EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.9.2016

COM(2016) 634 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Tretje poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Uvod

Iz poročil Komisije o napredku 1 pri izvajanju izjave EU in Turčije 2 je razviden vsesplošen trend stalnega doseganja rezultatov kljub številnim izzivom.

Eden od osrednjih ciljev izjave je razdreti poslovni model tihotapcev, ki izkoriščajo migrante in begunce, ki tvegajo morebiti smrtonosen neregularni prehod meje med Turčijo in Grčijo. Znatno zmanjšanje tako števila prehodov kot tudi števila smrtnih žrtev od začetka veljavnosti izjave je dokaz njene učinkovitosti. Sprejemni objekti na grških otokih so kljub temu pod vedno večjim pritiskom, saj mejo še vedno prečka določeno število oseb, vračanje iz Grčije v Turčijo pa poteka precej počasi. Čeprav so tokovi proti Grčiji bistveno manjši kot pred začetkom izvajanja izjave, je treba razmere skrbno spremljati.

Tudi pri drugih elementih izjave je opazen napredek. Vzpostavljene so strukture, ki bodo omogočale učinkovito vračanje v Turčijo, ko bodo zaključeni postopki glede dopustnosti ali vsebine prošenj za azil. Postopek preselitve sirskih beguncev iz Turčije se pospešuje. EU je instrumentu za begunce v Turčiji namenila že več kot 2,2 milijarde EUR od skupnih sredstev v višini 3 milijard EUR.

Turčijo je 15. in 16. julija, torej v obdobju, ki ga zajema to poročilo, pretresel poskus državnega udara, v katerem je življenje izgubilo 241 ljudi, približno 2 200 ljudi pa je bilo ranjenih. Neuspeli državni udar je bil neposreden napad na demokracijo v Turčiji. EU je udar odločno obsodila in ob tem izrazila polno podporo ter solidarnost Turčiji, ki je država kandidatka in pomembna partnerica EU, in njenim demokratičnim institucijam. Prav tako je turške organe pozvala, naj spoštujejo najvišje standarde pravne države in temeljne pravice.

EU je v okviru številnih obiskov in zlasti političnega dialoga na visoki ravni 9. septembra predstavila svoje stališče ter potrdila svojo zavezanost nadaljnjemu sodelovanju z demokratično, vključujočo in stabilno Turčijo na vseh področjih. Potekale so dejavne razprave o sodelovanju na področju migracij in turški organi so ponovno potrdili, da je Turčija odločena še naprej izvajati izjavo EU in Turčije.

Ta odločenost se odraža v dogodkih, ki jih opisuje to poročilo. Iz poročila je razviden trend nadaljnjega napredka, navedeni pa so tudi ukrepi, potrebni za poglobitev uresničevanja izjave ter dodatno okrepitev dela.

1.    Trenutne razmere

Od drugega poročila z dne 15. junija 2016 je iz Turčije na grške otoke prispelo skupaj 9 250 3 oseb, kar v povprečju pomeni približno 81 oseb na dan. Čeprav je avgusta število prihodov naraslo, je bilo še vedno nizko v primerjavi s poletjem 2015 (od junija do septembra 2015 je v povprečju vsak dan prispelo skoraj 2 900 oseb) in v primerjavi z mesecem pred začetkom izvajanja izjave (ko je bilo v povprečju več kot 1 700 prihodov na dan). Od začetka izvajanja izjave je znatno upadlo tudi število smrtnih žrtev v Egejskem morju, in sicer z 270 v letu 2015 na 11. Te smrtne žrtve kljub temu močno obžalujemo.

Izboljšano usklajevanje in sodelovanje

Koordinator EU, ki ga je imenovala Komisija, še naprej zagotavlja vsakodnevno spremljanje razvoja dogodkov z grškimi in turškimi organi, agencijami EU, mednarodnimi organizacijami in drugimi državami članicami. Agencije EU pri tem nudijo znatno in odločilno podporo, vendar so močno odvisne od strokovnjakov, ki jih zagotovijo države članice, njihovo število pa je dosledno manjše od potrebnega. Evropski azilni podporni urad je 26. septembra v Grčijo napotil 83 tolmačev in 70 strokovnjakov držav članic, od tega 41 na žariščne točke. Na žariščnih točkah je potrebnih 100 strokovnjakov, zato trenutno primanjkuje 59 strokovnjakov, ki bi podprli izvajanje izjave EU in Turčije. 25. septembra je bilo v Grčiji nameščenih 699 uradnikov Frontexa, ki delujejo na področju podpore na meji, od katerih se skupaj 675 uradnikov 4 ukvarja z izvajanjem izjave EU in Turčije. Kljub temu primanjkuje osebja za obdobje od septembra do decembra 2016 5 . Upoštevati je treba visok delež zamenjevanja osebja, saj se pri vsaki zamenjavi izgubi strokovno znanje, sredstva pa je treba zato preusmeriti v usposabljanje.

Europol je v Grčijo napotil osem strokovnjakov za pomoč pri preiskavah v zvezi s tihotapljenjem migrantov. Poleg tega so države članice nedavno napotile deset gostujočih uradnikov, ki opravljajo varnostne preglede v drugi vrsti na žariščnih točkah. Čeprav to osebje trenutno zadostuje, bo treba skrbno spremljati potrebo po morebitnih prilagoditvah glede na razvoj tokov v prihodnje.

EU zagotavlja finančno pomoč turški obalni straži, da bi se lahko bolje soočala z neregularnimi migracijskimi tokovi in jih preprečevala. To vključuje nabavo šestih plovil za iskanje in reševanje ter nudenje povezanega usposabljanja. Prva plovila naj bi bila dostavljena februarja 2017.

Kljub spremembam v organih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter kazenski pregon, vojski in javni upravi po poskusu državnega udara ‒ vključno z reorganizacijo turške žandarmerije in obalne straže, ki sta zdaj pod civilnim nadzorom ‒ se zdi, da turški organi dejavnosti patruljiranja nadaljujejo na podobni ravni kot prej. Turška obalna straža se na morju še naprej odziva na prošnje grških organov za pomoč.

Turški uradniki za zvezo, ki so bili prisotni na grških otokih, so bili po poskusu državnega udara odpoklicani in se še niso vrnili. Turški uradnik za zvezo na Nizozemskem v zvezi z vprašanji, ki vključujejo tihotapljenje migrantov, vzdržuje stike tudi z Europolom.

Sodelovanje Frontexa z dejavnostmi zveze NATO na Egejskem morju

Zveza NATO k mednarodnim prizadevanjem za zajezitev nezakonitega tihotapljenja in neregularnih migracij prispeva z obveščevalnimi dejavnostmi, nadzorom in izvidniškimi dejavnostmi na Egejskem morju. Operacije Frontexa in zveze NATO vključujejo dejavnosti zgodnjega opozarjanja in nadzorne dejavnosti ter izmenjavo operativnih informacij z grško in turško obalno stražo. Frontex in pomorski štab zveze NATO sta se julija 2016 dogovorila o standardnih operativnih postopkih in trenutno oblikujeta skupno sliko o razmerah. Cilj je, da bi se visoka stopnja odkrivanja pri dejavnostih zveze NATO na Egejskem morju še povečala in da bi se pospešila izmenjava informacij o primerih, poteh in načinih tihotapljenja migrantov.

Dejavnosti obveščanja

Delovna skupina za strategijo obveščanja migrantov, ki jo je ustanovila Komisija, si prizadeva, da bi ugotovila, prek katerih virov begunci in migranti pridobivajo informacije, ter da bi opredelila ključna sporočila in se na njih ciljno odzvala. Prav tako pripravlja in razširja vsebine. S konzorcijem vplivnih medijev se pripravlja tudi osrednje spletno „informacijsko vozlišče“, ki bo doseglo na milijone beguncev po vsem svetu in bo na voljo v začetku prihodnjega leta.

Komisija je med 25. julijem in 5. avgustom 2016 v sodelovanju z agencijami EU, Mednarodno organizacijo za migracije, UNHCR in grškimi organi organizirala informacijsko kampanjo, v okviru katere je bilo na petih grških otokih pripravljeno 101 srečanje. Na teh srečanjih je več kot 2 300 migrantov in njihovih družin prejelo informacije o azilnih postopkih v Grčiji, o vrnitvi v Turčijo tistih oseb, ki so iz Turčije prispele po 20. marcu, na podlagi izjave EU in Turčije ter o pomoči pri prostovoljnem vračanju.

2.    Vračanje vseh novih migrantov brez urejenega statusa iz Grčije v Turčijo

Izjava določa vračanje vseh novih migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil, katerih prošnja za azil je bila razglašena za nedopustno ali neutemeljeno, ki iz Turčije prispejo na grške otoke po 20. marcu. Ti ukrepi se izvajajo strogo v skladu z zahtevami prava EU in mednarodnega prava ter ob popolnem spoštovanju načela nevračanja v državo ali na ozemlje, kjer bi bilo ogroženo življenje ali svoboda vrnjene osebe.

Trenutno stanje

Od drugega poročila z dne 15. junija 2016 je bilo 116 oseb, ki so neregularno vstopile v Grčijo, vrnjenih na podlagi izjave 6 , vključno z 22 Sirci. Tako je skupno število migrantov, vrnjenih v Turčijo na podlagi izjave EU in Turčije, naraslo na 578. Med državljani drugih držav so bili tudi Pakistanci, Alžirci, Egipčani, Maročani, Jemenci, Iračani, Libanonci in Palestinci. Vrnjene osebe so prejele zavrnilne odločitve o azilu (vključno z zavrnilnimi odločitvami na drugi stopnji), so svoje vloge umaknile ali pa za azil sploh niso zaprosile.

Vračanje na podlagi izjave ovirajo predvsem počasna obravnava prošenj za azil na prvi stopnji s strani grške azilne službe (kljub pomoči Evropskega azilnega podpornega urada) in počasna obravnava pritožb s strani novoustanovljenega grškega pritožbenega organa. Napredek pri vzpostavljanju ustreznih organov in postopkov za obravnavo velikega števila prošenj za azil je oviralo pomanjkanje virov (vključno z izpraševalci Evropskega azilnega podpornega urada). Grška uprava mora nadaljnja prizadevanja nujno vložiti v vzpostavitev bistveno večjih in trajnih zmogljivosti za vračanje migrantov, ki je ključni odvračalni dejavnik za migrante brez urejenega statusa ter tihotapce.

Dejavnosti ponovnega sprejema in vračanja so bile v obdobju po poskusu državnega udara v Turčiji začasno prekinjene, vendar so se v začetku septembra nadaljevale. Ob odsotnosti turških uradnikov za zvezo na otokih (glej zgoraj) se je to delo usklajevalo neposredno s turškimi organi.

Delo se nadaljuje s ciljem, da bi se število prostovoljnih vrnitev z otokov povečalo. S podporo EU se je od 1. junija prek programa pomoči pri prostovoljnem vračanju Mednarodne organizacije za migracije 1 976 migrantov iz Grčije prostovoljno vrnilo v državo izvora, od tega 230 migrantov z grških otokov. Ta program je leta 2016 za vrnitev iz Grčije izkoristilo skupaj 4 678 migrantov.

Pravni ukrepi

Grčija je sprejela potrebne zakonske določbe za vzpostavitev novega pritožbenega organa in novih pritožbenih odborov, ki bodo odločali o pritožbah na drugi stopnji, vloženih od 20. julija naprej zoper prvostopenjske odločitve grške azilne službe. Delo teh odborov 7 je ključnega pomena za zagotovitev ustreznih postopkov pri presoji prošenj za azil v skladu s standardi EU in mednarodnimi standardi. Pritožbeni odbori zdaj potrebujejo vire, da bodo lahko delovali v celoti in pospešili obravnavo teh pritožb ter tako uresničili cilj obravnave približno 500 dodeljenih zadev na mesec (100 pritožb na odbor). Prednost bi morali nameniti zadevam v zvezi z azilom, vloženim na grških otokih, ki spadajo na področje izjave EU in Turčije. 

Prve odločitve o pritožbah so bile izdane v sredini avgusta. Toda postopek napreduje le počasi. Na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov 8 je bilo zoper prvostopenjske odločitve grške azilne službe o dopustnosti in vsebini vloge 1 013 pritožb. Od doslej 311 izdanih odločitev o dopustnosti je šest drugostopenjskih odločitev v pritožbenem postopku potrdilo 9 odločitve o nedopustnosti, sprejete na prvi stopnji. 305 drugostopenjskih odločitev v pritožbenem postopku je razveljavilo zavrnilne odločitve na prvi stopnji. Kar zadeva vsebinski preizkus, je 40 drugostopenjskih odločitev v pritožbenem postopku potrdilo prvostopenjske zavrnilne odločitve na podlagi vsebinskih razlogov, dve pa sta takšno zavrnilno odločitev razveljavili.

Novi pritožbeni odbori so doslej izdali najmanj 35 odločitev o primerih na otokih, najmanj tri na podlagi dopustnosti 10 in 32 na podlagi vsebine 11 . V enem primeru je sirski državljan sprožil pritožbo na višji stopnji pri grškemu državnemu svetu, saj želi izpodbijati sklep o ustanovitvi pritožbenih odborov.

Pravni ukrepi v Turčiji so vključevali uveljavitev pravil o delovnih dovoljenjih, zato so organi prejeli 10 584 vlog sirskih državljanov za delovna dovoljenja. Doslej je bilo odobrenih več kot 8 000 vlog, kar je dvakrat toliko dovoljenj, kot so bila izdana v celem letu 2015.

Na področju Sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu ni bilo napredka pri izvajanju določb glede državljanov tretjih držav, saj Turški ministrski svet še ni sprejel odločitve o odobritvi uporabe teh določb. Dosežen pa je bil določen napredek pri izvajanju določb, ki se nanašajo na ponovni sprejem turških državljanov.

Operativni ukrepi

Stalen, čeprav bistveno zmanjšan pritok prišlekov in počasen napredek pri vračanju vedno bolj obremenjujeta sprejemne zmogljivosti na otokih 12 . Zaradi tega so žariščne točke v Grčiji vedno bolj natrpane, kar ustvarja težavne in včasih nevarne razmere, kot je bilo razvidno ob nedavnem požaru na otoku Lezbos. 27. septembra je bilo na otokih skupaj prisotnih 13 863 migrantov, kar bistveno presega sprejemne zmogljivosti, ki zajemajo zgolj 7 450 mest.

Razmere je mogoče ublažiti zgolj z zmanjšanjem števila oseb, ki morajo ostati na otokih. V prvi vrsti je za to potrebna hitrejša obdelava prošenj za azil v okviru postopka na meji, ki se uporablja za prošnje, vložene na otokih, da bi bilo več oseb, katerih prošnja za azil je bila razglašena za nedopustno ali neutemeljeno, vrnjenih v Turčijo.

Dejanske trenutne razmere prenatrpanosti opozarjajo tudi na potrebo po hitri širitvi sprejemnih objektov, vključno z zagotavljanjem primernih zimskih pogojev. Prav tako je treba mladoletnike brez spremstva nujno namestiti v namenske objekte. mladoletniki brez spremstva so glavna prednostna naloga Komisije, ki je zagotovila sredstva za dodatno sprejemno zmogljivost in države članice spodbuja, da premestijo večje število mladoletnikov brez spremstva.

Grški organi so imenovali vodjo službe za sprejem in identifikacijo. Na lokalni ravni je upravljanje žariščnih točk še naprej ovirano, saj niso bili imenovani in napoteni stalni koordinatorji grških žariščnih točk, kot je bilo predvideno v začetku leta 2016. To je treba nemudoma obravnavati, da se zagotovi celovito upravljanje žariščnih točk, vključno z varnostnega vidika. Nujno bi bilo treba tudi uradno sprejeti nove standardne operativne postopke za žariščne točke, in sicer ob popolnem upoštevanju izjave EU in Turčije.

Evropski azilni podporni urad je izvedel celovito varnostno oceno svojih področij dela na treh žariščnih točkah, da bi opredelil ključna področja, na katerih bi bilo mogoče okrepiti varnost in zaščito. Rezultati ocene vključujejo najem zasebnega varnostnega podjetja, infrastrukturna dela za zagotovitev varnega območja in zagotovitev kompletov za nujno medicinsko pomoč ter gasilnih aparatov.

Grški organi so poročali, da je na njihovem ozemlju prisotnih skupaj več kot 60 000 registriranih migrantov. Med 9. junijem in 30. julijem je bilo 27 592 migrantov, ki so se nahajali na celinskem delu Grčije, predhodno registriranih v azilni postopek, vključno s 1 225 mladoletniki brez spremstva. To je bil velik upravni dosežek za grške organe, ki je bil podprt s sredstvi EU in strokovnim znanjem Evropskega azilnega podpornega urada, UNHCR ter Mednarodne organizacije za migracije 13 .

Finančna pomoč EU Grčiji

Od drugega poročila z dne 15. junija 2016 je Komisija Grčiji dodelila več kot 90 milijonov EUR nujnih sredstev v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, da bi se izboljšale njene zmogljivosti za sprejem in pomoč migrantom ter beguncem 14 . Ta nedavna nujna pomoč dopolnjuje že prej dodeljena nujna sredstva: od začetka leta 2015 je bilo v okviru navedenih skladov EU Grčiji dodeljenih približno 352 milijonov EUR za podporo ukrepom. Nacionalni programi, prek katerih je bilo Grčiji za obdobje 2014‒2020 odobrenih 509 milijonov EUR, se trenutno revidirajo, da bi bili še bolj prilagojeni trenutnim potrebam Grčije. Znatna sredstva EU (približno 198 milijonov EUR) se zagotavljajo tudi humanitarnim partnerjem prek nedavno ustanovljenega instrumenta nujne pomoči EU. Cilj te pomoči je pokriti osnovne humanitarne potrebe migrantov in beguncev, vključno z bivališči, sanitarnimi pogoji in programi bonov za nakup hrane in drugih potrebščin. Pomoč vključuje tudi posebno podporo za izobraževanje otrok in mladoletnikov brez spremstva.

3.    Program preselitev iz Turčije v EU „eden za enega“

Trenutno stanje

V skladu z najnovejšimi razpoložljivimi podatki je bilo do 26. septembra na podlagi programa 1 : 1 v EU preseljenih 1 614 Sircev. Na podlagi tega programa EU za vsakega Sirca, vrnjenega v Turčijo z grških otokov, iz Turčije v EU preseli enega Sirca. Od drugega poročila z dne 15. junija 2016 naprej so bili od tega skupnega števila 1 103 Sirci preseljeni iz Turčije v 12 držav članic (Belgija, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Latvija, Litva, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska) 15 . Število držav članic, ki sodelujejo pri preselitvi v okviru programa, je tako naraslo na 13 16 . Čeprav so se preselitve sredi julija zaradi poskusa državnega udara ustavile, so se avgusta že nadaljevale. 509 oseb je prestalo potrebne postopke in je pripravljenih na preselitev. Posledično se je preselitev precej pospešila v primerjavi z vrnitvami z grških otokov. Doseženi tempo je treba ohraniti.

Države članice so pripravljene na nadaljnje preselitve. Turški organi so 2. septembra UNHCR predložili seznam 5 700 sirskih beguncev za morebitno preselitev (vse zadeve ne bodo uspešne, denimo zaradi podvajanja ali morebitnega odstopa). UNHCR pričakuje, da bo prvih 300 zadev državam članicam predloženih do konca septembra. Turškim organom je bil predstavljen pomen kontinuirane predložitve novih zadev, ti pa so zagotovili, da pripravljajo nov seznam zadev za predložitev.

Pravni ukrepi

V podporo uresničevanju izjave je Komisija marca 2016 predstavila predlog, ki bi državam članicam omogočil, da svoje obveznosti glede premestitve v okviru še nedodeljenih 54 000 mest izpolnijo s sprejemom sirskih državljanov, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito in se nahajajo v Turčiji, in sicer prek preselitve ali drugih oblik zakonitega sprejema 17 . Predlog prav tako predvideva, da bodo države članice, ki bodo izkoristile to možnost, prejele pavšalni znesek v višini 6 500 EUR za vsakega sirskega državljana, ki ga bodo iz Turčije zakonito sprejele na svoje ozemlje. Evropski parlament je mnenje predložil 15. septembra 2016, tako da bo Svet omenjeni predlog sprejel v kratkem 18 .

Operativni ukrepi

Skupina EU za preselitve, ki deluje v okviru delegacije EU v Ankari, še naprej usklajuje operacije držav članic in jih podpira ter vzdržuje stike z Mednarodno organizacijo za migracije, UNHCR in turškim generalnim direktoratom za upravljanje migracij. Vse strani sodelujejo pri reševanju morebitnih tehničnih težav pri postopkih, ki bi lahko povzročile zamude pri preselitvah in vplivale na skupno število beguncev, preseljenih v EU. Skupni center za izpraševanje v Ankari olajšuje izvedbo pogovorov s sirskimi kandidati za preselitev.

4.    Preprečevanje novih pomorskih in kopenskih poti za neregularne migracije

Prizadevanja za nadzor tokov po Egejskem morju doslej niso povzročila večjega razvoja alternativnih poti iz Turčije. Kljub temu pa velik pritok prišlekov v države članice, kot sta Avstrija in Nemčija, nakazuje na možnost, da ljudje še vedno najdejo poti iz Turčije. Nekatera plovila so se uspešno podala na daljšo pot do drugih držav članic, saj je v obdobju poročanja 24 plovil, ki so izplula iz Turčije, doseglo Italijo. Na kopnem se je povečalo število odkritih neregularnih prehodov turške meje z Bolgarijo in Grčijo.

Zato je pomembno, da se razmere nenehno spremljajo in da se sprejemajo preventivni ukrepi. Krepitev komunikacije in izmenjave podatkov med turškimi organi in organi iz EU bo pomemben dejavnik pri obravnavi morebitnih nastajajočih tveganj. V EU so bili sprejeti ukrepi za zaščito ranljivih meja. Tako denimo Frontex po zahtevi bolgarskih organov po dodatni podpori postopoma krepi svojo prisotnost na bolgarski meji s Turčijo (kot tudi na meji s Srbijo). 26. septembra je bilo v Bolgariji nameščenih 177 strokovnjakov, vendar teh še vedno močno primanjkuje, saj je bilo dogovorjeno, da je potrebnih 345 strokovnjakov. Komisija še naprej spodbuja vse države članice, da se odzovejo na razpise Frontexa. Poleg tega je Komisija Bolgariji pred kratkim dodelila do 108 milijonov EUR nujne pomoči za okrepljeno varovanje meje in upravljanje migracij na zunanjih mejah s Turčijo, Srbijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Nadaljnje prošnje Bolgarije za dodatno nujno pomoč v višini do 52 milijonov EUR se še vedno preučujejo. Skorajšnji začetek delovanja Evropske mejne in obalne straže bo pomembno podprl učinkovitost in usklajenost na zunanji meji EU.

5.    Prostovoljni program humanitarnega sprejema

Svet v tesnem sodelovanju s Komisijo, Evropskim azilnim podpornim uradom, UNHCR in Mednarodno organizacijo za migracije razpravlja o standardnih operativnih postopkih za prostovoljni program humanitarnega sprejema. O pripombah v zvezi s standardnimi operativnimi postopki, ki jih je junija predložila Turčija, se je razpravljalo v Svetu, nato pa še na tehničnem sestanku v Ankari. Države članice in Turčija bodo še naprej izmenjevale mnenja, da bi se priprava standardnih operativnih postopkov lahko zaključila.

Ko bodo standardni operativni postopki dogovorjeni, bi bilo treba oceniti, ali so izpolnjeni pogoji za začetek izvajanja navedenega programa. Izjava EU in Turčije določa, da bo program aktiviran, ko se bodo neregularni prehodi meje med Turčijo in EU prenehali ali pa vsaj bistveno in trajno zmanjšali. Uvedba programa bo pospešila izvajanje izjave in Sircem zagotovila varno ter zakonito alternativo za neregularne migracije v EU.

6.    Liberalizacija vizumskega režima

V zvezi z izvajanjem načrta za liberalizacijo vizumskega režima je v drugem poročilu z dne 15. junija 2016 navedenih sedem meril, ki jih je treba še izpolniti:

izdaja biometričnih potnih listin, popolnoma skladnih s standardi EU;

sprejetje ukrepa za preprečevanje korupcije iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima;

sklenitev sporazuma o operativnem sodelovanju z Europolom;

revizija zakonodaje in praks na področju terorizma v skladu z evropskimi standardi;

uskladitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov s standardi EU;

zagotavljanje učinkovitega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah z vsemi državami članicami EU;

izvajanje vseh določb sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu.

Komisija spodbuja 19 prizadevanja Turčije, da bi v najkrajšem možnem času izpolnila vsa doslej neizpolnjena merila iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Komisija in Turčija sta nadaljevali dejaven dialog, da bi našli rešitve, vključno z zakonodajnimi in postopkovnimi spremembami, potrebnimi zaradi vseh neizpolnjenih meril.

Hkrati so se nadaljevale razprave med sozakonodajalcema glede predloga Komisije 20 o okrepitvi obstoječega mehanizma zadržanja, ki določa okoliščine, ki lahko privedejo do začasnega zadržanja režima potovanj brez vizumov za državljane vseh držav, za katere velja liberalizacija vizumskega režima.

7.    Instrument za begunce v Turčiji

Od drugega poročila z dne 15. junija 2016 je skupni znesek, dodeljen v okviru instrumenta za humanitarno in nehumanitarno pomoč za obdobje 2016‒2017, dosegel 2,239 milijarde EUR, kar je velik del skupnega zneska v višini 3 milijard EUR. V okviru že dodeljenih sredstev so se zneski sklenjenih pogodb povečali na 1,252 milijarde EUR. Komisija za sredstva, za katera so pogodbe že sklenjene, sprejema vse potrebne ukrepe, da bi pospešila izplačila v okviru instrumenta, ki so dosegla 467 milijonov EUR. 21  

Od drugega poročila z dne 15. junija 2016 si je Komisija še naprej prizadevala, da bi izpolnila najnujnejše potrebe beguncev in gostiteljskih skupnosti v Turčiji.

V okviru finančnih sredstev tega instrumenta, namenjenih humanitarni pomoči 22 , je bilo doslej dodeljenih že 595 milijonov EUR, od tega so bile pogodbe sklenjene za 512 milijonov EUR. Od tega zneska je bilo izplačanih 407 milijonov EUR. Komisija je junija objavila načrt izvajanja humanitarne pomoči. V skladu s tem načrtom je bila poleg zneska v višini 74 milijonov EUR, za katerega so bile do konca julija sklenjene pogodbe za povečanje dejavnosti na področju zaščite, prilagoditve za zimske razmere, zdravstva in izobraževanja, podpisana pogodba v vrednosti 348 milijonov EUR s Svetovnim programom za hrano, ki bo v sodelovanju s turškimi organizacijami izvajal „mrežo socialne varnosti v sili“ – največji humanitarni program EU doslej 23 . V okviru programa bodo na voljo elektronske kartice s predvidljivimi mesečnimi zneski, s katerimi bo kar milijon najranljivejših beguncev lahko pokrilo svoje osnovne potrebe glede hrane, bivališča in izobraževanja. Ta sistem je stroškovno učinkovit in uspešen ter bolj dostojanstven. Izvajanje tega programa bo v prihodnjih mesecih ključna prednostna naloga na tem področju poleg prilagoditve za zimske razmere, zaščite in neformalnega izobraževanja ter zdravstva.

Komisija je julija 2016 v okviru finančnih sredstev za nehumanitarno pomoč sprejela poseben ukrep za podporo beguncem v Turčiji na področju izobraževanja, zdravstva, komunalne infrastrukture in socialno-ekonomske podpore, kateremu je dodelila sredstva v skupnem znesku 1,415 milijarde EUR. S turškim ministrstvom za zdravje in turškim ministrstvom za šolstvo sta bili podpisani tudi dve pomembni pogodbi v skupni vrednosti 600 milijonov EUR 24 . Ti pogodbi bosta zagotovili trajen dostop beguncev do izobraževanja in zdravstvene oskrbe in dopolnjujeta dve pogodbi, podpisani avgusta – neposreden sporazum s turškim generalnim direktoratom za upravljanje migracij v vrednosti 60 milijonov EUR za pomoč migrantom po vrnitvi iz Grčije v Turčijo 25 in pogodbo z Mednarodno organizacijo za migracije v vrednosti 20 milijonov EUR za razvoj zmogljivosti turške obalne straže za dejavnosti iskanja in reševanja (glej zgoraj). Pogodbe za nadaljnje projekte za podporo pri gradnji šol, bolnišnic in javne infrastrukture bodo sklenjene v naslednjih mesecih. Doslej je bilo za nehumanitarno pomoč dodeljenih skupaj približno 1,6 milijarde EUR, od tega so bile za 740 milijonov EUR že podpisane pogodbe. 60 milijonov EUR teh sredstev je že bilo izplačanih, s predplačili v okviru novih pogodb za zdravstvo in izobraževanje pa se bo ta znesek do konca oktobra povečal na 240 milijonov EUR 26 . Naslednji koraki vključujejo priprave na sklenitev vrste sporazumov o prenosu pooblastil z mednarodnimi finančnimi institucijami, da se podprejo komunalna in socialna infrastruktura ter projekti „od spodaj navzgor“ v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji na novih področjih, kot so okrepljen dostop beguncev do visokošolskega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in trga dela.

8.    Nadgradnja carinske unije

Carinska unija med EU in Turčijo je temelj tesnih gospodarskih in trgovinskih odnosov, zaradi katerih je Turčija postala peta najpomembnejša trgovinska partnerica EU v svetovnem merilu, EU pa z veliko prednostjo najpomembnejša trgovinska partnerica Turčije. Vendar pa je bila na prvem gospodarskem dialogu na visoki ravni med EU in Turčijo aprila lani poudarjena možnost nadaljnjih ukrepov, da bi se izkoristil še neizkoriščen potencial dvostranskih preferencialnih trgovinskih odnosov in izboljšalo delovanje carinske unije. Pripravljalno delo za pogajanja za posodobitev in razširitev carinske unije dobro napreduje. Med nedavnim javnim posvetovanjem je bila izražena močna podpora posodobitvi carinske unije in izboljšanju njenega delovanja 27 , kar se bo upoštevalo pri oceni učinka glede prihodnjih možnosti za morebiten osnutek pogajalske direktive, ki bi ga Komisija lahko predstavila do konca leta 2016.

9.    Pristopni proces

Pristopna pogajanja o Poglavju 33 (finančne in proračunske določbe) so se v skladu z izjavo EU in Turčije začela 30. junija. Pripravljalno delo za napredek pri petih drugih poglavjih se nadaljuje, brez poseganja v stališča držav članic v skladu z veljavnimi pravili.

Na ključnih področjih pravosodja in temeljnih pravic ter pravice, svobode in varnosti (poglavji 23 in 24) Komisija trenutno posodablja dokumente v skladu z najnovejšimi dogodki. V teh poglavjih je zajeta vrsta kritičnih vprašanj, vključno s temeljnimi pravicami, kot je svoboda izražanja, pravosodjem, protikorupcijsko politiko, migracijami in azilom, vizumskimi pravili, upravljanjem meja, policijskim sodelovanjem ter bojem proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. EU pričakuje, da bo Turčija na področju demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja, ravnala v skladu z najvišjimi standardi. Komisija bo razmere skrbno spremljala ter jih podrobno preučila v prihajajočem poročilu o Turčiji, ki bo izdano novembra v okviru širitvenega svežnja.

S tem se bo nadgradilo pripravljalno delo Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje na področju energije (poglavje 15), izobraževanja in kulture (poglavje 26) ter zunanje, varnostne in obrambne politike (poglavje 31).

10.    Humanitarne razmere v Siriji

Humanitarne razmere v Siriji ostajajo pereče. Po podatkih Združenih narodov je 4,8 milijona Sircev zapustilo državo, 6,1 milijona oseb pa je notranje razseljenih. Tako se ocenjuje, da 13,5 milijona ljudi v Siriji potrebuje pomoč. Od tega števila približno 5,5 milijona ljudi biva na težko dostopnih območjih, več kot pol milijona ljudi pa na trenutno obleganih območjih, vključno z vzhodnim Alepom. Izpolnjevanje humanitarnim potreb teh ljudi je močno odvisno od skupnih prizadevanj EU in Turčije ter od zagotavljanja čezmejne pomoči s strani sosednjih držav, kot sta Turčija in Jordanija.

EU je bila še posebej dejavna pri zagotavljanju čezmejne pomoči iz Turčije v severno Sirijo. Leta 2015 je bilo čezmejnim operacijam iz Turčije, usmerjenim v oblegana in težko dostopna območja, namenjenih več kot 43 milijonov EUR. Leta 2016 je bilo dodatnih 140 milijonov EUR dodeljenih za dejavnosti življenjsko pomembne pomoči v Siriji, in sicer za dejavnosti partnerskih organizacij v sektorjih, kot so zdravstvo, zaščita, izobraževanje in prvi odziv, s poudarkom na najbolj ranljivih območjih. Komisija financira sistem prvega odziva v izrednih razmerah, ki partnerjem omogoča hitro uporabo vnaprej pripravljenih zalog za zagotavljanje pomoči na območjih, ki so postala dostopna, oziroma odziv na nenadne razselitve prebivalstva, vključno s konvoji za dostavo pomoči.

Nedavni dogodki so jasno pokazali, da trajnega premirja v Siriji še ni na obzorju in da je humanitarni dostop še vedno otežen in nereden, kljub temu, da je načeloma zagotovljen varen dostop v okviru septembrskega načrta medagencijskih konvojev, ki ga je potrdila sirska vlada. Neposreden napad na humanitarni konvoj ZN/sirskega Rdečega polmeseca v bližini Alepa 19. septembra, ki očitno krši mednarodno humanitarno pravo, je nesprejemljiv precedens in ogroža varno dostavo humanitarne pomoči v vsa območja. EU in Turčija bosta še naprej sodelovali pri takojšnjem zagotavljanju dostopa prek vseh možnih poti.

11.    Sklep

Kljub zahtevnim pogojem se izvajanje izjave EU in Turčije še naprej poglablja in pospešuje. Zmanjšanje števila poskusov prečkanja Egejskega morja in smrtnih primerov na morju od začetka izvajanja izjave EU in Turčije potrjuje osrednjo strategijo iz ozadja odločitve EU in Turčije, da podpišeta izjavo.

Napredek je bil dosežen tudi pri drugih elementih. Organi v Turčiji in državah članicah so uspešno vzpostavili sistem, ki zagotavlja stalen tempo preselitev Sircev iz Turčije. V okviru instrumenta za begunce v Turčiji je bila večina sredstev v višini 3 milijard EUR že dodeljena, za znatne vsote so že bile sklenjene pogodbe, velik del sredstev pa je bil tudi že izplačan. Sistem izvajanja pravil, ki urejajo vračanje migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil iz Grčije v Turčijo, je zdaj vzpostavljen, vendar čas, potreben za zaključitev azilnih in pritožbenih postopkov, povzroča precejšnje zamude pri začetku postopka vrnitve tistih oseb, katerih prošnje so nedopustne ali neutemeljene.

Vendar pa nas humanitarne razmere v Siriji in težavni pogoji, s katerimi se srečujejo migranti na grških otokih, opominjajo, da so uresničevanje izjave, pospešitev njenega izvajanja in zagotavljanje rezultatov bistvenega pomena. Zato je ključno, da:

se takoj zagotovijo viri za učinkovito obravnavo prošenj za azil na grških otokih, da se države članice v celoti odzovejo na razpise Evropskega azilnega podpornega urada za pomoč pri delu na prvi stopnji in da grški organi zagotovijo pogoje za hitro delo pritožbenih odborov ter hitrejši tempo vrnitev;

se ohrani hitro podpisovanje pogodb v okviru instrumenta za begunce v Turčiji in nadaljuje izvajanje projektov za podporo beguncem na terenu;

Turčija čim prej sprejme ukrepe, potrebne za izpolnitev preostalih meril za liberalizacijo vizumskega režima, da bo lahko EU odpravila vizumsko obveznost za turške državljane.

Komisija bo še naprej skrbela za nadaljevanje prizadevanj in decembra 2016 predstavila svoje četrto poročilo o napredku.

(1)

     COM(2016) 231 final z dne 20. aprila 2016 (v nadaljnjem besedilu: prvo poročilo) in COM(2016) 349 final z dne 15. junija 2016 (v nadaljnjem besedilu: drugo poročilo).

(2)

     http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/03/07-eu-turkey-meeting-statement/.

(3)

     Podatki Frontexa za obdobje od 1. junija do 22. septembra.

(4)

     Naloge vključujejo odvzem prstnih odtisov in registracijo, poročanje, preverjanje, tolmačenje, kontrolo dokumentov v prvi vrsti in napredno kontrolo ter varovanje meje (kopenske patrulje), naloge uradnikov za varnost in podpornih uradnikov Frontexa (na žariščnih točkah Lezbos, Hios, Samos, Leros in Kos) ter strokovnjakov za ponovni sprejem in spremljevalcev (na Lezbosu in Hiosu).

(5)

     Za september 2016 še vedno primanjkuje skupaj 17 strokovnjakov za ponovni sprejem/policijskih spremljevalcev, kar velja tudi za oktober 2016. Za november in december 2016 še vedno primanjkuje skupaj 80 strokovnjakov na mesec za ponovni sprejem/policijskih spremljevalcev.

(6)

     Leta 2016 je bilo iz Grčije v Turčijo vrnjenih skupaj več kot 1 600 migrantov brez urejenega statusa, od tega jih je bilo 70 vrnjenih 26. septembra z otoka Lezbos.

(7)

     Vsak nov pritožbeni odbor sestavljajo trije člani: dva sodnika upravnega sodišča in en grški državljan z izobrazbo s področja pravnih, političnih, humanističnih ali družbenih ved in z ustreznimi izkušnjami (ki ga predlaga UNHCR ali nacionalni odbor za človekove pravice).

(8)

     Za obdobje od 18. septembra naprej.

(9)

     Zoper najmanj tri od teh odločitev so bile vložene pritožbe na grškem upravnem sodišču.

(10)

     Zavrnilne odločitve na prvi stopnji o nedopustnosti so bile potrjene.

(11)

     Zavrnilne odločitve na prvi stopnji so bile v 31 primerih potrjene, v enem primeru pa je bila odločitev razveljavljena.

(12)

     Medtem ko se vsi ukrepi izgona, ponovnega sprejema in vračanja zoper prosilca med vložitvijo pritožbe zoper odločitev na prvi stopnji in obvestitvijo o odločitvi na drugi stopnji po zakonu začasno ustavijo, pritožba na grškem upravnem sodišču nima samodejnega odložilnega učinka.

(13)

     Med predhodno registriranimi prosilci za azil je bilo 54 % Sircev, 27 % Afganistancev in 13 % Iračanov.

(14)

     S sredstvi EU so bili denimo podprti projekti na področju gradnje, bivališč in zdravstva s pomočjo partnerjev, ki so bili med drugim ministrstvo za notranje zadeve in reformo uprave, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zdravje.

(15)

     V tretjem poročilu so zajete osebe, preseljene med 14. junijem in 26. septembrom 2016.

(16)

     V prejšnjem obdobju poročanja je sodeloval tudi Luksemburg.

(17)

     COM(2016) 171 final.

(18)

     Predvidoma na Svetu za konkurenčnost 29. septembra.

(19)

     Zlasti v okviru srečanj na visoki ravni, vključno s srečanji s prvim podpredsednikom Fransom Timmermansom 30. junija, komisarjem Dimitrisom Avramopulosom 1. septembra in v okviru političnega dialoga na visoki ravni med EU in Turčijo, ki sta ga vodila visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica Komisije Federica Mogherini in komisar Johannes Hahn 9. septembra.

(20)

     COM(2016) 279 final z dne 4. maja 2016.

(21)

     Ena od dejavnosti za povečanje prepoznavnosti instrumenta je interaktivni zemljevid z neposrednim pregledom lokacij in pričakovanih rezultatov različnih projektov: http://ec.europa.eu/enlargement/news_corner/migration/index_en.htm .  

(22)

     Zagotavljanje humanitarne pomoči v okviru instrumenta še naprej poteka v skladu s pravom EU na področju humanitarne pomoči in načeli, določenimi v Evropskem soglasju o humanitarni pomoči.

(23)

     Glej http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-2971_en.htm .

(24)

     Instrument bo kril le stroške delovanja, ki so dejansko nastali, in sicer na podlagi dokazil, predloženih v okviru zanesljive revizijske sledi. Vse pogodbe s turškimi organi so v skladu s pravili in predpisi EU in ne vključujejo podelitve odgovornosti za izvrševanje proračuna turškim organom, saj bo v celotnem postopku za to še naprej odgovorna Komisija.

(25)

     Kriti bodo stroški, ki so nastali od 4. aprila naprej pri zagotavljanju hrane, zdravstvene oskrbe in bivališč.

(26)

     Na naslednji spletni strani je na voljo podroben pregled projektov, ki se financirajo: http://ec.europa.eu/enlargement/news_corner/migration/20160913-frit-table.pdf.  

(27)

      http://trade.ec.europa.eu/consultations/index.cfm?consul_id=198 .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.9.2016

COM(2016) 634 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Tretje poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Povečanje financiranja v okviru instrumenta za begunce v Turčiji po izjavi z dne 18. marca

(1)

Nadaljnje informacije o delovanju instrumenta in podroben pregled financiranih projektov so na voljo na naslednji povezavi: http://ec.europa.eu/enlargement/news_corner/migration/index_en.htm.