.Pospešitev razgovorov in postopkov za oceno prošenj za azil:

Grška azilna služba bi morala ob podpori EASO uvesti segmentacijo po kategorijah primerov, da bi povečala hitrost in kakovost obravnave (npr. novi prihodi in zaostanki, razvrščanje po državljanstvu glede na dopustnost ter nizko ali visoko upravičenost do priznavanja statusa za azil).

Grška azilna služba bi morala ob podpori EASO uvesti orodja za podporo razgovorov in odločanja, kot so smernice ali besedilni elementi za posamezne izvorne države.

Grška služba za sprejem in identifikacijo bi morala ob popolni podpori EASO še naprej obveščati migrante o pravicah, obveznostih in razpoložljivih možnostih, jih usmeriti v ustrezen postopek, zlasti azilni postopek, ter zagotoviti ustrezno spremljanje.

Organi bi morali dodatno okrepiti izvršitev predvidenih posledic nesodelovanja v azilnem postopku, zagotoviti, da je znano, kje se prosilci za azil nahajajo, dokler je njihova vloga še v postopku obravnave (vključno z morebitno uporabo zaprtih centrov), in prekiniti azilni postopek v primeru odsotnosti (implicitni umik).

Grški organi bi morali ob podpori EASO skrajšati čas med trenutkom, ko oseba izrazi namero, da bo zaprosila za azil, in dejansko vložitvijo prošnje za azil v skladu s členom 6(2) direktive o azilnih postopkih („v najkrajšem možnem času“).

5.Ohranitev in dodatna pospešitev postopka za ugotavljanje upravičenosti prosilcev iz izvornih držav z nizkim odstotkom priznanih statusov za azil:

Grška azilna služba bi morala ob podpori urada EASO ohraniti in dodatno pospešiti postopek za ugotavljanje upravičenosti prosilcev, kadar je to primerno.

Izboljšanje usklajevanja, upravljanja, varnosti in zaščite na otokih

6. Izboljšanje ureditve varnosti in zaščite na otokih:

Grška policija bi morala ob finančni podpori evropske mejne in obalne straže povečati stalno prisotnost policistov v centrih za sprejem in identifikacijo, kot to zahtevajo okoliščine.

Služba za sprejem in identifikacijo bi morala ob podpori grške policije okrepiti nadzor pri vhodih v centre za sprejem in identifikacijo ter patrulje na bivalnih območjih žariščnih točk.

Grška policija bi morala okrepiti nadzor v centrih za pridržanje.

Grška policija bi morala v sodelovanju s službo za sprejem in identifikacijo oblikovati in preskusiti načrte za evakuacijo ob upoštevanju vseh akterjev na žariščnih točkah, zlasti organizacij EU.

Služba za sprejem in identifikacijo bi morala ob podpori grške policije povečati varnostno infrastrukturo (ograja, ločevanje po državljanstvu itd.) za lažje vzdrževanje javnega reda ter zagotovitev popolnega nadzora nad prisotnostjo oseb in blaga v taboriščih.

Grški organi bi morali še naprej zagotavljati varna območja za ranljive skupine, zlasti mladoletnike brez spremstva, in imenovati uradne osebe za varstvo otrok.

Grški organi bi morali skupaj z evropsko mejno in obalno stražo proučiti, kako dodatno razširiti njeno podporo v okviru njenih pooblastil.

7.Imenovanje stalnih koordinatorjev za žariščne točke:

Grški organi bi morali imenovati stalne koordinatorje žariščnih točk, ki bodo čim prej (najpozneje do sredine decembra 2016) začeli opravljati svoje funkcije, da bi se zagotovilo splošno usklajevanje in upravljanje žariščnih točk.

Grški organi bi morali čim prej (najpozneje do sredine januarja 2017) sprejeti standardne operativne postopke za žariščne točke.

Obravnava prošenj za azil na drugi stopnji

8.Povečanje števila odborov za pritožbe:

Grški organi bi morali povečati število odborov za pritožbe s sedanjih 6 na 13 odborov do konca decembra 2016 in na 20 odborov do februarja.

9.Povečanje števila odločitev na odbor za pritožbe:

Brez poseganja v neodvisnost odborov za pritožbe bi morali slednji povečati število odločitev na odbor z:

a) uporabo pravne pomoči pri pripravi odločitev, b) specializacijo odborov in c) proučitvijo možnosti polne zaposlitve članov odborov.

Grški organi bi morali čimprej sprejeti potrebne pravne določbe.

Omejitev pritožbenih stopenj v okviru azilnega postopka

10.Grški organi bi morali proučiti možnost omejitve pritožbenih stopenj v okviru azilnega postopka ob popolnem upoštevanju grške ustave in člena 46 Direktive 2013/32/EU.

Zagotavljanje učinkovitih operacij vračanja v Turčijo in izvorne države

11.Ohranjanje napotenega osebja evropske mejne in obalne straže na potrebnih ravneh:

Države članice in evropska mejna in obalna straža bi se morale hitro odzvati na zahteve po dodatnih napotitvah in prevoznih sredstvih, potrebnih zaradi povečanja števila operacij vračanja ali povratnikov.

Grški organi bi morali zagotoviti natančne ocene potreb po prevozu, če okoliščine to dopuščajo.

Grški organi bi morali skupaj z evropsko mejno in obalno stražo proučiti, kako dodatno razširiti njeno podporo v okviru njenih pooblastil.

12.Omejitev nevarnosti pobega:

Nujna prednostna naloga grških organov bi moralo biti vodenje jasnega in natančnega sistema za registracijo in spremljanje (vključno z natančno lokacijo in tekočimi postopki) vseh migrantov brez urejenega statusa v centrih za sprejem in pridržanje, da bi se olajšalo načrtovanje in izvajanje postopkov vračanja.

Grški organi bi morali ob finančni in tehnični podpori EU uvesti elektronski sistem za spremljanje posameznih primerov, ki bi ga lahko uporabljali vsi ustrezni organi.

Grški organi bi morali še naprej dejavno izvrševati geografsko omejitev za migrante na otokih, po možnosti ob podpori evropske mejne in obalne straže.

13.Okrepitev programa prostovoljnega vračanja in ponovnega vključevanja:

IOM bi morala ob podpori EU čim prej med migranti okrepiti kampanje za spodbujanje programa prostovoljnega vračanja in ponovnega vključevanja.

Grški organi bi morali odpraviti upravne ovire za hitro prostovoljno vračanje z otokov (zlasti v zvezi z zahtevami za prostovoljno vrnitev v Turčijo).

Grčija bi morala glede na okoliščine v celoti izkoristiti možnosti finančne podpore in tehnične pomoči v okviru programov, ki jih financira EU.

14.Izdajanje odločb o vrnitvi v zgodnejši fazi postopka vračanja:

Grška policija bi morala izdati odločbe o vrnitvi skupaj z obvestilom o zavrnilni prvostopenjski odločitvi o azilu, pri čemer bi morale odločbe o vrnitvi začeti veljati šele, ko se azilni postopek konča in prosilec več nima pravice ostati v Grčiji.

15.Okrepitev sodelovanja EU na področju vračanja:

Grčija, Komisija, evropska mejna in obalna straža ter programi EU na področju vračanja bi morali med seboj dejavno sodelovati, da bi se povečalo število neprostovoljnih vrnitev v izvorno državo.

Grčija bi morala v okviru evropskega sistema integriranega upravljanja vračanja vzpostaviti nacionalno platformo.

Komisija in države članice bi morale še naprej zagotavljati diplomatsko podporo za olajšanje učinkovitega vračanja v izvorne države, vključno s Pakistanom, Bangladešem in državami Magreba.

16.Celovito izkoriščanje obstoječih sporazumov in dogovorov o ponovnem sprejemu:

Grčija bi morala ob dejavni podpori Evropske komisije in držav članic EU okrepiti prizadevanja za ponovni sprejem v okviru obstoječih sporazumov o ponovnem sprejemu in drugih podobnih dogovorov z namenom vračanja migrantov brez urejenega statusa, zlasti v Pakistan (sporazum EU o ponovnem sprejemu) in Afganistan (projekt „Skupna pot naprej“). Evropska mejna in obalna straža bi morala podpreti s tem povezane operacije vračanja.

Ustvarjanje zadostnih dodatnih zmogljivosti za sprejem in pridržanje na otokih

17.Grški organi bi morali ob podpori EU in v skladu s predlogom Evropske komisije ustvariti dodatne zmogljivosti za sprejem in posodobiti obstoječe objekte, in sicer z razširitvijo trenutnih območij, gradnjo novih območij ali programom subvencij za najem, po možnosti v sodelovanju z lokalnimi organi.

18.Grški organi bi morali ob podpori EU in v skladu s predlogom Evropske komisije čim prej ustvariti dodatne zmogljivosti za pridržanje na otokih, po možnosti v sodelovanju z lokalnimi organi.

Preprečevanje nezakonitih prehodov na severnih mejah

19.Napotitev osebja evropske mejne in obalne straže na severnih mejah z Albanijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo:

Evropska mejna in obalna straža bi se morala pozitivno odzvati in čim prej napotiti svoje osebje na severne meje. Če bo osebja evropske in obalne straže še vedno primanjkovalo, se bodo uporabile sestava za hiter odziv in intervencijske ekipe nove agencije za mejno in obalno stražo, in sicer takoj, ko bodo pripravljene.

Evropska mejna in obalna straža bi morala na zahtevo grških organov financirati napotitev grških policistov na severne meje.

Pospešitev premestitve

20.Povečanje števila zavez držav članic za premestitev:

Države članice bi morale povečati število zavez za premestitev glede na svoje dodelitve in si jih bodo od decembra 2016 prizadevale predložiti vsak mesec. Cilj bi moral biti, da se do decembra 2016 predloži vsaj 2 000 zavez na mesec in da se njihovo število postopoma poveča, da bi se do aprila 2017 dosegel cilj 3 000 premestitev na mesec.

21.Učinkovitejše izvajanje premestitev:

Države članice bi morale premestitve izvajati vsak mesec, povečati število premestitev iz Grčije na mesec na najmanj 2 000 do decembra 2016 in na najmanj 3 000 do aprila 2017 ter postopoma še naprej povečevati število premestitev na mesec.

Države članice bi morale spoštovati roke in postopke iz sklepa o premestitvi (Sklep Sveta (EU) 2015/1523) in ustreznega protokola za premestitev, zlasti desetdnevni rok za odziv, pošiljati sprejetja za skupine največ 50 ljudi, pokazati prilagodljivost v zvezi z organizacijo letov, preprečevati zamude pri prenosih sprejetih prosilcev za premestitev, okrepiti udeležbo uradnikov za zvezo v dejavnostih kulturne orientacije in obveščanja ter zagotoviti ustrezno utemeljitev zavrnitev prek varne korespondence, ki jo ponuja grška policija.

Države članice bi morale razviti potrebne zmogljivosti za sprejem, med drugim tudi za mladoletnike brez spremstva, da bi omogočile premestitev prosilcev na čakanju v skladu s svojo dodelitvijo.

Grški organi bi morali ustvariti dodatna območja za premestitev (ali obstoječa območja preoblikovati v območja za premestitev) v skladu s povečano zmogljivostjo grške azilne službe za obravnavo in postopnim povečanjem števila zavez držav članic za premestitev.

IOM bi morala še naprej povečevati svojo zmogljivost za obravnavo v skladu z novimi cilji glede števila prenosov na mesec.

Zagotavljanje financiranja in ustrezne tehnične podpore

22.Zagotavljanje čim večje uporabe razpoložljivega financiranja za migracije in natančno spremljanje:

Grški organi bi morali ob podpori Komisije nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev popolne in učinkovite uporabe finančnih virov v grških nacionalnih programih v okviru skladov za notranje zadeve (Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost).

Grški organi bi morali iz nacionalnega proračuna zagotoviti potrebno sofinanciranje.

Grški organi bi morali Komisiji čim prej poslati akcijski načrt za izvajanje nacionalnih programov.  

Grški organi in Komisija bi morali kmalu zaključiti revizijo nacionalnih programov, ki so bili prilagojeni, da bi upoštevali nove izzive v Grčiji, vključno z izvajanjem izjave EU in Turčije.

23.Dopolnitev Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, kadar je potrebno:

Komisija bi morala Grčiji še naprej zagotavljati dodatno financiranje (nujna pomoč, humanitarna pomoč itd.) in tehnično podporo za izvajanje izjave EU in Turčije v Grčiji, kjer je to potrebno.