EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.11.2016

COM(2016) 763 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

Pospeševanje inovativnosti na področju čiste energije

1.Uvod

Pospeševanje prehoda v nizkoogljično konkurenčno gospodarstvo je nujna naloga, hkrati pa pomeni ogromno priložnost za Evropo.

Je ključni izziv našega časa. Neuspeh lahko ogrozi našo blaginjo, medtem ko bi uspeh zagotovil gospodarske priložnosti, kakršnih še ni bilo, ter nove možnosti za napredek, blaginjo in rast. 1

Evropska unija je na dobri poti, da vodi ta prehod, ki je s Pariškim sporazumom dobil nov zagon in usmeritev. 2 Evropa je na čelu svetovnih prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam, je gonilna sila v razvoju obnovljivih virov energije in svetovna voditeljica na področju energijsko učinkovitih rešitev za industrijo, promet in stavbe. Evropska podjetja so dosegla primerjalno prednost na številnih svetovnih trgih, kjer je konkurenca globalnih tekmecev vse hujša, evropski znanstveniki in inovatorji pa premikajo meje znanja. 3  

Komisija na podlagi teh močnih temeljev predstavlja sveženj zakonodajnih ukrepov, s katerimi se določi jasen okvir za delovanje na podlagi treh splošnih ciljev:

energijska učinkovitost na prvem mestu,

Evropa kot vodilna svetovna sila na področju obnovljivih virov energije,

poštena obravnava porabnikov.

Evropa mora okrepiti naložbe v energijsko učinkovitost in tehnologije obnovljivih virov energije ter razvoj poslovnih modelov čiste tehnologije, pri čemer je treba izkoristiti nove priložnosti in krepitev moči potrošnikov, ki ju prinaša digitalizacija.

Kot je določeno v sporočilu z naslovom Čista energija za vse Evropejce 4 , so inovacije eno od ključnih področij, na katerih je mogoče konkretne ukrepe kratkoročno okrepiti, jih preusmeriti in izboljšati sinergije, da bi podprli delovna mesta, rast in naložbe v Evropi. Osrednje naložbe morajo izhajati iz zasebnega sektorja, Evropska unija pa lahko ima in bi morala imeti odločilno vlogo pri tem. V tem sporočilu je določena celovita strategija za tri glavne vzvode politike, ki jih lahko EU uporabi za povečanje zasebnih naložb v inovativnost na področju čiste energije.

EU lahko določi politični cilj in ustvari ustrezno poslovno okolje s ciljno usmerjenimi sporočili, politikami, standardi in predpisi. To se nanaša na določitev močnih in usklajenih spodbud za zasebne naložbe v raziskave, razvoj in uvajanje čiste energije. V političnih in regulativnih okvirih na ravni EU je treba dati prednost energijski učinkovitosti, zastaviti visok cilj v zvezi z vodilnim položajem v svetu na področju obnovljivih virov energije in porabnikom zagotoviti osrednje mesto v energetskem sistemu.

EU lahko uporabi tudi ciljno usmerjene finančne instrumente za zmanjšanje tveganja zasebnih naložb v nepreskušene, vendar obetavne tehnologije ali poslovne modele čiste energije. To se nanaša na uporabo javnih posojil, kapitalskih naložb in finančnih garancij pri projektih, za katere je malo verjetno, da bodo v celoti financirani iz zasebnega sektorja zaradi tržnih, tehnoloških ali znanstvenih negotovosti. Kot je prikazano v Naložbenem načrtu za Evropo 5 , se s temi instrumenti EU zmanjša tveganje za zasebni sektor, kar omogoča zasebne naložbe, ki se sicer ne bi izvedle.

EU lahko usmeri financiranje raziskav in inovacij, zlasti prek programa Obzorje 2020, da bi dosegla napredek v znanosti in znanju. To se nanaša na financiranje raziskovanja, ki ga spodbuja radovednost, raziskav, usmerjenih v misije, in predstavitvenih projektov za spodbujanje in pospeševanje prehoda iz laboratorija v uspešno blago in storitve, ki ustvarjajo delovna mesta in rast.

Poleg teh treh vrst ukrepov ima Unija pomembno vlogo, saj sodeluje v mednarodnih pobudah za inovativnost na področju čiste energije ter podpira usklajena prizadevanja v mestih, regijah in državah članicah.

Ta strategija jasno podpira dve osrednji politični prednostni nalogi Evropske unije: ustvarjanje trdne energetske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost – katere glavni rezultat je – ter zagotavljanje novih spodbud za delovna mesta, rast in naložbe. Pri tem imajo ključno vlogo usklajena prizadevanja za spodbujanje in razvijanje omogočitvene tehnologije, storitev, poslovnih modelov in socialnih inovacij, kar prispeva k rasti in zaposlovanju ter zagotavlja večjo konkurenčnost industrijskih panog EU na svetovnih trgih. Pri tem bo strategija preizkušnja za prihodnje horizontalne pristope k spodbujanju inovacij in konkurenčnosti v EU.

2.Energetski sistem na prehodu

Energetski sistem je dosegel prelomno točko. Obnovljivi viri energije so vse bolj stroškovno konkurenčni in zajemajo naraščajoče deleže v proizvodnji električne energije. Stopnje energijske intenzivnosti (merjenje porabe energije glede na gospodarsko proizvodnjo) se zmanjšujejo, zlasti v razvitih gospodarstvih. EU je precej zaslužna za te uspehe, vendar je treba storiti še veliko. Zaradi njene vodilne vloge v boju proti podnebnim spremembam so evropske industrijske panoge najbolj energijsko učinkovite na svetu ter vodilne v svetu na področju inovacij, saj nenehno ustvarjajo nove tehnologije, materiale in rešitve. Podnebna in energetska politika EU že od začetka sledi celostnemu pristopu, usmerjenemu v koordiniranje naložb EU, držav članic in industrije ter usklajevanje zadevnih političnih in regulativnih okvirov.

Za nadaljnji napredek bodo potrebna še večja prizadevanja. Potrebne so nove rešitve za shranjevanje energije in razvoj obsežnejšega nabora stroškovno učinkovitih tehnologij obnovljivih virov energije. Prav tako je potreben mnogo hitrejši sprejem obstoječih energijsko učinkovitih tehnologij v vseh stavbnih fondih, prometnih sistemih in proizvodnih praksah. Pri tem ima pomembno vlogo nedavno posodobljen strateški načrt za energetsko tehnologijo 6 .

Še pomembneje, za prehod na nizkoogljično, energijsko učinkovito in na podnebne spremembe odporno gospodarstvo bo potreben bolj decentraliziran odprt sistem, v katerega je vključena celotna družba. Za energetski sistem je tradicionalno značilna prevlada velikih podjetij, prvotnih ponudnikov in obsežnih centraliziranih tehnoloških projektov. Vendar mora biti v prihodnosti v središču energetskega sistema porabnik, ki mora zahtevati konkurenčne nizkoogljične rešitve, sodelovati kot proizvajalec in upravljavec decentraliziranih energetskih omrežij, delovati kot vlagatelj prek decentraliziranih platform in spodbujati spremembe prek uporabniških inovacij.

Bolj od spodaj navzgor in k uporabniku usmerjen energetski sistem je gonilna sila za več inovacij. Hkrati je ta decentralizacija mogoča zaradi drugih inovacij, med katerimi je najpomembnejša digitalizacija osrednjih vidikov trga energije in prometnega sistema. Digitalizacija danes in še bolj v prihodnosti pomeni manjše ovire za vstop. To pomeni, da lahko porabnik, lokalna skupnost in majhna zagonska podjetja sodelujejo in imajo celo vodilno vlogo v razvoju inovacij na področju energije.

Za spodbujanje nizkoogljičnih inovacij, energijsko učinkovitih projektov in obnovljivih virov energije je potreben sistem odprtih inovacij. Podjetja in industrijske panoge se vse bolj zavedajo, da zaradi zapletenosti današnjega sveta en sam subjekt ne more zagotoviti celovite rešitve. Poleg tega se najbolj zanimive inovacije, ki ustvarjajo trg, dosegajo na presečiščih različnih panog, področij in pristopov. 7  

3.Sporočila politike in regulativni okviri

Za inovativnost na področju čiste energije sta potrebna dobro delujoč enotni trg in trdna konkurenčna politika, ki novincem daje priložnost, da svoje inovacije dajo na trg pod enakimi pogoji kot prvotni ponudniki.    Dokončanje unije kapitalskih trgov 8 bo pomenilo več priložnosti za čezmejni pretok kapitala in večji poudarek na trajnostnem financiranju z uporabo instrumentov, kot so zelene obveznice. To pomeni več priložnosti za financiranje inovativnih projektov na področju energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Večji poudarek na odprtih inovacijah in odprti znanosti bo ustvaril več priložnosti, zlasti za manjša podjetja, da rezultate raziskav dajo na trg. 9

Poleg teh obsežnih osnovnih pogojev za boljši inovacijski ekosistem bodo za pospešitev inovativnosti na področju čiste energije potrebne pomembne spremembe subvencij za energijo in posebnih predpisov na področju energije.

Preostale, vendar še vedno pomembne politike, ki dajejo prednost nafti, premogu in drugim gorivom z veliko emisijami ogljikovega dioksida, vključno s subvencijami, ki jih dodeljujejo nekatere države članice, bi bilo treba obravnavati kot oviro za inovativnost na področju čiste energije. Te politike prikrivajo resnične družbene stroške fosilnih goriv in umetno znižujejo njihove cene, kar otežuje izvajanje inovativnih projektov na področju čiste energije, saj se morajo ti spopadati s težjimi tržnimi pogoji.

Navedene politike so v neposrednem nasprotju z zavezami EU iz Pariškega sporazuma in v okviru skupin G-20 in G-7. V poročilu Komisije z naslovom Cene in stroški energije v Evropi 10 , ki je izdano skupaj s tem sporočilom, je ugotovljeno, da so leta 2012 letne neposredne subvencije za fosilna goriva znašale približno 41,9 milijarde EUR in vse do 300 milijard EUR, če se upoštevajo okoljski stroški. Glede na to, da gre za omejene vire, proračunsko breme teh subvencij pomeni, da se lahko potencialno manj sredstev nameni javnemu financiranju raziskav in inovacij na področju čiste energije. V letu 2014 je tako financiranje 28 držav članic EU znašalo 4,2 milijarde EUR. Instrumenti EU prav tako podpirajo inovativnost na področju čiste energije, na primer z 1,1 milijarde EUR iz programa Obzorje 2020. Zato bi imela preusmeritev samo dela 41,9 milijarde EUR neposrednih subvencij za fosilna goriva velik učinek.

Spodbujanje tehnologij za obnovljivo energijo je osrednji element globalnega vodilnega položaja EU na področju prehoda na čiste tehnologije. Namen direktive o zasnovi trga električne energije 11 je v povezavi z okrepljenimi cenami ogljika ustvariti trg, primeren za obnovljive vire energije, ki bi zmanjšal potrebo po posebnih programih podpore. To bi omogočilo postopno usmeritev javne podpore v manj zrele tehnologije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter dopolnjevalo prizadevanja na področju raziskav in inovacij z instrumenti povečevanja povpraševanja po teh tehnologijah.

Zdaj je čas za spremembe. Trenutno nizke cene nafte in plina omogočajo postopno odpravljanje subvencij za fosilna goriva brez negativnih učinkov na družbeno blaginjo.

Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Mednarodne agencije za energijo je znaten delež subvencij posledica ugodnejše davčne obravnave fosilnih goriv, kar Komisija proučuje v okviru širše obravnave obdavčitve energije v EU.

Komisija v sporočilu z naslovom Čista energija za vse Evropejce 12 določa vrsto ukrepov, ki naj bi pomagali preusmeriti finančne tokove v prehod na čisto energijo, vključno z ukrepi za okrepitev preglednosti na področju subvencij in njihovega učinka na inovacije.

Ustvarjanje pravih tržnih pogojev za inovacije vključuje vzpostavitev stabilnega, dolgoročnega, preglednega in predvidljivega regulativnega okolja. Komisija je maja 2015 predstavila prenovljen sveženj za boljše pravno urejanje 13 , v katerem priznava, da je treba v vseh novih zakonodajnih predlogih temeljito razmisliti o inovacijah. To je bilo poudarjeno tudi v nedavnih sklepih Sveta v zvezi z „načelom inovativnosti“. 14 Poleg tega so zelo pomembni standardi in trženje inovativnih tehnologij za pridobivanje energije. 15

Pravno urejanje lahko pospeši pojavljanje inovativnih nizkoogljičnih tehnologij in spodbuja večjo konkurenčnost, saj omogoča bolje delujoče in dovolj velike trge ter večjo politično zanesljivost. Komisija skupaj s tem sporočilom predlaga obsežen sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov v okviru energetske unije. Ti ukrepi bodo zagotovili jasen okvir za sprejemanje inovacij, ki so potrebne za doseganje cilja konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva. Na primer preoblikovanje evropskega trga električne energije bo podprlo prodor obnovljivih virov energije, omogočilo učinkovito upravljanje povpraševanja in odprlo regionalno povezane trge energije; direktiva o energijski učinkovitosti stavb 16 bo ustvarila spodbude za razvoj inovacij, da bi se do leta 2050 dosegel evropski fond stavb s skoraj nično porabo energije in ustvarila energijsko pozitivna območja; revidirana direktiva o energiji iz obnovljivih virov (RED II) pa bo med drugim spodbudila razvoj naslednje generacije rešitev na področju energije iz obnovljivih virov za sektorje ogrevanja in hlajenja, prometa ter električne energije.

Podobno bodo sedanji predlogi Komisije za pregled sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) 17 , uredba o porazdelitvi prizadevanj 18 ter predlog za vključitev rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) 19 v splošna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov spodbudili nizkoogljične inovacije. Akcijski načrt za krožno gospodarstvo 20 bo prispeval k povečanju energijske učinkovitosti ter zmanjšanju emisij z boljšo porabo surovin ter recikliranjem sekundarnih surovin in odpadkov. Ustrezna vloga biogospodarstva bo obravnavana v napovedani reviziji strategije za biogospodarstvo in njeni morebitni posodobitvi. Razogljičenje prometa bo imelo dodaten učinek spodbujanja inovacij. Nedavno sporočilo z naslovom Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami 21 vsebuje akcijski načrt za omogočanje prehoda na mobilnost z nizkimi emisijami in zagotavljanje novih priložnosti za inovacije, ustvarjanje delovnih mest ter zmanjševanje energetske odvisnosti Evrope.

Nazadnje, javna naročila lahko delujejo in bi morala delovati kot dodaten močan instrument za ustvarjanje trgov za inovativne izdelke. Evropska standardizacija lahko dodatno podpre zelena javna naročila za inovativne izdelke in tako javnim organom pomaga pri razvoju zahtevanih tehničnih specifikacij. Kot je navedeno v pobudi za zagon in razširitev podjetij 22 , bo Komisija v letu 2017 uvedla ukrepe s področja javnih naročil EU, da bi med drugim spodbudila države članice k določitvi ambicioznih nakupnih ciljev s področja inovacij.

4.Finančni instrumenti za povečanje naložb zasebnega sektorja

Evropa mora za vzpostavitev konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva zagotoviti precej naložb. 25 Za leto 2014 je ocenjeno, da so zasebne naložbe v prednostne naloge energetske unije na področju raziskav in inovacij v EU dosegle 22,9 milijarde EUR. Čeprav ta številka pomeni povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti, bi morala rast potekati mnogo hitreje, da bi se dosegli naši cilji.

EU razpolaga z vrsto različnih instrumentov financiranja za podporo nizkoogljičnim inovacijam. Ti pokrivajo celotno vrednostno verigo inovacij, od raziskav in razvoja do uvajanja zrelih tehnologij. Kot je poudarjeno v sporočilu Čista energija za vse Evropejce, bo treba v naslednjih letih nujno spodbuditi dodatne naložbe v uvajanje zrelih rešitev na področju obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti. V ta namen je pomembno, da se z oblikami javne podpore izboljša profil tveganja ključnih projektov, zagotovi večja preglednost, lažji in bolj racionaliziran dostop ter priložnosti za združevanje nosilcev projektov v skladu z že sprejetimi horizontalnimi prizadevanji v okviru naložbenega načrta za Evropo. V zvezi s tem ima pomembno vlogo Evropski sklad za strateške naložbe: že več kot 25 % njegovih trenutnih naložb v več kot 40 projektov deluje kot finančni vzvod v prednostnih sektorjih na področju energetike in okolja ter učinkovite rabe virov, kar po ocenah predstavlja do 30 milijard EUR sproženih naložb. Komisija je na podlagi uspešnosti Evropskega sklada za strateške naložbe 26 v prvem letu delovanja predlagala, naj se njegovo trajanje podaljša do konca leta 2020 in naj se zahteva, da bi moralo vsaj 40 % projektov v njegovi postavki za infrastrukture in inovacije prispevati k podnebnim, energetskim in okoljskim ukrepom v skladu s cilji COP21. 27 Poleg tega so finančni instrumenti na voljo tudi prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Države članice in regije so že pripravile načrte za naložbe v nizkoogljične tehnologije (6 milijard EUR) in inovacije (5 milijard EUR) v obdobju 2014–2020.

Da bi se pospešila inovativnost na področju čiste energije, je treba poleg uvajanja zrelih tehnologij uporabiti tudi javna sredstva, da bi podprli prelomne tehnologije in odpravili vrzeli v zasebnem financiranju v začetnih fazah inovacijskega cikla. Nove naložbe morajo biti usmerjene v kritično fazo krepitve nizkoogljičnih energijsko učinkovitih rešitev, da bi iz predstavitvene faze prišle na trg. Za to fazo so običajno potrebne visoke stopnje naložb, vendar negotovosti, ki so še vedno prisotne glede stroškov, uspešnosti in povezovanja trgov, pomenijo preveliko tveganje za zasebne vlagatelje.

Prototipni komercialni predstavitveni projekti so zlasti veliko tveganje za zasebne sektorje. Glede take vrste projektov je Evropska komisija skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB) lani uvedla možnost predstavitvenih projektov na področju energije 28 v okviru pobude InnovFin programa Obzorje 2020. Predstavitveni projekti na področju energije ustvarjajo močan interes za posojila ali jamstva za posojila za prototipne nizkoogljične tehnologije na področju obnovljivih virov energije ter gorivnih celic in vodika.

Komisija si prizadeva povečati javna sredstva EU z zagotavljanjem zasebnih naložb. V svojem predlogu za revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) je predlagala uvedbo sklada za inovacije kot naslednika sedanjega programa NER 300. S hitro uvedbo sklada za inovacije bi podprli naložbe v zelo inovativne nizkoogljične tehnologije za energijsko intenzivne industrijske panoge, pa tudi za obnovljivo energijo ter zajemanje, shranjevanju in uporabo ogljikovega dioksida. Vsa ta prizadevanja bodo zahtevala močne povezave z drugimi instrumenti EU, zlasti s predstavitvenimi projekti na področju energije InnovFin, Evropskim skladom za strateške naložbe ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. Prihodnji sklad za inovacije na področju trgovanja z emisijami bi podprl naložbe v nizkoogljične inovacije in obnovljivo energijo, zajemanje, shranjevanje in uporabo ogljikovega dioksidater energijsko intenzivne industrijske panoge. Komisija je predlagala tudi, da se skladu za inovacije omogoči, da začne delovati pred letom 2021.

Komisija in Evropska investicijska banka bosta ustanovili program za čistejši promet, ki bo podprl uporabo alternativnih virov energije v prometu. Finančni produkti in svetovalne storitve EIB bodo na voljo javnim in zasebnim subjektom. Projekti bodo lahko upravičeni tudi do instrumenta za povezovanje Evrope ali jamstva Evropskega sklada za strateške naložbe.

Da bi dosegli obseg in čim bolj povečali učinek Evropskega sklada za strateške naložbe in drugih finančnih instrumentov, je potrebna močna struktura inovativnih projektov, ki dosegajo pripravljenost za naložbe in dajanje na trg. Komisija je v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe razvila Evropski portal naložbenih projektov 29 , katerega cilj je povezati nosilce projektov in vlagatelje po vsem svetu. Portal omogoča prepoznavnost nosilcem projektov, ki iščejo potencialne vlagatelje, dostop do preglednega seznama izvedljivih projektov v Evropski uniji ter enostaven dostop do nosilcev projektov in vlagateljev.

Poleg tega raziskovalna javno-zasebna partnerstva, kot so skupne tehnološke pobude za gorivne celice in vodik, skupna tehnološka pobuda Čisto nebo, skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba, skupno podjetje Shift2Rail in skupna tehnološka pobuda Bio-Based, ter pogodbena javno-zasebna partnerstva, kot sta pobuda za zelena vozila in trajnostna procesna industrija z učinkovito rabo virov in energije, pomenijo pomemben vir novih naložb, ki so rezultat z industrijo sofinanciranih raziskav in razvoja ter zagotavljajo projektno strukturo. Še en pomemben vir novih naložb v čisto energijo in poznejše projektne predloge, ki so pripravljeni za financiranje EU, so skupnosti znanja in inovacij, zlasti za trajnostno energijo in za podnebne spremembe. Skupnosti znanja in inovacij so ključne za povezovanje evropskih virov financiranja na področju raziskav in inovacij, kot so program Obzorje 2020 ter evropski strukturni in investicijski skladi 30 , z zasebnimi partnerji ter povezovanje regionalnih in lokalnih dejavnosti s podjetji, zagonskimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji. Njihovo delo bo razširjeno na storitve svetovanja o dostopu do kapitala, tehnično pomoč ali predloge za poslovne modele.

5.Financiranje energetske znanosti in tehnologije ter njuno sprejetje na trg

Evropska unija je ena od vodilnih v svetu in med največjimi javnimi financerji, kar zadeva raziskave in inovacije na področju čiste energije. V programu Obzorje 2020 je 5,7 milijarde EUR namenjene družbenemu izzivu „zanesljiva, čista in učinkovita energija“. Skupaj z drugimi področji Obzorja 2020 je več kot 10 milijard EUR sredstev za energetiko namenjenih raziskavam in inovacijam na področju čiste energije.

To dopolnjujejo znatne naložbe iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, vključno s strategijami pametne specializacije. 31 Namen strategij pametne socializacije je z vključevanjem industrije, raziskovalcev in javnih organov usmeriti finančno podporo držav članic v področja z visokim potencialom rasti, kot je nizkoogljična energija.

Glede na ta uspeh je doseganje napredka v znanosti in znanju nujni pogoj za zagotavljanje kakovosti in učinka prihodnjih evropskih naložb za nizkoogljično gospodarstvo. To je obravnavano z različnimi elementi programa Obzorje 2020:

Temeljne raziskave: program Obzorje 2020 bo še naprej financiral prelomne temeljne raziskave prek Evropskega raziskovalnega sveta 32 , ki v razpisih za zbiranje predlogov uporablja pristop od spodaj navzgor. Od leta 2007 je Evropski raziskovalni svet dodelil 248 donacij za raziskovalne projekte na področju energije, kar znaša približno 500 milijonov EUR sredstev EU.

Inovacije, ki ustvarjajo trg: Komisija bo kot nov ukrep, ki naj bi se uvedel v preostalem obdobju programa Obzorje 2020, proučila oblikovanje evropskega sveta za inovacije 33 , ki bi prispeval k ustvarjanju prelomnih inovacij, ki lahko zajamejo in ustvarijo nove trge. Evropski svet za inovacije, ki bi se posebej osredotočal na zagonska ter mala in srednja podjetja, bi dopolnil predlagano pobudo za zagon in razširitev podjetij 34 . Namen je z meddisciplinarnim pristopom od spodaj navzgor, tudi na presečišču energetskih, prometnih in digitalnih tehnologij, izboljšati verjetnost zajemanja, podpiranja in povečanja najzanimivejših primerov prelomnih inovacij v Evropi, ki ustvarjajo trg. Prvi sklop ukrepov bo uveden leta 2017 v okviru programa Obzorje 2020, Komisija pa si bo v prihodnjih programih prizadevala okrepiti ta pristop.

Raziskave in inovacije, ki temeljijo na poslanstvu: Komisija bo proučila nove pristope na podlagi mednarodne dobre prakse. To vključuje pristope, ki združujejo usmerjevalen in na poslanstvu temelječ način določanja in izbiranja projektov z visokim potencialnim učinkom,neposredno vključevanje v tekoče vodenje projekta ter različne oblike ciljno usmerjene prilagojene pomoči,pa tudi pooblastila za prestrukturiranje ali prekinitev financiranja, če niso doseženi dogovorjeni mejniki (kot na primer program Catapult v Združenem kraljestvu ali napredni raziskovalni projekti Advanced Research Projects Agency-Energy v Združenih državah Amerike).

Nagrade za spodbujanje: Komisija bo nagrade za spodbujanje uporabila kot instrument od spodaj navzgor, da bi dosegla prelomne inovacije, pri čemer bodo imeli tekmeci popolno svobodo pri oblikovanju najučinkovitejših rešitev. To temelji na dosedanjih izkušnjah iz programa Obzorje 2020 (8,25 milijona EUR za pet tekočih nagrad na področju čiste energije).

Poleg poudarka na raziskavah in inovacijah na področju čiste energije bo treba za izvajanje tega sporočila vključiti tudi druga področja:

Raziskave podnebja: program Obzorje 2020 podpira raziskave, ki bodo vključene v naslednje poročilo medvladnega foruma o podnebnih spremembah za leto 2018. V tem poročilu bodo predstavljene ugotovitve raziskave v zvezi s scenarijem globalnega segrevanja za 1,5 °C, nedvomno pa bo večji poudarek na nadaljnjih prizadevanjih EU. V zvezi s tem bo evropska pobuda za načine dekarbonizacije (European Decarbonisation Pathways Initiative), ki jo vodi skupina na visoki ravni, razvijala področje znanosti v okviru programa Obzorje 2020, da bi pomagala opredeliti izvedljive in verodostojne scenarije, ki so združljivi s Pariškim sporazumom.

Raziskave vesolja: program Obzorje 2020 podpira raziskave, ki naj bi Evropi omogočile spremljanje antropogenih emisij ogljikovega dioksida na svetovni ravni.

Raziskave prometa: program Obzorje 2020 podpira razogljičenje prometnega sistema z izboljšanjem energijske učinkovitosti vozil, električne mobilnosti in tehnologij akumulatorjev ter s prehodom na okolju prijazne rešitve za mobilnost in digitalizacijo vožnje za učinkovitejši promet in mobilnost. Dejavnosti bodo spodbudile oblikovanje novih poslovnih modelov ter inovacijam prijaznih standardov in predpisov, zlasti v urbanih območjih. Ukrepi na področju raziskav in inovacij bodo dopolnili trenutni ukrep politike za podporo postopnemu uvajanju zrelih inovativnih tehnologij, kot so javni prevoz brez emisij ali inteligentni prometni sistemi.

Družboslovne vede in humanistika: Komisija vzpostavlja novo platformo za raziskave na področju energije, da bi poglobila razumevanje vedenjskih ali drugih socialno-ekonomskih dejavnikov, povezanih z družbenim sprejemanjem ali zavračanjem politik, povezanih s podnebjem in energijo. Platforma bo s povezovanjem strokovnjakov za energijo iz družboslovnih ved in humanistike ter bolj tehničnih področij in sodelovanjem z vsemi regijami Evrope zagotovila prepotreben zagon meddisciplinarnemu in medsektorskemu delu. Prizadevala si bo bolje izkoristiti ogromen potencial za socialne inovacije na področju energije ter premagati sedanje družbene ovire, pri čemer bo dajala predloge evropskim oblikovalcem politike za doseganje ciljev energetske unije.

Da bi Evropa zavzela vodilno mesto na področju obnovljivih virov energije, sta glavni ozki grli, ki ju je treba obravnavati, vključevanje obnovljivih virov v energetski sistem ter razvoj naprednih rešitev glede shranjevanja za zagotavljanje stabilne oskrbe z energijo za gospodinjstva in industrijo. Poleg tega je treba kot pomemben korak v izvajanju načela „energijska učinkovitost na prvem mestu“ obravnavati razogljičenje stavbnega fonda EU, saj ta zajema več kot 40 % povpraševanja po končni energiji v EU. V prometnem sistemu so prav tako ogromne možnosti za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, vendar so za to potrebne rešitve glede shranjevanja in digitalne inovacije, ki podpirajo storitve prometa in pametne mobilnosti.

Dajanje odločne prednosti temu cilju lahko prispeva k ustvarjanju trajnega učinka in izkoriščanju priložnosti za zniževanje emisij ogljikovega dioksida, poveča konkurenčnost industrije ter zagotovi izvozne možnosti. Zato se je treba osredotočiti na tiste inovacije, ki omogočajo višjo stopnjo uveljavitve tehnologij za obnovljivo energijo in večje prihranke energije ter so neposrednega pomena za državljane, saj jim omogočajo sodelovanje v energetskem prehodu ali zagotavljajo, da je ta cenovno sprejemljivejši. Na podlagi že doseženega napredka v okviru celovitega strateškega načrta za energetsko tehnologijo se namerava Komisija osredotočiti na prihodnje financiranje, ki bo na voljo v okviru programa Obzorje 2020, in sicer na štiri medsebojno povezane strateške prednostne naloge, ki temeljijo na digitalizaciji kot ključni gonilni sili:

1) Razogljičenje stavbnega fonda EU do leta 2050: od stavb s skoraj nično porabo energije do energijsko pozitivnih območij: kot je poudarjeno v evropski pobudi za stavbe 35 , so te bistveni del prehoda na čisto energijo v Evropi. Čeprav je EU že vodilna v svetu na področju inovacijskih sistemov za stavbe, morajo raziskave in inovacije na tem področju ostati glavna prednostna naloga, da bi se v prihodnosti ta vodilni položaj še dodatno okrepil. Stavbni fond EU zajema približno 25 milijard m² skupne talne površine. 36 Stavbe zajemajo 40 % povpraševanja po končni energiji v EU, kar je več kot kateri koli drugi sektor. Po drugi strani pa ponujajo tudi velike možnosti za prihranke energije, saj lahko njihova prenova in posodobitev (pri čemer se zagotovi upoštevanje sive energije) prispevata k proizvodnji dodatne energije iz obnovljivih virov ali zagotavljanju pomembne zmogljivosti za shranjevanje energije.

2) Krepitev vodilne vloge EU na področju obnovljivih virov energije: da bi obnovljivi viri energije postali prevladujoč vir primarne energije in proizvodnje električne energije, sta potrebna nadaljnje povezovanje sistemov in razvoj naslednje generacije tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, vključno z dejavniki, ki lahko znatno spremenijo potek dogodkov. 37 To je tudi predpogoj za preoblikovanje sektorjev z veliko emisijami ogljikovega dioksida, kot je promet, kjer so potrebne močne spodbude za inovacije na področju alternativnih oblik energije (npr. električna energija iz obnovljivih virov, napredna biogoriva in druga sintetična goriva, pridobljena iz uporabe ogljikovega dioksida in drugih ponovno uporabljenih toplogrednih plinov). To vključuje namensko podporo za raziskave in inovacije v tesnem sodelovanju z industrijo, da bi Evropa ohranila vodilni položaj v svetu na področju tehnologij za energijo iz obnovljivih virov.

3) Razvoj cenovno dostopnih in celovitih rešitev za shranjevanje energije: da bi EU podprla in omogočila prehod na nizkoogljični energetski sistem (vključno s prometom), ki temelji pretežno na obnovljivih virih energije, mora pospešiti polno vključitev naprav za shranjevanje energije (kemičnih, elektro-kemičnih, električnih, mehanskih in toplotnih) v energetski sistem na ravni gospodinjstev, industrije in omrežja. 38  

4) Elektromobilnost in bolj povezan sistem mestnega prometa: hiter razvoj in uvajanje električnih vozil naslednje generacije, ki temeljijo na naprednih zasnovah akumulatorjev in pogonskih sistemov, inovativna infrastruktura za polnjenje ter povezani poslovni modeli in storitve so skupaj z bolj povezanim sistemom mestnega prometa z uporabo digitalnih tehnologij in evropskih globalnih satelitskih navigacijskih sistemov za izboljšanje energijske učinkovitosti ključni elementi prihodnje nizkoogljične mobilnosti. 39

Učinek programa Obzorje 2020 na te štiri medsebojno povezane strateške prednostne naloge bodo dodatno okrepile sinergije s povezanimi naložbami evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

6.Krepitev vloge Evrope v svetu

Evropa mora v skladu s prednostno nalogo Komisije, da bi postala močnejši svetovni akter, bolj izkoristiti svojo vodilno vlogo v svetu na področju podnebja in pionirskih nizkoogljičnih energijsko učinkovitih rešitev, da bi ostala v središču svetovnih vrednostnih verig s povezanimi koristmi za svojo predelovalno industrijo in izvoz po vsem svetu. Finančna sredstva za podnebne ukrepe in izvajanje nacionalnih zavez so spodbuda za globalno tehnološko sodelovanje in ustvarjanje tržnih priložnosti za evropska podjetja. V Pariškem sporazumu je poudarjena vloga raziskav in inovacij, zlasti v sodelovanju z gospodarstvi v razvoju in v vzponu, ki temelji na sistemskem opazovanju.

Vse večje svetovne potrebe po energiji, zlasti na trgih v razvoju, pomenijo znatne izvozne priložnosti za evropska podjetja za dobavo tehnologij z nizkimi emisijami, vključno z „varčnimi“ inovacijami, ki so prilagojene lokalnim razmeram, kjer je to primerno. Potrebna so nova strateška partnerstva, zlasti z gospodarstvi v vzponu, za spodbuditev inovacij in ustvarjanje trgov.

Tesno sodelovanje z mednarodnimi partnerji ima veliko strateško vrednost. To je bilo poudarjeno v odločitvi Evropske komisije leta 2016, da se v imenu EU pridruži pobudi „Misija: inovativnost“ 40 , ki je bila predstavljena na konferenci COP 21. Trenutno je vanjo vključenih 22 držav (od tega je osem držav članic EU) in EU, ki so se zavezale v naslednjih petih letih podvojiti javna sredstva za raziskave na področju čiste energije. Pobuda bo pomagala obrniti trend zmanjševanja javnih odhodkov za raziskave na področju čiste energije, ki so še vedno pod prejšnjo najvišjo vrednostjo 41 in precej pod mnogo višjimi ravnmi, ki so potrebne za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Poleg tega bo pobuda uskladila usmeritev javnih odhodkov z velikimi zasebnimi vlagatelji, na primer s sodelovanjem s prelomno energetsko koalicijo (Breakthrough Energy Coalition) 42 . EU bo imela vodilno vlogo v pobudi in bo posebej osredotočena na doseganje sinergij s prelomno energetsko koalicijo. Člani pobude so opredelili sedem inovacijskih izzivov, ki so ključni za doseganje nizkoogljične družbe. EU bo vodila inovacijski izziv za pretvarjanje sončne svetlobe za pridobivanje sončnih goriv, ki jih je mogoče skladiščiti, ter inovacijski izziv za cenovno dostopno ogrevanje in hlajenje stavb. Dejavno bo sodelovala tudi v drugih inovacijskih izzivih v tesnem sodelovanju z drugimi članicami pobude „Misija: inovativnost“.

Evropska komisija bo z mednarodnim ozaveščanjem, krepitvijo strateških raziskovalnih partnerstev ter izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj, tehnologije in usposobljenega osebja s ključnimi državami še naprej podpirala države v razvoju in vzponu pri energetskem prehodu ter tako prispevala k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja (zlasti sedmega cilja „Cenovno dostopna in čista energija“ in trinajstega cilja „Podnebni ukrepi“). Zlasti nedavno sprejeti predlog za evropski načrt za zunanje naložbe naj bi skupaj z Evropskim skladom za trajnostni razvoj 43 privabil zasebne naložbe v afriške države, kar je lahko ključnega pomena za postopno uvajanje nizkoogljične energetske infrastrukture in podpiranje inovativnih energetskih rešitev. Te dejavnosti bodo tesno povezane z mednarodnim podnebnim, trgovinskim in razvojnim sodelovanjem Evrope. Podobno bo EU uporabila svoje instrumente trgovinske politike in povezano tehnično pomoč, da bi tretje države spodbudila k sprejemanju podnebno nevtralnih rešitev.

Evropska komisija je dejavna na več področjih, da bi pomagala zagotoviti, da so evropske raziskave in inovacije „odprte v svet“. 44  V skladu s tem pristopom je program Obzorje 2020 usmerjen v raziskovalce in inovatorje iz držav v razvoju, ki skupaj z evropskimi kolegi sodelujejo pri razvoju nizkoogljičnih energetskih tehnologij in rešitev, ki so najprimernejše glede na lokalne razmere. To bo okrepilo tržne priložnosti za podjetja iz EU in pomagalo izvoznikom iz EU, okrepilo zmogljivosti držav v razvoju ter zagotovilo koristi mednarodnega znanstvenega sodelovanja za uvajanje novih tehnologij na trg.

Evropska podjetniška mreža, ki je bila oblikovana leta 2008, da bi malim in srednjim podjetjem pomagala čimbolj izkoristiti poslovne priložnosti v EU in zunaj nje, naj bi prek razširjenega področja delovanja prav tako zagotovila dodatno podporo za inovativne rešitve na področju čiste energije, ki prispevajo k razvoju podjetništva v EU.

7.Ključni akterji v energetskem prehodu

Državljani, mesta, regije in države članice imajo vsi odločilno vlogo pri ustvarjanju trajnega učinka in zagotavljanju uvajanja inovativnih rešitev, ki jih bo Komisija podprla s to strategijo.

Državljani so ključni za uspešno uvajanje nizkoogljičnih inovativnih rešitev, bodisi s pametnimi števci v stanovanjih bodisi z velikimi polji vetrnih elektrarn. Odločilnega pomena je iskanje novih in boljših načinov za vključevanje evropskih državljanov v prehod na nizkoogljično gospodarstvo in izražanje trenutno visokih ravni javne podpore. Bolj vključeni državljani sprejmejo večjo odgovornost za svojo energetsko varnost in energetsko varnost EU ter pomagajo oblikovati nove in izvirne poslovne modele.

Regije in urbana območja so najprimernejša za preskušanje in izvajanje celostnih inovativnih rešitev v neposredni povezavi z državljani. Na podlagi posebne podpore regijam in mestom v okviru regionalne politike EU, agende EU za mesta in zdaj po konferenci Habitat III nove svetovne agende za mesta, svetovne konvencije županov 45 , evropskega partnerstva za inovacije za pametna mesta in skupnosti ter mreže CIVITAS 46 so evropska mesta in regije ključne za spodbujanje odgovornosti za energetski prehod ter spodbujanje inovacij na področju podnebja in energije. Poleg tega lahko mreže sosedstev, mest in regij pomagajo pri izmenjavi dobrih praks ter združevanju virov in naložb. V zvezi s tem je treba razširiti podporo, ki se zagotavlja prek platform za pametno specializacijo in programa Obzorje 2020 za pametna in trajnostna mesta, da bi se zajeli vidiki vključujočih mest za nadaljnji razvoj doseženih rezultatov. Pobude, kot so prednostno področje pametna in trajnostna mesta programa Obzorje 2020, pobuda za skupno načrtovanje „Urbana Evropa“ in inovativne urbane aktivnosti 47 ter evropsko partnerstvo za inovacije za pametna mesta in skupnosti, bi bilo treba sistematično racionalizirati in razširiti, da bi spodbudili nadaljnji razvoj in uvajanje nizkoogljičnih energijsko učinkovitih rešitev na vseh področjih urbane družbe. Da bi se to doseglo, so nujno potrebni boljše merjenje in souporaba podatkov, pa tudi razvoj bolj interoperabilnih sistemov ter povezane varnosti podatkov in jamstev zasebnosti.

Mesta so s svojimi uveljavljenimi z inovacijami povezanimi urbanimi ekosistemi („pametna mesta“), naložbenimi platformami za združevanje manj obsežnih projektov na področju energijske učinkovitosti ali energije iz obnovljivih virov in prizadevanji za okolju prijaznejše rešitve mestnega prevoza nepogrešljiva pri uvajanju inovacij na področju čiste energije, ki se spodbujajo z ukrepi iz tega sporočila.

Države članice imajo poleg mest in regij prav tako pomembno vlogo pri spodbujanju energetskega prehoda. Obstajajo različni mehanizmi za usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti EU in držav članic ali za boljšo uskladitev podpore javnega sektorja s podporo zasebnega sektorja. Vendar je še dovolj možnosti za večjo učinkovitost in doseganje boljših sinergij.

Strateški načrt za energetsko tehnologijo, ki vključuje 28 držav članic in štiri pridružene države ter deležnike iz industrijskih in akademskih krogov, je osrednji del strukture upravljanja energetske unije. Z usklajevanjem njihovih zadevnih dejavnosti in ustvarjanjem večjih sinergij omogoča, da so se v zadnjih letih podvojile skupne letne naložbe v raziskave in razvoj za prednostne tehnologije strateškega načrta za energetsko tehnologijo. Da bi se dodatno pospešile usklajene ali skupne naložbe so bili določeni skupni raziskovalni in inovacijski cilji na desetih področjih prednostnih ukrepov, kar kaže na vse večjo stopnjo zavezanosti. Podobno se v sektorju prometa vzpostavlja strateška agenda za raziskave in inovacije na področju prometa, ki temelji na razvoju sedmih strokovnih načrtov in ustreznega mehanizma upravljanja za podporo in pospešitev raziskav, inovacij in uporabe. Strateški načrt za energetsko tehnologijo ter strateška agenda za raziskave in inovacije na področju prometa bosta zagotovila pomembne strukture za usklajevanje z dejavnostmi, ki so opisane v tem sporočilu ter bodo podprle njihovo izvajanje in ustvarile sinergije za doseganje učinka.

8.Sklepne ugotovitve

Ukrepi politike, predstavljeni v tem dokumentu, so temelj raziskovalnega in inovacijskega stebra energetske unije. So sestavni del obsežnejšega svežnja „poenostavitvenih ukrepov“, ki so potrebni za spodbuditev prehoda na čisto energijo in opisani v danes izdanem sporočilu „Čista energija za vse Evropejce“. Komisija si bo prizadevala izvesti te ukrepe v svojem preostalem mandatu in bo o doseženem napredku poročala v letnih poročilih o stanju energetske unije.

(1) 1 600 4 400 milijard EUR Svetovne tržne napovedi za nizkoogljične in energijsko učinkovite rešitve segajo od približno do na leto, z velikim potencialom rasti zlasti zunaj Evrope.

(2)

Glej Po pariški konferenci, COM(2016) 110 final.

(3) Scaling up innovation in the Energy Union to meet new climate, competitiveness and societal goals (Povečanje inovacij v energetski uniji za doseganje novih podnebnih, konkurenčnih in družbenih ciljev) Evropa je vodilna na področju patentov visoke vrednosti in ukrepov za blažitev podnebnih sprememb. Glej (i24C, 2016), str. 35.

(4) COM(2016) 860.  

(5) Naložbeni načrt za Evropo, COM(2014) 903.

(6) Sporočilo Komisije z naslovom Na poti k celostnemu strateškemu načrtu za energetsko tehnologijo (načrt SET): pospešitev preoblikovanja evropskega energetskega sistema, C(2015) 6317 final.

(7) V energetskem sistemu EU inovacije ne pomenijo samo novih tehnologij, temveč tudi nove prelomne poslovne modele in storitve, družbene inovacije ter novo politiko in finančne mehanizme. Glej Scaling up innovation in the Energy Union to meet new climate, competitiveness and societal goals (Povečanje inovacij v energetski uniji za doseganje novih podnebnih, konkurenčnih in družbenih ciljev) (i24C, 2016), str. 14.

(8) Unija kapitalskih trgov – pospešitev reform, COM(2016) 601 final.

(9)

Glej Open innovation, open science, open to the world (Odprte inovacije, odprta znanost, odprtost v svet), 2016, Evropska komisija, ISBN 978-92-79-57346-0.

(10) SWD(2016) 420.

(11) COM(2016) 864.

(12) COM(2016) 860  .

(13) Boljše pravno urejanje: doseganje boljših rezultatov za močnejšo Unijo, COM(2016) 615 final.

(14) Sklepi Sveta za konkurenčnost, maj 2016.

(15) Preverjanje okoljske tehnologije omogoča preverjanje učinkovitosti tehnologije s strani tretje osebe. Glej http://ec.europa.eu/environment/ecoap/etv/.

(16) Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb.

(17) COM(2015) 337 final – 2015/0148 (COD).

(18) COM(2016) 482 final – 2016/0231: uredba o porazdelitvi prizadevanj.

(19) COM(2016) 479 final – 2016/0230 (COD).

(20) Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, COM(2015) 614 final.

(21) COM(2016) 501 final.  

(22) COM(2016) 733 final.

(23) Glej Delovni program Komisije za leto 2017, Priloga I, COM(2016) 710 final.

(24) Glej COM(2008) 400.

(25) Glej World Energy Outlook 2016 (poročilo o energetski prihodnosti).

(26) Naložbeni načrt za Evropo, COM(2014) 903.

(27) COM(2016) 581 final.  

(28) http://www.eib.org/products/blending/innovfin/ Glede predstavitvenih projektov na področju energije glej .

(29) https://ec.europa.eu/eipp/desktop/sl/index.html Evropski portal naložbenih projektov: .

(30) Uredba (EU) št. 1303/2013.

(31) http://s3platform.jrc.ec.europa.eu/.  

(32) Za Evropski raziskovalni svet glej https://erc.europa.eu.

(33) Delovni naziv.

(34) Glej sporočilo z naslovom Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij, COM(2016) 733 final.

(35) COM(2016) 860, Priloga I.

(36) Europe’s buildings under the microscope (Evropske stavbe pod drobnogledom) Glej (2011).

(37) ocene učinka energetskega načrta za leto 2050, SEC(2011) 1565/2, del 1/2 Glej Scenarij z visokim deležem obnovljivih virov energije iz .

(38) Sedanja podpora EU za raziskave in inovacije na področju shranjevanja energije se zagotavlja predvsem kot del dejavnosti pametnih omrežij iz strateškega načrta za energetsko tehnologijo ter v okviru Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik.

(39) COM(2016) 501 final Glej sporočilo z naslovom Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, .

(40) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-2063_it.htm Sporočilo za javnost, 3. junij 2016, European Union joins Mission Innovation, a global initiative on clean energy (Evropska unija se pridruži Misiji: inovativnost, globalni pobudi za čisto energijo),.

(41) Public energy RD&D spending in IEA member countries (Javni izdatki za raziskave, razvoj in predstavitve na področju energije v državah članicah Mednarodne agencije za energijo)  , OECD/IEA (2015).

(42) Prelomna energetska koalicija je skupina več kot 20 vlagateljev iz različnih držav, ki so se skupaj s pobudo „Misija: inovativnost“ zavezali, da bodo vlagali v raziskave na področju čiste energije.

(43) Glej COM(2016) 581.

(44) Glej Open innovation, open science, open to the world (Odprte inovacije, odprta znanost, odprtost v svet), 2016, Evropska komisija, ISBN 978-92-79-57346-0.

(45) http://www.konvencijazupanov.eu/index_sl.html Glej .

(46) CIVITAS je zasnovan kot program, ki omogoča medsebojno učenje in izmenjavo idej med mesti.

(47) http://www.uia-initiative.eu/.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.11.2016

COM(2016) 763 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

Pospeševanje inovativnosti na področju čiste energije

Priloga

Opis štirih tehnoloških prednostnih področij

Vključevanje vrhunskih pametnih digitalnih tehnologij v vse vidike energetskega sistema skupaj z njihovimi različnimi uporabami je osnovni pogoj za ohranitev vodilnega položaja v prehodu na bolj v porabnika usmerjen model izdelkov in storitev, ki bo spodbujal naslednji val inovacij na področju energije iz obnovljivih virov, rešitev za shranjevanje, e-mobilnosti, naprednih stanovanj ter v celotnem energetskem sektorju.

(a) Razogljičenje stavbnega fonda EU do leta 2050: od stavb s skoraj nično porabo energije do energijsko pozitivnih območij

Stavbni fond EU zajema približno 25 milijard m² skupne talne površine. Stavbe zajemajo 40 % končnega povpraševanja po energiji v EU, kar je več kot kateri koli drugi sektor. Po drugi strani pa ponujajo tudi velike možnosti za prihranke energije, saj lahko njihova prenova in posodobitev prispevata k proizvodnji presežne energije ali zagotavljanju pomembne zmogljivosti za shranjevanje energije. Kot je poudarjeno v evropski pobudi za stavbe, ki jo je uvedla Komisija, 1 je EU že vodilna v svetu na področju inovacijskih sistemov za stavbe, vendar morajo raziskave in inovacije ostati glavna prednostna naloga, da bi se v prihodnosti ta vodilni položaj nadgradil in še dodatno okrepil. Preoblikovanje stavbnega fonda EU (čimbolj zmanjšati vplive na okolje v celotni življenjski dobi) bo zagotovilo boljše življenjsko okolje, ustvarilo nova delovna mesta in rast ter pomagalo doseči cilje krožnega gospodarstva. Za dosego teh ciljev je treba nujno vsaj podvojiti sedanje stopnje obnove stavb (ki znaša 0,4–1,2 %, kar je mnogo prenizko) 2 in zagotoviti bolj poglobljeno in temeljitejšo obnovo, ki temelji na v prihodnost usmerjeni zakonodaji, standardih, inovativnih tehnologijah in poslovnih modelih ter razvoju novih znanj in sposobnosti.

Za doseganje večjega učinka morajo inovativne rešitve preseči današnje zasnove s skoraj nično porabo energije. Obravnavati bi morale vse tehnične vidike (vključno s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v gospodinjstvih, načrti za optimizirano uporabo energije in materialov v življenjskem ciklu, sistemi digitalnega upravljanja in nadzora ter povezovanjem energetskih sistemov) ter vprašanja pravnega urejanja, določanja standardov, financiranja, upravljanja in druga socialno-ekonomska vprašanja. Dokazati morajo izvedljivost energijsko pozitivnih območij v različnih podnebnih regijah in gospodarskih okoljih, pri čemer je treba zagotoviti celostno upravljanje povezanih okoljskih vprašanj (kot so voda in odpadki). 3  

(b) Krepitev vodilne vloge EU na področju obnovljivih virov energije

Da bi obnovljivi viri energije postali prevladujoč vir primarne energije in proizvodnje električne energije, sta potrebna nadaljnje povezovanje sistemov in razvoj naslednje generacije tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, vključno z dejavniki, ki lahko znatno spremenijo potek dogodkov. 4 To je tudi predpogoj za preoblikovanje sektorjev z veliko emisijami ogljikovega dioksida, kot je promet, 5 kjer so potrebne močne spodbude za inovacije na področju alternativnih oblik energije (npr. električna energija iz obnovljivih virov, napredna biogoriva). To vključuje namensko podporo za raziskave in inovacije v tesnem sodelovanju z industrijo, da bi Evropa ohranila vodilni položaj v svetu na področju tehnologij obnovljive energije.

Podpora bo usmerjena v: (1) pospeševanje razvoja rešitev na področju energije iz obnovljivih virov za stavbe, kot so v stavbe integrirani fotovoltaični moduli za proizvodnjo energije ter tehnologije obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, ki bi omogočili množično uvajanje stavb s skoraj nično porabo energije; (2) raziskave o optimizaciji in znižanju stroškov proizvodnje energije iz obnovljivih virov, zlasti za vetrne elektrarne na morju, da bi se spodbudile možnosti za izkoriščanje vetra, in (3) krepitev razvoja rešitev za povečanje proizvodnje in vključevanja obnovljivih virov energije, zlasti spremenljivih obnovljivih virov energije, v energetski sistem, vključno s prometnim sektorjem, prek toplotnega in kemičnega shranjevanja (pretvarjanje energije v plin ali tekočine).

Večje sinergije med proizvodnjo, distribucijo in porabo energije iz obnovljivih virov bodo okrepile vlogo porabnikov (državljanov, skupnosti in podjetij) ter spodbudile uvajanje novih storitev, ki izpolnjujejo njihove spreminjajoče se potrebe in želje, hkrati pa se bo povečala prilagodljivost sistema, da se lahko vključijo velike količine dobavljene energije iz spremenljivih obnovljivih virov.

To zlasti zadeva uvajanje na trg in učinkovito sistemsko vključevanje zrelejših tehnologij (npr. vetrne energije, fotovoltaike in bioenergije) v kombinaciji s shranjevanjem energije ali drugimi naprednimi rešitvami, kot je digitalno povezovanje z elektromobilnostjo in pametnimi omrežji, da se omogoči postopno uvajanje spremenljivih obnovljivih virov energije. Pospešiti je treba tudi izboljšanje stroškovne konkurenčnosti in učinkovitosti manj zrelih tehnologij energije iz obnovljivih virov z možnostjo dispečerskega upravljanja (npr. prilagodljiva hidroenergija, morska in geotermalna energija, koncentrirana sončna energija ali napredna trajnostna bioenergija), ki lahko zagotavljajo nizkoogljično energijo za pokrivanje osnovnih obremenitev in rezervno napajanje.

(c) Razvoj cenovno dostopnih in celovitih rešitev za shranjevanje energije

Da bi EU podprla in omogočila prehod na nizkoogljični energetski sistem (vključno s prometom), ki temelji pretežno na obnovljivih virih energije, mora pospešiti polno vključitev naprav za shranjevanje energije v energetski sistem na ravni gospodinjstev, industrije in omrežja. 6 Akumulatorji, vodik ter druge mobilne in stacionarne možnosti shranjevanja so kratkoročno bistvenega pomena za električno mobilnost, vendar imajo večjo sistemsko vlogo pri vključevanju obnovljivih virov energije in optimizaciji obratovanja. Raziskave na tem področju bodo odprle možnosti za nadaljnjo industrijsko proizvodnjo, spodbujanje novih poslovnih modelov in dodatna znižanja stroškov, kar bo zagotovilo velike potencialne koristi za rast in delovna mesta v EU.

Nujna je ponovna uvedba proizvodnje akumulatorskih celic v Evropi, saj ima to več koristi v smislu industrijske konkurenčnosti, znanja in napredne proizvodnje, zanesljive oskrbe z energijo ter evropskega deleža v svetovnih vrednostnih verigah. Cenejši, lažji, varnejši in učinkovitejši akumulatorji so skupaj z rešitvami za hitrejše polnjenje ključni pogoj za prehod na popolno električno mobilnost ter povečanje zmogljivosti za shranjevanje energije v gospodinjstvih (s povezanimi koristmi za stabilnost in prilagodljivost omrežja). Pobuda bo vključevala tudi raziskave materialov, upravljanje naprav za shranjevanje s strojno in programsko opremo, njihov nadzor in vključevanje v energetski sistem, povezovanje pametnih električnih omrežij in akumulatorjev vozil ter napredne proizvodne tehnike. Izboljšala bo učinkovitost in znižala stroške močnostne elektronike, potrebne za ohranjanje učinkovitosti sistema shranjevanja na konkurenčni ravni. Obravnavala bo tudi ustvarjanje ugodnih tržnih razmer za okrepljeno razširjanje rešitev shranjevanja na ravni porabnika in omrežja, vključno z ustvarjanjem povezav med električnim omrežjem, omrežjem za zemeljski plin in prometnim sistemom, kar je osnovni pogoj za oskrbo z električno energijo, ki v celoti temelji na obnovljivih virih energije. Poseben poudarek bo na novih tokovih odpadkov iz energetskega prehoda (akumulatorjih, sončnih panelih itd.) v skladu z načeli krožnega gospodarstva.

(d) Elektromobilnost in bolj povezan sistem mestnega prometa

Električna vozila naslednje generacije so na podlagi naprednih zasnov akumulatorjev in novih pogonskih sistemov močno vključena v inovativne infrastrukture in rešitve polnjenja. Razvoj cenejših, lažjih in varčnejših akumulatorjev z daljšim delovanjem ter hitrejše in uporabniku prijaznejše tehnologije in rešitve polnjenja zato pomenijo prednostne naloge za raziskave in inovacije na področju prometa ter možne konkurenčne prednosti za prometno panogo EU. Dodatne priložnosti bo zagotovila digitalizacija, ki omogoča povezan in avtomatiziran promet ter storitve pametne mobilnosti in je trenutno v predstavitveni fazi, v kateri se obravnavajo tehnična in zakonodajna vprašanja.

V okviru strateške agende za raziskave in inovacije na področju prometa je bil razvit prvi dolgoročni strateški pristop za pripravo predvidene spremembe prometnega sistema na podlagi raziskav in inovacij, ki združujejo inovativne nizkoogljične tehnologije, povezan in avtomatiziran promet ter storitve pametne mobilnosti, pri čemer se uporabljajo nove tehnologije, kot so evropski globalni satelitski navigacijski sistemi (Galileo in skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev). Opredeljena je bila tudi potreba po dejavnikih spodbujanja in okvirnih pogojih, zlasti po infrastrukturi, sprejemu v javnosti in večjem poudarku na potrebah uporabnikov. Prehod na avtonomnejši in bolj povezan promet, ki ga podpira strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme (C-ITS) 7 , zlasti v mestnih območjih, in preoblikovanje mobilnosti v storitev ter boljša logistika od vrat do vrat so nujni pogoji za doseganje višjih ravni učinkovitosti in razogljičenje prometnega sistema.

Obravnavati je treba drobitev na razvijajočem se novem trgu prometnih tehnologij z nizkimi emisijami in podpreti razširitev uvajanja inovacij z različnimi vzvodi politike (npr. z revizijo predpisov, ki določajo standarde za avtomobile in kombinirana vozila glede emisij toplogrednih plinov, pregledom direktive o čistih vozilih), finančnimi vzvodi (kot so sredstva EIB) ter posebno platformo za boljšo izmenjavo informacij in uskladitev naložbenih dejavnosti.

(1) COM(2016) 860, Priloga I.

(2) Približno 75 % stavbnega fonda EU je zelo energijsko neučinkovitega. Glede na sedanje stopnje obnove bi trajalo približno stoletje, da bi ga nadgradili v skladu z najnovejšimi standardi.

(3) http://susproc.jrc.ec.europa.eu/Efficient_Buildings/ Applying Circular Economy principles to assess the environmental performance of buildings (Uporaba načel krožnega gospodarstva za ocenjevanje okoljske uspešnosti stavb); glej .

(4) Ocena učinka energetskega načrta za leto 2050, SEC(2011) 1565/2, del 1/2 Glej Scenarij z visokim deležem obnovljivih virov energije v dokumentu: .

(5) COM(2016) 501 final Glej sporočilo z naslovom Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, .

(6) Sedanja podpora EU za raziskave in inovacije na področju shranjevanja energije se zagotavlja predvsem kot del dejavnosti pametnih omrežij iz strateškega načrta za energetsko tehnologijo ter v okviru Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik.

(7) COM(2016) 766.