EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2016

COM(2016) 655 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o vizumskem informacijskem sistemu (VIS), uporabi prstnih odtisov na zunanjih mejah in biometričnih podatkov v postopku za izdajo vizuma / ocena REFIT

{SWD(2016) 327 final}
{SWD(2016) 328 final}

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o vizumskem informacijskem sistemu (VIS), uporabi prstnih odtisov na zunanjih mejah in biometričnih podatkov v postopku za izdajo vizuma / ocena REFIT

1.UVOD

1.1.VIS in njegova vloga pri omogočanju lažje izmenjave podatkov med državami članicami

Pri postopni vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice, mora Evropska unija zagotoviti prosto gibanje oseb in visoko raven varnosti. V tem okviru je bila prednost namenjena razvoju in vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami 1 .

Za vzpostavitev VIS je bil sprejet celovit pravni okvir:

Sklep Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 je vzpostavil VIS kot sistem za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami;

Uredba (ES) št. 767/2008 z dne 9. julija 2008 opredeljuje namen, uporabnost in pristojnosti VIS ter določa pogoje in postopke za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami, da bi se na ta način olajšalo obravnavanje vlog za izdajo vizumov in s tem povezane odločitve.

Uredba (ES) št. 810/2009 z dne 13. julija 2009 (Vizumski zakonik) določa pravila o registraciji biometričnih identifikatorjev v sistemu VIS.

Namen sistema VIS je bil tudi prispevati k notranji varnosti in boju proti terorizmu. Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 je zato določil pogoje pod katerimi imenovani organi držav članic in Europol lahko pridobijo vpogled v sistem VIS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.

VIS je ključnega pomena za:

1)izboljšanje izvajanja skupne vizumske politike, konzularnega sodelovanja in posvetovanja med centralnimi organi, kar bo preprečilo grožnje notranji varnosti in trgovanje z vizumi;

2)lažji boj proti goljufijam ter lažje preverjanje na zunanjih mejnih prehodih in na ozemlju držav članic;

3)pomoč pri prepoznavanju in vračanju nezakonitih priseljencev;

4)lažjo uporabo Dublinske uredbe 2 .

VIS z izboljšanjem načina presoje vlog za izdajo vizuma zlasti prispeva k zagotovitvi notranje varnosti držav članic in boju proti terorizmu 3 . To vključuje boljše posvetovanje med centralnimi organi ter izboljšanje preverjanja in identifikacije prosilcev na konzulatih in mejnih prehodih. Zagotavljanje notranje varnosti držav članic in boja proti terorizmu predstavlja splošni cilj in temeljno merilo za skupno vizumsko politiko. VIS pripomore tudi k boju proti nezakonitemu priseljevanju 4 in prinaša koristi dobrovernim potnikom z izboljšanjem in olajšanjem postopkov za izdajanje vizumov in preverjanje.

VIS je bil med oktobrom 2011 in februarjem 2016 postopoma vzpostavljen na vseh konzulatih držav članic po celem svetu.

Vsako leto 26 držav članic skupaj s pridruženimi schengenskimi državami izda približno 16 milijonov schengenskih vizumov. Do konca marca 2016 so bili v sistem VIS vneseni podatki o skoraj 23 milijonih vlog za izdajo vizuma in 18,8 milijonov prstnih odtisov.

Sistem je presegel prag 1 milijona operacij na dan in 100 000 operacij na uro. Zmogljivost sistema je 450 000 operacij na uro; shrani in obdela lahko 60 milijonov dokumentov, ki vsebujejo podatke v zvezi z vlogami za izdajo vizuma.

1.2.Ocenjevanje in nadzor

Pravni okvir VIS je določil, da se izvede ocena izvajanja Uredbe VIS 5 in sklepa o ustanovitvi VIS 6 ter uporabe sistema VIS s strani organov pregona na podlagi sklepa o dostopu organov pregona do VIS 7 , prav tako pa uporabe biometričnih podatkov v postopku za izdajo vizuma na podlagi Vizumskega zakonika 8 .

Na tej podlagi in ob upoštevanju splošnih načel in meril za izvedbo ocene instrumentov politike EU v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), je Komisija leta 2015 začela s prvo oceno sistema od njegovega začetka delovanja (2011) in preučila zlasti:

delovanje VIS kot sistema;

njegovo izvajanje v praksi;

obseg, v katerem je dosegel svoje cilje politike;

vprašanje, ali ustreza svojemu namenu glede: uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti za vizumsko politiko EU.

Poročilo (in ocena, ki ga podpira) tudi:

ocenjuje, ali sistem izpolnjuje svoje cilje z razumnimi stroški;

preučuje rezultate, ki so bili doseženi glede na cilje;

preučuje, kako države članice izvajajo pravni okvir.

Oceno je interno opravila Komisija. Za zbiranje informacij od širokega spektra zainteresiranih strani so se uporabila številna orodja za zbiranje podatkov, ki vključujejo:

obsežni pregled dokumentov;

raziskavo EU, ki je bila poslana državam članicam, od katerih jih je 19 odgovorilo 9 , in Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: eu-LISA);

povratne informacije iz srečanj upravnega odbora eu-LISA, svetovalne skupine za sistem VIS in pristojnih delovnih skupin Sveta (delovna skupina za vizume, prijatelji sistema VIS, schengensko posvetovalno omrežje), schengenske evalvacije držav članic in schengensko sodelovanje konzulatov držav članic na lokalni ravni po vsem svetu.

Mnenja državljanov tretjih držav in vlad držav iz vizumske obveznosti so bila upoštevana prek izkušenj držav članic in Komisije z vzpostavitvijo in uporabo sistema VIS po celem svetu.

To poročilo temelji tudi na študiji 10 , ki jo je opravilo Skupno raziskovalno središče v zvezi s prepoznavanjem prstnih odtisov otrok.

Čeprav ta ocena temelji na štirih letih delovanja sistema VIS, je bilo upoštevano dejstvo, da je bil VIS v svetu vzpostavljen postopoma, kar na primer pomeni, da je do več kot 50 % vseh transakcij v sistemu VIS prišlo v regijah, kjer je bil VIS vzpostavljen le tri do štiri mesece pred zaključkom ocene, zato so bili v času izvajanja ocene iz navedenih regij na voljo le podatki in spremljanje v omejenem obsegu. Čeprav se to lahko šteje kot omejujoč faktor, so razpoložljivi podatki in zbrani dokazi omogočili številne zaključke glede ključnih vidikov sistema VIS in vprašanj za oceno.

To sporočilo ne predstavlja le glavnih ugotovitev in mnenj Komisije, ampak tudi številna priporočila za nadaljnje ukrepe.

2.Glavne ugotovitve ocene

Na splošno ugotovitve ocene kažejo, da je uvedba sistema VIS pripomogla k: 1) poenostavitvi in lajšanju postopka za izdajo vizumov s tem, ko je zagotovil, da so vsi podatki, ki jih zberejo države članice shranjeni v skupnem sistemu in se prek njega tudi izmenjujejo, 2) zmanjšanju upravnega bremena nacionalnih uprav in 3) jasnim, nemotenim in učinkovitim postopkom pri obdelavi vlog za izdajo vizuma, izvajanju preverjanj na zunanjih mejah ali na samem ozemlju, identifikaciji državljanov tretjih držav za namene migracije ali vračanja ali pri obravnavanju prošenj za azil.

Ta splošna ocena temelji na analizi spodnjih meril za oceno.

2.1.Ali je bil sistem VIS pri doseganju ciljev uspešen?

Velika večina prispevajočih držav članic 11 se je strinjala, da je uvedba sistema VIS olajšala postopek za izdajo vizuma, ki je bil poenostavljen z vzpostavitvijo skupnega sistema za hrambo in izmenjavo podatkov o prošnjah in z njimi povezanih odločitvah med državami članicami.

Statistike agencije eu-LISA kažejo, da je bilo povprečno obdobje, potrebno za zaključek postopka obravnave od trenutka, ko je bila vloga za izdajo vizuma sprejeta, do trenutka, ko je bil vizum izdan, štiri dni, večina držav članic pa je potrebovala pet dni za obravnavanje vloge. To obdobje je občutno nižje od zakonsko dovoljene meje 15 delovnih dni.

Večina prispevajočih držav članic 12 se je tudi strinjala, da je uvedba sistema VIS omogočila lažje preprečevanje prevar na področju vizumov, čeprav je večina njih 13 menila, da uvedba sistema VIS ni prispevala k preprečitvi poskusov prosilcev, da obidejo merila za odločanje o tem, katera država članica je odgovorna za obravnavo njihove vloge za izdajo vizuma.

„Letna analiza tveganja za leto 2016“ agencije Frontex dokazuje, da je uvedba mejnih kontrol s sistemom VIS oktobra 2011 vodila do porasta števila odkritih lažnih vizumov na mejah v obdobju, ki ji je neposredno sledilo (2012), in dolgoročno imela odvračilni učinek na uporabo ponarejenih vizumov za vstop na ozemlje EU 14 .

Večina držav članic, ki so se odzvale 15 , je menila, da je uvedba sistema VIS poenostavila kontrole na zunanjih mejnih prehodih in na samem ozemlju držav članic.

Glede na poročila eu-LISA, ki temeljijo na zbirki podatkov, je razvidno, da je trenutno potrebna 1,36 sekunde za preverjanje v prvi vrsti s pomočjo prstnih odtisov in 0,31 sekunde za preverjanje v prvi vrsti brez uporabe prstnih odtisov. Kontrola v drugi vrsti s pomočjo prstnih odtisov povprečno traja 13,78 sekund, brez uporabe prstnih odtisov pa 0,28 sekunde.

Poročilo o tehničnem napredku glede uporabe prstnih odtisov na mejah 16 je ugotovilo, da je splošen učinek na čas, potreben za zbiranje in preverjanje prstnih odtisov, v povprečju 26 sekund na zračnih mejah in 44 sekund na morskih mejah. Ti podatki nakazujejo na velik napredek pri skrajšanju časa, potrebnega za kontrole na zunanjih mejah glede na stanje, ko so se kontrole izvajale ročno, ravno tako pa tudi povečano zanesljivost teh kontrol, in sicer zahvaljujoč uporabi biometričnih podatkov.

Velika večina držav članic, ki so se odzvale 17 , je menila, da jim je uvedba sistema VIS pomagala pri prepoznavanju oseb, ki ne izpolnjujejo oziroma ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje držav članic oziroma bivanje ali prebivanje na ozemlju držav članic, in sicer predvsem zaradi zmožnosti primerjanja biometričnih podatkov.

Uvedba VIS je po mnenju številnih držav članic, ki so se odzvale 18 , podprla tudi uporabo dublinske uredbe, s tem ko je pomagala določiti, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil v primerih, ko je država članica prosilcu za azil izdala vizum. Statistični podatki podpirajo tudi trditev, da so države članice dobro sprejele VIS kot dokazno sredstvo v dublinskem postopku: med oktobrom 2011 in novembrom 2015 je 12 držav članic schengenskega območja v 400 000 primerih uporabilo VIS za namene, povezane z dublinskim postopkom, 15 držav članic pa za obravnavo približno 1,38 milijona azilnih zadev.

Za skoraj polovico držav članic, ki so se odzvale, je uvedba sistema VIS imela pozitiven učinek na preprečevanje groženj notranji varnosti držav članic, medtem ko sta samo 2 državi članici menili, da je ta učinek omejen. To mnenje potrjujejo tudi statistični podatki, ki kažejo omejeno uporabo sistema VIS za notranjo varnost, deloma zaradi šele nedavne uporabe sistema VIS v ta namen 19 . Omejena uporaba se lahko razume kot razlog ali kot posledica zaznanega omejenega pozitivnega učinka sistema VIS na preprečevanje groženj notranji varnosti.

2.2.Ali je VIS učinkovito dosegel cilje?

Stroški vzpostavitve sistema VIS so bili skoraj 151 milijonov EUR v šestih letih (od 2005 do 2011). Poleg tega so države članice za vzpostavitev nacionalnih sistemov utrpele stroške, ki se gibljejo od 1–2 milijona do 30 milijonov EUR, kar skupaj znaša 600 milijonov EUR 20 , vključno s stroški vzdrževanja v prvih letih. Stroški držav članic so odvisni od njihovega konzularnega omrežja in vrste uporabljene opreme. Opredelitev stroškov držav članic za vzpostavitev nacionalnih sistemov je bila zapletena, zlasti zaradi načina, na katerega so urejeni sistemi na nacionalni ravni. V večini primerov nacionalni sistemi niso bili vzpostavljeni na novo, ampak so bili že obstoječi sistemi posodobljeni in prilagojeni, da bi se omogočila njihova povezava s sistemom VIS. Odkar je bilo preverjanje in identifikacija državljanov tretjih držav prenesena na centralni sistem VIS, je VIS omogočil uveljavljanje sinergij na evropski ravni in omejil stroške na nacionalni ravni.

S plačilom vizumskih taks v višini 60 EUR na vlogo in skoraj 23 milijoni vlog, ki se trenutno hranijo v sistemu VIS, so države članice prejele čez 1 380 milijonov EUR za obdelavo navedenih vlog. Vendar ti prihodki ne pokrivajo le stroškov vzpostavitve in delovanja sistema VIS. Glede na velike začetne stroške naložbe, relativno nizke stroške nadaljnjega vzdrževanja in ob upoštevanju vseh upravnih stroškov, ki so jih imele države članice pri obdelavi vlog za izdajo vizuma, so bili začetni stroški vzpostavitve sistema v veliki meri že amortizirani.

Vendar pa imajo glavne koristi sistema družbeno vrednost in so količinsko neopredeljive, saj sistem:

prispeva k izvajanju skupne vizumske politike in konzularnega sodelovanja ter zagotavlja lahko dostopne in varne načine posvetovanja med centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov;

omogoča prepoznavo oseb, ki ne izpolnjujejo oziroma ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje držav članic oziroma za bivanje ali prebivanje na tem ozemlju;

omogoča lažjo uporabo meril in mehanizmov za določitev, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil oziroma kdaj lahko država članica sama obravnava prošnjo za azil;

prispeva k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju hudih kaznivih dejanj.

2.3.Ali je sistem VIS ustrezen za doseganje svojih ciljev?

Ocena je pokazala, da VIS obravnava potrebe, težave in vprašanja, zaradi katerih je bil vzpostavljen.

Zato je VIS bistven za dobro delovanje skupne vizumske politike in za podporo skupnemu območju prostega gibanja. V postopek za izdajo vizuma je vnesel boljšo preglednost, zlasti s povezovanjem vlog, in privedel do bolj harmoniziranih postopkov s tem, ko je države članice spodbudil k iskanju skupnih praks pri presoji vlog.

VIS je omogočil, da sta postopek za izdajo vizuma in njegov izid bolj predvidljiva za prosilca.

Poleg tega je z uporabo biometričnih podatkov VIS dokazano postal bistveno orodje za odkrivanje kraje identitete in trgovanja z vizumi. Biometrično preverjanje šteje za temelj skupnega postopka prepoznavanja in preverjanja.

Čeprav so bila z oceno opredeljena področja, ki bi jih bilo treba še dodatno izboljšati, so ta večinoma tehnična in ne zahtevajo pregleda prvotnih ciljev sistema VIS.

2.4.Ali je VIS skladen s preostalo zadevno zakonodajo EU?

Ocena je pokazala visoko stopnjo skladnosti med sistemom VIS in drugimi politikami EU ter da se skladnost med sistemom VIS in drugimi politikami EU na področju notranjih zadev še povečuje.

VIS je zlasti skladen s štirimi področji politike:

-mejna in migracijska politika – najverjetneje največji in najbolj pozitiven učinek. VIS je poenostavil kontrole na zunanjih mejnih prehodih in na samem ozemlju držav članic ter pomagal pri prepoznavanju oseb, ki ne izpolnjujejo oziroma ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje držav članic oziroma bivanje ali prebivanje na ozemlju držav članic;

-azilna politika – VIS podpira uporabo dublinske uredbe z zagotavljanjem jasnega in neizpodbitnega dokaza glede meril za izdajo vizumov ter koristnih informacij, potrebnih za obravnavanje prošnje za azil oseb, ki so bile že predhodno odkrite v sistemu VIS;

-politika vračanja – čeprav je bila uporaba sistema VIS v postopku vračanja zaenkrat precej omejena, nedavni trendi kažejo na povečano potrebo po uporabi tega instrumenta, ki zagotavlja nesporno dokazilo o identiteti, potrebno v postopku vračanja;

-varnostna politika – zaenkrat ostaja dostop do sistema VIS za namene kazenskega pregona na podlagi Sklepa VIS precej razdrobljen v državah članicah. Vendar visoka raven zadovoljstva ter resnične ali pričakovane koristi takega dostopa kažejo, da se bo število uporabnikov in zahtev v prihodnosti še povečalo.

VIS je eden od treh glavnih centraliziranih informacijskih sistemov, ki jih je razvila EU na področju notranjih zadev, skupaj s:

schengenskim informacijskim sistemom (SIS), ki zagotavlja širok nabor razpisov ukrepov za osebe in predmete, in

sistemom Eurodac, ki vsebuje podatke o prstnih odtisih prosilcev za azil in državljanov tretjih držav, ki so nezakonito prečkali zunanjo mejo.

Ti trije sistemi se pri izvajanju svojih nalog, povezanih z varovanjem zunanjih meja ter podporo nacionalnim organom v boju proti kriminalu in terorizmu, dopolnjujejo.

Je tudi pomembno orodje, ki nacionalnim organom pomaga pri določitvi države članice, ki je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, in nato tudi pri samem obravnavanju prošenj.

VIS je skladen tudi s politikami EU v zvezi s trgovino in turizmom, saj z oceno ni bil ugotovljen znatni vpliv uvedbe sistema VIS na ti področji, prav tako uvedba sistema VIS ni vodila do zmanjšanja turističnih ali poslovnih potovanj v države članice.

2.5.Ali VIS ustvarja dodano vrednost EU?

Ocena je pokazala, da je VIS nepogrešljivo orodje za izvajanje učinkovite in uspešne skupne vizumske politike ter vse bolj prispeva k varnosti zunanjih mej EU in boju proti nezakonitim migracijam ter pomaga pri boju proti terorizmu in ostalim hudim kaznivim dejanjem, kar ustvarja nadaljnjo dodano vrednost EU.

Vloga sistema VIS v sedanjem okviru instrumentov IT za meje na ravni EU se krepi. Nedavni predlog Komisije o sistemu vstopa/izstopa (EES) 21 bi tudi v veliki meri spremenil Uredbo VIS, zlasti z zagotovitvijo interoperabilnosti med obema sistemoma in spremembo načina, na katerega se izvajajo kontrole s sistemom VIS na mejnih prehodih. To bi omogočilo neposredno preverjanje med obema sistemoma na mejnih prehodih in konzulatih, in sicer v obe smeri (sistem EES v sistemu VIS in obratno).

Vrnitev v stanje, ko so se za zagotovitev varnosti na zunanjih mejah, boj proti prevaram na področju vizumov ali lažnemu prikazovanju identitete oziroma nezakonitim migracijam, za pomoč pri boju proti terorizmu in drugim hudim kaznivim dejanjem uporabljali izključno nacionalni sistemi, trenutno ne pride v poštev.

3.Mnenje Komisije o ugotovitvah ocene

V okviru te ocene je Komisija ugotovila več ključnih področij, na katerih bo treba obravnavati vse obstoječe težave, da se zagotovi lažja izpolnitev glavnih ciljev sistema VIS.

3.1.Kakovost podatkov

Kakovost podatkov je na vrhu seznama prednostnih področij, ki so bila ugotovljena z oceno. Težave s kakovostjo podatkov izvirajo večinoma iz neoptimalne uporabe pravnih določb, čeprav v nekaterih primerih zakonodaja ne ustreza kakovostnim zahtevam za učinkovito uporabo sistema.

Ugotovljene so bile težave s kakovostjo tako za alfanumerične kot za biometrične podatke. Tipične težave vključujejo:

nejasnost glede različnih podlag za izvzetje iz obveznosti dajanja prstnih odtisov;

nejasnost glede razlikovanja med biometričnimi podatki, ki iz pravnih razlogov niso obvezni (npr. prosilec je voditelj države ali vlade ali otrok, mlajši od 12 let) in nezmožnostjo fizičnega odvzema prstnih odtisov.

V tem primeru je treba razlikovati med začasno in trajno nezmožnostjo.

Kar zadeva alfanumerične podatke imajo države članice jasno zakonsko obveznost vnesti vse podatke iz vlog za izdajo vizuma v VIS, vendar te obveznosti še vedno ne izvajajo v celoti. Uvedba komunikacijskega omrežja VIS Mail in njegove naravne povezave s sistemom VIS bo pomenila, da v prihodnje preverjanje prek omrežja VIS Mail ne bo mogoče, če razpoložljivi podatki niso bili v celoti usklajeni z zahtevami katerega koli zadevnega preverjanja.

Pomen pravilnega povezovanja vlog iste osebe ali oseb, ki potujejo v skupini, je bila v oceni večkrat poudarjena. Nepravilna povezava bi lahko imela resne posledice na zmožnost sledenja prejšnjim vlogam osebe, kar onemogoča namen registracije podatkov v sistemu VIS. Zato je zelo pomembno, da se ob odkritju te napačne povezave takoj odpravijo. V prihodnosti bi bilo treba tudi tistim državam članicam, ki povezav niso ustvarile, dati možnost, da napake odpravijo in napačne povezave tudi popravijo.

3.2.Poročanje za spremljanje in statistika

Pomanjkanje koristnih in zanesljivih statističnih podatkov je bila ena od glavnih ovir pri zbiranju informacij za oceno in v drugih procesih, ki so bili podlaga za to poročilo.

Brez trdnih kvantitativnih dokazov, Komisija ne bi mogla:

primerno spremljati, kako države članice uporabljajo pravo EU (med ocenjevanjem politike ali v okviru ciljno usmerjenih procesov, kot je schengenska evalvacija);

upravičiti razvoja politik.

Obstoječa Uredba VIS nalogo zagotavljanja statističnih podatkov nalaga izključno državam članicam. Vendar je v centraliziranem sistemu, kot je VIS, zagotavljanje in zbiranje podatkov s strani 26 različnih držav in na različne načine, neučinkovito in ustvarja nepotrebno upravno breme. V praksi je večino teh podatkov mogoče enostavno in hitro pridobiti iz sistema VIS ter z minimalnim naporom enostavno zbrati in anonimizirati za različne statistične namene ali testiranje.

3.3.Uporaba sistema VIS pri zbiranju podatkov

Čeprav je bilo z oceno ugotovljeno, da je sistem VIS veliko pripomogel k lažjemu preprečevanju prevar na področju vizumov, sistem VIS ni bil zasnovan z namenom preprečiti prevare s ponarejenimi dokumenti/potnimi listinami, ki so predložene med postopkom izdaje vizuma Glede na to, da obveznost preverjanja prstnih odtisov potnikov otežuje prečkanje meje prevarantom, ki uporabljajo ponarejene vizumske nalepke, bi lahko bil posredni učinek uporabe sistema VIS njihov prehod iz uporabe ponarejenih vizumskih nalepk k uporabi vizumov, pridobljenih na konzulatih na podlagi lažnih navedb (ob predložitvi vloge za vizum). To bi vodilo k povečanju verjetnosti prevar, ki vključujejo druge vrste dokumentov (npr. potnih listin). Da bi to preprečili, morajo konzulati preveriti istovetnost prosilca pred odvzemom prstnih odtisov, pri čemer pravilno uporabijo obstoječe ukrepe odkrivanja.

Vizumski zakonik določa, da se v roku 59 mesecev po registraciji prstnih odtisov za namene predložitve vloge, pri vseh nadaljnjih vlogah ti prstni odtisi kopirajo. To pomeni, da osebi ni treba biti osebno navzoča oziroma ponovno dati prstnih odtisov. Vendar pa je ocena pokazala, da je to v praksi redko. Države članice pogosto ponovijo odvzem prstnih odtisov pri vsaki predložitvi vloge, in sicer zaradi dvomov v istovetnost osebe ali zaradi tega, ker se oseba ne spomni, če so ji bili prstni odtisi predhodno odvzeti in kdaj.

3.4.Uporaba sistema VIS na zunanjih mejah

Sistem VIS ima velik pozitiven učinek na okrepitev in omogočanje lažjih kontrol na zunanjih mejah. Preverjanje prstnih odtisov v kombinaciji s številko vizuma še zlasti zagotavlja pomemben prispevek k preprečevanju prevar na področju vizumov.

Čeprav je preverjanje s sistemom VIS na podlagi številke vizuma v kombinaciji s prstnimi odtisi obvezno že od oktobra 2011, je izvajanje te obveznosti še vedno nezadovoljivo in se močno razlikuje med državami članicami.

Pričakovati je, da bo postopna ukinitev viz, izdanih brez odvzema prstnih odtisov (vizumi, izdani pred vzpostavitvijo sistema v posamezni regiji), vodila do povečanja kontrol na zunanjih mejah s sistemom VIS in zlasti kontrol, pri katerih se uporablja kombinacija vizumske številke in prstnih odtisov.

3.5.Uporaba podatkov za namene azila

VIS je pomemben instrument za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil. Zagotavlja informacije o tem, ali je bil prosilcu za azil izdan vizum in o identiteti prosilca za azil na hiter in zanesljiv način. Zato zagotavlja dokaze za določitev odgovorne države članice in omogoča lažji „sprejem“, ki temelji na merilih za dodeljevanje vizumov, v skladu z dublinsko uredbo.

Kot so potrdile države članice, ki so sistem VIS uporabile za namene azila, se VIS lahko uporabi tako za podporo uporabi dublinske uredbe kot za ugotavljanje identitete prosilcev in njihove verodostojnosti pri obravnavanju prošenj za azil. Vendar pa je ocena pokazala, da le malo držav članic uporablja VIS za namene azila 22 .

3.6.Uporaba podatkov za namene kazenskega pregona

Dostop do sistema VIS za namene kazenskega pregona je bil omogočen šele pred kratkim, zato so rezultati ocene razdrobljeni in neopredeljivi. Iz podatkov, ki so jih zagotovile države članice, je mogoče priti le do uvodnih spoznanj. Obstajajo možnosti za večjo uporabo sistema VIS v okviru kazenskega pregona, saj sistem VIS na splošno šteje za učinkovit in uporaben instrument, ki podpira preprečevanje, odkrivanje ter preiskovanje terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. VIS lahko zagotovi koristne informacije, s katerimi je mogoče prepoznati osumljence in žrtve ter olajšuje kazenske preiskave.

Kljub temu je uporaba sistema VIS na področju kazenskega pregona še vedno zelo razdrobljena po državah članicah. Možnost iskanja na podlagi prstnih odtisov se na primer še ne uporablja. Ocena ni ugotovila posebnih razlogov za slabo uporabo dostopa do sistema VIS za namene kazenskega pregona. Vendar se trenutne pomanjkljivosti lahko pojasnijo z dejstvom, da gre pri sistemu VIS za novost, s pomanjkljivo osveščenostjo morebitnih uporabnikov ter s tehničnimi in upravnimi težavami.

3.7.Varstvo podatkov v VIS

Pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, so pomemben del zakonodaje o varstvu podatkov. Zagotovitev, da imajo lahko posamezniki, na katere se nanašajo podatki, dostop do podatkov ter zahtevajo popravek ali izbris podatkov, povečuje preglednost obdelave podatkov, omogoča odkriti primere nezakonite obdelave podatkov in izboljšuje kakovost podatkov za zakonito obdelavo. Ti vidiki so še toliko bolj relevantni na področju izdajanja vizumov, kjer je upoštevanje pravnega okvira še posebej pomembno glede na negativne posledice, ki jih lahko ima nezakonita obdelava podatkov.

Ocena je pokazala, da posamezniki, na katere se nanašajo podatki, niso podali nobene zahteve oziroma le neznatno število zahtev, s katerimi bi uresničevali svojo pravico do dostopa do svojih osebnih podatkov, ki so shranjeni v sistemu VIS, oziroma pravico do njihovega popravka ali izbrisa. Vendar pa bi ta pojav lahko vsaj deloma pripisali tudi posameznikom, na katere se nanašajo podatki, ki se ne zavedajo svojih pravic do varstva podatkov in ne vedo, kako jih uresničevati (npr. na koga nasloviti svoje zahteve).

Na podlagi inšpekcijskih pregledov na kraju samem, ki jih je Evropski nadzornik za varstvo podatkov izvedel zaradi nadzorovanja zakonitosti obdelave osebnih podatkov, in pregledov varnosti centralnega sistema VIS niso bile ugotovljene težave v zvezi z varstvom podatkov.
V skoraj treh letih delovanja eu-LISA ni prejela nobene pritožbe v zvezi z varstvom podatkov.

4.Nadaljnji ukrepi

4.1.Kratkoročni in srednjeročni ukrepi

Vprašanja v zvezi s kakovostjo

Za izboljšanje kakovosti podatkov v zgodnji fazi postopka za izdajo vizumov, bi se lahko uvedli kazalniki o pomanjkljivi kakovosti podatkov in se uporabili za preverjanje vlog ob njihovi vložitvi. Na primer, lahko bi se sestavil ožji seznam kazalnikov, in sicer za vsako vlogo, s poudarkom na vrsti pomanjkljivosti (npr. datum, ime, napačni podatki itd.), s čimer bi se vse prihodnje uporabnike opozorilo na dejstvo, da je kakovost morda pomanjkljiva.

Ravno tako je treba razmisliti o ustreznih ukrepih, ki bi zagotovili, da predhodno posvetovanje ne bi bilo ogroženo zaradi manjkajočih informacij v sistemu VIS. Za rešitev tega vprašanja bi lahko bil sistem VIS programiran tako, da bi zavrnil zahtevo za predhodno posvetovanje, dokler niso v sistem pravilno vnesene vse ustrezne informacije, ki jih zahteva člen 9 Uredbe VIS. Poleg tega bi moral sistem zagotavljati hitro in nedvoumno prepoznavo oseb, katerih prstni odtisi se ne nahajajo v sistemu, in razloge za to, da bi se izognili dolgotrajnemu iskanju na mejnih prehodih.

V zvezi s prstnimi odtisi je treba sistem tehnično prilagoditi, tako da bi lahko bolje razlikoval med primeri, ko odvzem prstnih odtisov ni obvezen iz pravnih razlogov, in primeri, ko obstaja dejanski razlog, zaradi katerega prstnih odtisov ni mogoče dati. Tako bo sistem lažje zagotavljal nedvoumne podatke, ki se lahko uporabijo za preverjanje, da konzulati pravilno uporabljajo obveznost dajanja prstnih odtisov, in prepoznavo primerov, v katerih je bila izdaja vizuma zavrnjena, ker so obstajali dejanski razlogi, zaradi katerih ni bilo mogoče dati prstnih odtisov.

Za odpravo ugotovljenih ovir pri zbiranju biometričnih podatkov, zlasti tistih, ki vplivajo na kakovost podobe obraza, in da se v prihodnosti omogočijo kombinirana iskanja z uporabo podobe obraza, bi lahko bili vzpostavljeni alternativni standardi, kot so fotografiranje neposredno ob predložitvi vloge za vizum.

Centralizirano spremljanje kakovosti podatkov ter določitev in izvajanje skupnih rešitev v zvezi s tem, bi zagotovili učinkovitejši odziv na ta vprašanja. V prihodnje bi zato morala imeti agencija eu-LISA v zvezi s tem določena pooblastila, vključno z nalogo sestavljanja poročil o kakovosti podatkov.

Centralizirane tehnične rešitve za predhodno posvetovanje in zastopanje

Lahko bi se predvidela centralizirana tehnična rešitev, ki bi se enotno uporabljala v vseh državah članicah, ki jih zadeva predhodno posvetovanje, po možnosti v obliki matrice za identifikacijo države članice prejemnice. Takšna rešitev bi ustvarila sinergije in državam članicam olajšala vzdrževanje zadevnih IT sistemov ter zagotovila, da so zadevni podatki shranjeni v sistemu VIS, preden se uvede posvetovanje.

Treba bi bilo razmisliti tudi o centralizirani tehnični rešitvi za identifikacijo zadevnih držav članic prejemnic, ki jih zadeva ex-post posvetovanje: Na ta način bi bili ustrezni podatki shranjeni v sistemu, preden se pošlje uradno obvestilo.

Nenazadnje bi se centralizirano tehnično rešitev v sistemu VIS lahko uporabilo tudi za matrico konzularnih predstavništev držav članic. To bi prineslo koristi državam članicam, saj jim ne bi bilo treba vključevati tehničnih opredelitev v sporazume o zastopanju, prav tako pa bi bila sklenitev novih sporazumov lažja. Tudi za vložnike bi prinesla koristi, saj bi odpravila negotovosti glede poteka postopka v primeru zastopanja.

Vključitev komunikacijskega omrežja VIS Mail v sistem VIS

Da bi bile izmenjave med centralnim sistemom in nacionalnimi sistemi bolj usklajene, bi moral biti mehanizem posvetovanja VIS Mail vključen v infrastrukturo VIS. Tak ukrep bi državam članicam omogočil lažje izvajanje svojih nalog, ker bi na nacionalni ravni imele za upravljati in vzdrževati manj sistemov. Ta ukrep bi lahko dopolnjeval pregled potrebnih sporočil/uradnih obvestil (npr. konzularno sodelovanje, obvestilo o izdaji VLTV 23 ), ki bi potekal prek komunikacijskega omrežja VIS Mail.

Večkratno zbiranje prstnih odtisov v obdobju 59 mesecev

Morebitna rešitev za vprašanje glede pravila o kopiranju prstnih odtisov v 59 mesecih bi bila, da vsak konzulat izda potrdilo, da je določenemu prosilcu na določen dan odvzel prstne odtise. Zadevni osebi bi se naročilo, naj pri ponovni vlogi za izdajo vizuma, podani v naslednjih 59 mesecih, predloži to potrdilo.

Dostop do sistema VIS za namene kazenskega pregona

Glede na nedavno uvedbo dostopa do sistema VIS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj so potrebne dodatne informacije in dokazi, da se ugotovi, zakaj je bilo do sedaj iskanje po sistemu v te namene redko.

V prihodnosti bi lahko organom pregona bila dana možnost iskanja v sistemu VIS z uporabo sledi prstnih odtisov in fotografij. Taka iskanja bi tako bila bolj uporabna in učinkovita.

Sistematična uporaba sistema VIS na mejah

Organe države članice bi bilo treba spodbujati k izpolnjevanju obstoječih obveznosti opravljanja obveznih kontrol s sistemom VIS na podlagi številke vizuma v kombinaciji s prstnimi odtisi imetnika vizuma. Praktične informacije o kontrolah vizumov na zunanjih mejah so na voljo v praktičnem priročniku za mejne policiste; posodobljene so bile ob popolni uvedbi sistema. Poleg tega bi lahko načrtovana večja interoperabilnost med informacijskimi sistemi, ki so na voljo na zunanjih mejah, olajšala in pospešila zahtevane kontrole. Ker so zamude pri prečkanju mejnih prehodov ena glavnih ovir za sistematično preverjanje podatkov s sistemom VIS, bi večja interoperabilnost in razvoj sistema vstopa/izstopa morala imeti pozitiven učinek.

Uporaba sistema VIS za prepoznavanje oseb, prijetih zaradi neregularnega prehoda zunanje meje ali zaradi nezakonitega bivanja v državi članici

Države članice bi morale razmisliti o uvedbi sistematskih kontrol migrantov brez urejenega statusa, ki pri sebi nimajo potne listine, ki bi bila veljavna na njihovem ozemlju, tako da se lahko določijo za namene vrnitve. Čeprav tretje države pogosto ne upoštevajo podatkov, pridobljenih iz sistema VIS, kot zadosten dokaz za izdajo potnih listin za vrnitev, je sistem lahko še vedno koristen za določitev državljanstva in v nadaljnjih preiskavah. Poleg tega najnovejši sporazumi EU o ponovnem sprejemu opredeljujejo rezultate iskanja v sistemu VIS kot dokaz o državljanstvu.

VIS se za namene vrnitve trenutno uporablja le v omejenem obsegu. Vendar bi VIS lahko imel pomembnejšo vlogo, če bi bila na voljo možnost hrambe in skeniranja strani s podatki potnega lista prosilca za vizum. Zagotovitev možnosti dostopa do kopije potnega lista migranta z neurejenim statusom za države članice bi lahko izboljšala možnosti za dejansko vrnitev in pospešila postopek. To bi omogočilo tudi več vrnitev, ki se izvedejo na podlagi potne listine EU za namene vrnitve 24 skupaj s kopijo potnega lista.

Sistematična uporaba sistema VIS za obravnavo prošenj za azil

Potencial sistema VIS za namene azila bi države članice morale izkoristiti na bolj sistematičen način. Vse države članice bi bilo treba spodbuditi k uporabi sistema VIS za namene azila, in sicer za:

določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, da se zagotovi bolj učinkovita in enotna praksa; in

pomoč pri ugotavljanju istovetnosti prosilca in njegove verodostojnosti pri preizkusu utemeljenosti prošnje za azil.

Kar zadeva dublinski postopek predlog za prenovitev uredbe Dublin III 25 določa obveznost iskanja v sistemu VIS za države članice. V prihodnosti bi morali azilnim organom dovoliti dostop za preverjanje namena potovanja, kot del preverjanja verodostojnosti.

Varstvo podatkov

Nacionalne organe za varstvo podatkov bi bilo treba pozvati, naj izvedejo kontrolo kakovosti informacij, ki se posameznikom, na katere se nanašajo podatki, zagotavljajo prek diplomatskih misij, konzularnih predstavništev in zunanjih ponudnikov storitev, ter bolj sistematične kontrole, vključno z revizijami nacionalnega sistema VIS.

Povečana učinkovitost iskanja za boj proti prevaram

VIS je močno izboljšal boj proti lažnemu prikazovanju identitete v postopku za izdajo vizuma in na mejah, zlasti z uporabo biometričnih podatkov. Obseg iskanj v drugi vrsti, ki se izvršijo na meji, za potnike, ki jih je fizično nemogoče preveriti s prstnimi odtisi (oziroma, ki jim je bilo v času, ko so zaprosili za vizum, fizično nemogoče odvzeti prstne odtise) bi lahko bil razširjen tako, da bi omogočal nenatančne rezultate. Ti rezultati bi zagotovili več informacij za mejne policiste, kar bi jim omogočilo, da ugotovijo, ali obstaja sum prevare.

Statistika, ki temelji na podatkih iz sistema VIS

Kar zadeva pridobivanje statistike je pooblastitev agencije eu-LISA za sestavo poročil v imenu držav članic pomemben korak naprej. Podobno kot je bilo predlagano v zvezi z sistemom vstopa/izstopa, bi lahko tudi od agencije eu-LISA zahtevali, da vzpostavi centralno odložišče podatkov ter ga redno daje na voljo Komisiji, državam članicam in agencijam EU (kot sta Frontex in Europol). V ta namen bi morala biti agencija eu-LISA pooblaščena tudi za vodenje evidenc o postopkih obdelave podatkov, izvedenih v skladu s Sklepom 2008/633/PNZ. Dolgoročno gledano bi bilo mogoče te podatke kombinirati s podatki iz drugih podatkovnih baz (npr. podatkovne baze sistema vstopa/izstopa) za namene strateškega poročanja o migracijskih trendih. Države članice bi tako lahko imele dostop do:

-tehničnih statističnih podatkov (ustvarjanje datotek, ki vsebujejo vloge za vizum, iskanja, overitve, ki se na meji izvršijo na uro, dan, mesec, leto itd.);

-podatkov o učinkovitosti sistema VIS glede na cilje (podatki za vse države članice skupaj in za posamezno državo članico);

-podatkov za sprejemanje odločitev in analiz podatkov o sistemu VIS (možnost ločenega odložišča, kot je odložišče sistema vstopa/izstopa), ob upoštevanju dejavnosti vseh držav članic na področju izdajanja viz. V zvezi s tem bi nalogo priprave statističnih podatkov o vizumih (naloga, ki je Komisiji dodeljena z Vizumskim zakonikom) lahko s Komisije prenesli na agencijo eu-LISA.

Poleg tega bi se lahko poročilo o tehničnem delovanju sistema VIS, ki ga trenutno agencija eu-LISA pripravlja vsaki dve leti, pripravilo enkrat letno. To bi lahko izboljšalo spremljanje sistema in uskladilo zadevne določbe z določbami podobnih instrumentov (SIS, Eurodac).

Revidirana uredba VIS bi morala Komisiji omogočiti, da od agencije eu-LISA zahteva zagotovitev statističnih podatkov o posebnih vidikih izvajanja sistema ali o izvajanju različnih vidikov politike, povezanih s sistemom VIS, s strani držav članic, zlasti podatkov, potrebnih za schengensko evalvacijo držav članic.

4.2.Druge možne prihodnje spremembe sistema VIS

Poleg spoznanj iz preteklih izkušenj v zvezi z uporabo pravnega okvira VIS, je treba pozornost nameniti tudi morebitnim prihodnjim uporabam sistema VIS. V svetu, ki je vedno bolj medsebojno povezan, in z močnimi povezavami med različnimi področji politike sistem VIS ponuja različne količinsko neopredeljive koristi na področju varnosti na mejah. Te vključujejo morebitno preprosto in cenovno ugodno medsebojno povezanost z: 

obstoječimi sistemi EU (SIS, Eurodac);

prihodnjimi sistemi EU (sistem vstopa/izstopa);

podatkovnimi bazami (ukradene in izgubljene potne listine).

Na podlagi sporočila „Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost 26 “ (Sporočilo o pametnih mejah), sprejetega 6. aprila 2016, je Komisija ustanovila strokovno skupino na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost, ki je pristojna za obravnavanje pravnih, tehničnih in operativnih vidikov različnih možnosti za doseganje interoperabilnosti sistemov SIS, VIS in Eurodac. Končno poročilo s priporočili, na podlagi katerega bi lahko prišlo do spremembe sistema VIS, da bi se dosegla interoperabilnost z drugimi sistemi, naj bi bilo pripravljeno do sredine leta 2017.

Poleg tega bo pred koncem leta predložen zakonodajni predlog za vzpostavitev sistema EU za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS), ter nove naloge za agencijo eu-LISA, vključno z razvojem zmogljivosti za osrednji nadzor kakovosti podatkov za vse sisteme.

Pri razvijanju in izvajanju nadaljnje tehnične in operativne interoperabilnosti ter novih funkcij je treba upoštevati temeljno pravico do varstva osebnih podatkov, kot je priznana s členom 8 Listine temeljnih pravic, in zlasti načelo omejitve namena, ki izhaja iz navedene pravice 27 .

Pri preučevanju interoperabilnosti obsežnih sistemov bi bilo treba posebno pozornost nameniti vgrajenemu varstvu podatkov, t.j. zahtevam iz člena 25 nove splošne uredbe o varstvu podatkov 2016/679 in člena 20 policijske direktive o varstvu podatkov 2016/680.

Poleg tega je ocena agencije eu-LISA iz leta 2015 28 ugotovila, da bi bilo treba za zagotovitev skladnosti operativnega upravljanja sistema VIS prenesti pristojnosti Komisije glede komunikacijske infrastrukture na agencijo eu-LISA. Nekatere od navedenih pobud in ugotovitev bodo zahtevale spremembe pravnih instrumentov sistema VIS in drugih pravnih aktov.

Ocena je poudarila zanimanje držav članic za informacije o nacionalnih vizumih za dolgoročno bivanje, vključno z biometričnimi podatki, ki so registrirani v sistemu VIS.

Možnost prilagoditve konfiguracije centralnega sistema za boljšo odzivnost na potrebo po hitri in učinkoviti prilagoditvi potrebam po razpoložljivosti v obdobjih prekinitve, bi se tudi morala analizirati.

Da bi agenciji eu-LISA omogočili testiranje različnih funkcij sistema VIS, bi ji morali omogočiti dejanske rešitve za testiranje, ki so v skladu z veljavnim okvirom za varstvo podatkov.

Kot je navedeno v študiji o zanesljivosti odvzemanja prstnih odtisov otrokom, mlajšim od 12 let 29 , in ob upoštevanju poročila Komisije iz leta 2016 o trgovini z ljudmi 30 , bi bilo ob upoštevanju načela največje koristi otroka treba preučiti možnost za znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov otrok na 6 let, da bi bilo zlasti mogoče oceniti potencial odvzemanja prstnih odtisov za pomoč pri prepoznavanju žrtev trgovine z ljudmi in odkrivanje trgovcev z ljudmi.

4.3.Možne spremembe zakonodaje

Nekatere pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v oceni pravnega okvira sistema VIS, in nekatera priporočila za izboljšanje se lahko obravnavajo le v okviru revizije pravne podlage sistema VIS. To bi na primer vključevalo:

prenos pristojnosti za pripravo statističnih podatkov na agencijo eu-LISA;

medsebojna povezanost z drugimi sistemi;

izboljšana kakovost podatkov in priprava poročila o kakovosti podatkov;

razveljavitev zastarelih določb veljavne zakonodaje (npr. o uvedbi in postavitvi komunikacijskega omrežja VIS Mail ter prehodu nanj ali o različnih prehodnih obdobij).

Če je predvidena zakonodajna revizija in kjer je to potrebno, bo Komisija izvedla oceno učinka, ki bo analizirala in ocenila morebitne učinke različnih možnosti politike za tak predlog.

(1)  V tem dokumentu izraz „države članice“ pomeni države članice schengenskega območja, tj. države članice EU, ki so članice schengenskega območja ter pridružene schengenske države.

(2) Uredba (EU) št. 604/2013, ki je nadomestila Uredbo (ES) št. 343/2003, UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

(3) Glej Sklepe Sveta z dne 19. februarja 2004, točka 1(g) Priloge k Sklepom.

(4)  Glej člena 5(1)(e) in 15 Schengenske konvencije.

(5)  Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

(6)  Odločba Sveta št. 512/2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS), UL L 213, 15.6.2004, str. 5.

(7)  Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj, UL L 218, 13.8.2008, str. 129.

(8)  Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti, UL L 243, 15.9.2009, str. 1.

(9) Avstrija, Belgija, Češka republika, Estonija, Francija, Grčija, Islandija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Švedska in Švica.

(10)  Skupno raziskovalno središče –Inštitut za zaščito in varnost državljanov, „Prepoznavanje prstnih odtisov otrok“ (Poročilo EUR 26193 EN).

(11)  14 držav od 19 prispevajočih držav.

(12)  17 držav članic.

(13)  12 držav članic.

(14)  Za podrobnosti glej oddelek 6.1.3 Lažji boj proti goljufijam priloženega delovnega dokumenta služb Komisije.

(15)  14 držav članic.

(16)  Temelji na informacijah, ki jih je poslalo devet držav članic.

(17)  15 držav članic.

(18)  12 držav članic.

(19)  Sklep 2008/633 je začel veljati šele septembra 2013 in do decembra 2015 je večina od 16 držav članic, ki so uporabljale sistem VIS za namene kazenskega pregona, to počela nekaj mesecev.

(20)  Za podrobne informacije glej oddelek 6.2. „Učinkovitost“ delovnega dokumenta služb Komisije in oddelek 3.5 Priloge 2.

(21)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu državljanov tretjih držav ter zavrnitvah vstopa pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in o določitvi pogojev za dostop do sistema vstopa/izstopa za namene kazenskega pregona ter o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 in Uredbe (EU) št. 1077/2011, COM(2016) 194 final.

(22)  Sistem VIS je za namene azila v dublinskem postopku uporabljalo 12 držav članic schengenskega območja in pri obravnavanju prošenj za azil 15 držav članic, vendar so veliko večino iskanj v sistemu izvedle samo štiri države članice. Za dodatne informacije glej oddelek 6.1.6 delovnega dokumenta služb Komisije in oddelek 1.6 Priloge 2 k delovnemu dokumentu služb Komisije.

(23)  Vizumi z ozemeljsko omejeno veljavnostjo.

(24)

 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski potni listini za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, COM(2015) 668 final, 15.12.2015.

(25)  COM(2016) 270 final.

(26)

     COM(2016) 205 final.

(27) Člen 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.Člen 6(1)(b) Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, ki ga je pozneje nadomestil člen 5(1)(b) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov), UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88.Člen 3 Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki ga je pozneje nadomestil člen 4(1)(b) Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitve Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ, UL L 119, 4.5.2016, str. 89–131.

(28) „Neodvisna zunanja ocena Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice - eu-LISA“, ISBN: 978-92-79-58236-3, kataloška številka, DR-01-16-464-EN-N.

(29)  Glej Poročilo EUR 26193 EN, „Prepoznavanje prstnih odtisov otrok“, ki ga je oblikovalo Skupno raziskovalno središče.

(30)

     Delovni dokument služb Komisije, ki spremlja Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku, doseženemu v boju proti trgovini z ljudmi, SWD(2016) 159 final.