EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.1.2016

COM(2016) 41 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje

{SWD(2016) 16 final}

1.    UVOD

Mehanizem za sodelovanje in preverjanje je bil vzpostavljen ob pristopu Romunije k Evropski uniji leta 2007 1 . Takrat je bilo dogovorjeno, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti na ključnih področjih, kot so reforma pravosodja in boj proti korupciji. Vse odtlej se s poročili, pripravljenimi v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, spremlja napredek Romunije, obenem pa se s posebnimi priporočili dajejo usmeritve v podporo prizadevanjem romunskih organov.

Reforma pravosodja in boj proti korupciji sta za romunsko družbo še naprej pomembni vprašanji, ki lahko v izzoveta množične demonstracije, zato bo treba tudi v prihodnje podpirati konsolidacijo reformnega procesa, da se zagotovi trajnost napredka. Mehanizem za sodelovanje in preverjanje ima v Romuniji še naprej pomembno vlogo kot gonilo reform in spodbuda za dosledno doseganje rezultatov. Ugotovitve Komisije in metodologija mehanizma za sodelovanje in preverjanje so vseskozi uživale močno podporo v Svetu 2 , v tem procesu pa so s svojimi prispevki sodelovale tudi številne države članice.

V poročilu, ki je bilo leta 2015 pripravljeno v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, je bila navedena vrsta področij, na katerih je bil ugotovljen stalen in trajen napredek. K temu so prispevali zlasti ukrepi, ki so jih za odpravo korupcije na visoki ravni sprejele ključne pravosodne institucije in institucije, pristojne za vprašanja integritete, pa tudi večja strokovnost delavce v pravosodju na splošno. Obenem je poročilo opozorilo na še vedno prevladujoče mnenje, da je treba napredek utrditi in si zanj še dodatno prizadevati, saj številna zakonodajna vprašanja še niso rešena, prav tako pa je vprašljiv politični konsenz glede reforme. Svet je poleg tega ocenil, da sta splošna, nadaljnja politična zavezanost trajnim reformam in spoštovanje neodvisnosti pravosodja bistvenega pomena za zagotovitev trajnega napredka pri doseganju ciljev v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje 3 .

Navedena trenda sta ponovno obravnavana v tem poročilu, ki ocenjuje, v kolikšni meri so reforme resnično zaživele. Poročilo je rezultat temeljite analize, ki jo je Komisija pripravila na podlagi tesnega sodelovanja z romunskimi organi, pri tem pa je upoštevala tudi prispevke civilne družbe in drugih deležnikov. Poročilo med drugim obravnava vrsto pomembnih preskusov, ki jih mora država v letu 2016 uspešno prestati, da bi dokazala trajnost napredka. Trajnost napredka je eden od pogojev za dokazovanje, da postopek, kot je mehanizem za sodelovanje in preverjanje, ni več potreben. Komisija je letos v okviru spremljanja tem vidikom namenila posebno pozornost in bo Romunijo še naprej podpirala pri uresničevanju ciljev v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje. Romuniji se na številnih področjih že zagotavlja podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov 4 . Poleg tega je Komisija leta 2015 ustanovila nov instrument v obliki podporne službe za strukturne reforme, ki je namenjena zagotavljanju tehnične podpore na zelo različnih področjih reform držav članic EU. Komisija spodbuja Romunijo, naj v celoti izkoristi vse možnosti, ki so ji na voljo.

2.    STANJE REFORMNEGA PROCESA V ROMUNIJI

2.1    Neodvisnost pravosodja

Imenovanja

V zadnjih letih je bil v poročilih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje priznan pomen, ki ga imajo dosledni rezultati ključnih pravosodnih institucij (vrhovnega kasacijskega sodišča, državnega tožilstva, nacionalnega protikorupcijskega direktorata ter vrhovnega sodnega sveta) pri krepitvi verodostojnosti in strokovnosti pravosodnega sistema. Pri tem je nedvomno imelo pomembno vlogo vodstvo teh institucij, čeprav je bilo včasih tarča ostrih kritik na svoj račun. Zato se posebna pozornost namenja izbirnim postopkom, ki so pregledni in temeljijo na dosežkih 5 , saj omogočajo oblikovanje močnega vodstva, preprečujejo politično vmešavanje pri imenovanju na visoke položaje in podpirajo neodvisnost pravosodja.

V poročilu iz leta 2015 je bilo navedeno, da bo imenovanje novega glavnega tožilca na direktoratu za preiskave organiziranega kriminala in terorizma v tem pogledu pomemben preskus 6 . Postopek je bil na koncu zaključen brez večjih polemik. Zaznamovali so ga večja preglednost in predvidljivost (objava prostega mesta, javno opredeljena merila, objava imen kandidatov) ter odprto sodelovanje med pravosodnim ministrom (pristojnim za izbiro kandidata) in vrhovnim sodnim svetom. Ponudil je dober zgled, da so lahko jasni in stabilni postopki, v katerih ključni organi polno sodelujejo, najpomembnejši dejavnik za verodostojne postopke imenovanja (vseeno pa morajo biti ti postopki tudi dovolj močni, da delujejo v primerih, ko ni soglasja med ključnimi institucijami 7 ).

V letu 2016 bo izvedenih več imenovanj na ključne položaje, pri čemer bodo postopek in rezultati pomemben preskus za sposobnost pravosodnega sistema, da reformni proces nadaljuje tudi v času sprememb 8 . Funkcije predsednika vrhovnega kasacijskega sodišča, generalnega državnega tožilca in glavnega tožilca nacionalnega protikorupcijskega direktorata zahtevajo jasne, odprte in vnaprej določene postopke 9 .

Na daljši rok bi bilo treba zakonsko določiti robustnejši in bolj neodvisen sistem imenovanja na najvišje položaje v državnem tožilstvu. Trenutno namreč v zakonodaji niso določena merila za zagotovitev visoke ravni strokovne usposobljenosti in integritete, sedanji postopek pa zaznamuje močen političen element v smislu vloge, ki jo ima minister za pravosodje. V preteklosti so bili postopki imenovanja predmet številnih polemik in so bili pod jasnim političnim vplivom. Minister za pravosodje in vrhovni sodni svet bi morala ob upoštevanju smernic Sveta Evrope odpreti razpravo o tem, ali je primerno, da je za najpomembnejše odločitve pri imenovanjih odgovoren vladni minister 10 , zlasti ko gre za zapolnitev mest, ki ne zadevajo najvišjih vodstvenih položajev v institucijah.

Spoštovanje sodnikov in sodnega postopka

Uspešen pregon in obsodbe mnogih vodilnih romunskih politikov zaradi korupcije na visoki ravni kažejo, da je temeljni trend na področju neodvisnosti pravosodja pozitiven ter da noben storilec kaznivega dejanja ne more uiti roki pravice. Vendar pa je ta trend naletel tudi na določen odziv, in sicer so bili politiki in mediji še naprej pogosto kritični na račun sodnikov, sodne odločitve pa niso bile vedno spoštovane 11 . V obravnavanem letu se je zaradi napadov v medijih in s strani politikov, vključno s predsednikom vlade in predsednikom senata, povečalo število zahtev za obranitev neodvisnosti pravosodja 12 . Prav tako je še naprej prihajalo do pritiska na sodnike ustavnega sodišča 13 . Po navedbah poročila iz leta 2015 se je po predsedniških volitvah zdelo, da je prišlo do določenega premika k bolj odgovornemu pristopu, vendar se je ta vtis spomladi razblinil, zlasti potem, ko je nacionalni protikorupcijski direktorat začel preiskavo zoper predsednika vlade. Kritike so bile usmerjene osebno v vodjo nacionalnega protikorupcijskega direktorata in predsednika vrhovnega kasacijskega sodišča 14 .

Vrhovni sodni svet in pravosodna inšpekcija sta v letu 2015 še naprej branila neodvisnost pravosodja ter poklicni ugled, neodvisnost in nepristranskost sodnikov 15 . Vrhovnemu sodnemu svetu so se še naprej sporočali primeri napadov v medijih in s strani politikov, svet pa je moral v zvezi s tem izdati vrsto kritičnih ugotovitev. Vendar njegove izjave za tisk niso deležne enakega medijskega odmeva kot prvotne kritike in vrhovni sodni svet poleg te moralne podpore ne zagotavlja niti finančne niti pravne podpore sodnikom, ki se odločijo iskati zadoščenje na sodišču.

Pri spremljanju izjav poslancev bi lahko imeli vlogo tudi parlamentarni organi. Komisija je lani priporočila, da je treba „zagotoviti, da kodeks ravnanja poslancev vsebuje jasne določbe, da bodo poslanci in parlamentarni postopki upoštevali neodvisnost sodstva“ 16 . To priporočilo ni bilo izvedeno. Poleg tega je Komisija ugotovila, da bi razprava o morebitnih ustavnih spremembah lahko ponudila priložnost za utrditev neodvisnosti pravosodja na ustavni ravni.

Ustavno sodišče in spoštovanje sodnih odločb

Romunsko ustavno sodišče ima pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja načela pravne države in utrjevanju neodvisnega pravosodnega sistema. Leta 2015 je med drugim izdalo 24 odločb v zvezi z določbami novega kazenskega zakonika in novega zakonika o kazenskem postopku ter nekatere pomembne odločbe v zvezi z ravnovesjem med vejami oblasti in spoštovanjem temeljnih pravic. Med slednje spada razrešitev spora med senatom in pravosodjem glede zahtevka za preiskovalni zapor 17 . Številne odločbe ustavnega sodišča glede navedenih zakonikov so bile namenjene krepitvi spoštovanja pravice do poštenega sojenja in pravic strank v postopku v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Čeprav so morali sodniki in tožilci svoje prakse hitro prilagoditi odločitvam ustavnega sodišča, na splošno velja, da se s takšnimi odločitvami povečuje pravna varnost in krepijo pravice strank v postopku. V sistemu institucionalnega nadzora in ravnovesja imajo pomembno vlogo tudi odločbe vrhovnega kasacijskega sodišča o razlagi prava 18 . 

2.2 Reforma pravosodja

Nova zakonika

Pred dvema letoma (1. februarja 2014) sta začela veljati novi kazenski zakonik in novi zakonik o kazenskem postopku. V poročilu v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje iz leta 2015 je bilo napovedano stabilno zakonodajno okolje za nova zakonika, kar je bil jasen cilj ob njunem sprejetju. Vendar se skoraj dve leti pozneje zdi, da pri doseganju te stabilnosti ni bilo nobenega napredka.

Vedno novi parlamentarni postopki v zvezi z zakonikoma so nenehen vir nestabilnosti. Nekatere spremembe so neizogibne in vlada je v posvetovanju s pravosodjem že spomladi 2014 predlagala spremembe za odpravo ugotovljenih težav. Vendar pa parlament teh sprememb še ni sprejel. Namesto tega so bile parlamentarne razprave osredotočene na številne sporne spremembe, do katerih so bili kritični pravosodni organi, civilna družba in države članice, saj bi po njihovem mnenju škodile boju proti korupciji ter zmanjšale zmogljivost organov pregona in sodišč za pregon ali kaznovanje tovrstnih kaznivih dejanj. Nekatere od teh sprememb bi lahko označili kot radikalne, druge pa so bile po nujnem postopku odobrene v enem domu parlamenta, medtem ko je bilo odločanje o spremembah, ki jih je predlagalo ministrstvo za pravosodje, odloženo. Nekatere predlagane spremembe v preteklem letu so spominjale na spremembe, sprejete decembra 2013, čeprav je treba omeniti, da jih zakonodajalec tokrat ni sprejel 19 . Vse spremembe mora ponovno obravnavati poslanska zbornica, ki je pristojna za odločanje. Razprava se po poletnem premoru ni nadaljevala, čeprav so se vlagali novi predlogi sprememb, zaradi česar je še naprej vladala negotovost. Parlament bi moral upoštevati mnenje pravosodnih organov in s tem razrešiti nastale razmere 20 .

Ustavno sodišče je z več sodbami sprožilo pomembna vprašanja glede zakonikov in zahtevalo potrebne spremembe. Nekatera od teh vprašanj se nanašajo na temeljne vidike novih zakonikov, kot je zamisel, da bi predhodni postopek, v katerem se rešujejo bolj tehnična vprašanja v zadevi, lahko potekal tudi v odsotnosti strank. Čeprav sta pravosodje in vlada takoj prilagodila prakso ali pa predlagala zakonodajne spremembe, se pravni negotovosti ni mogoče izogniti, dokler so zadevne spremembe še vedno v parlamentarni obravnavi.

Vzporedno s temi razpravami o pravnem okviru se je nadaljevalo delo za izvajanje zakonikov, kot sta bila sprejeta. Splošni vtis je, da so sodniki in tožilci zadovoljni z novim pravnim okvirom ter da so si pravosodne institucije, sodniki, tožilci in sodni uradniki še naprej prizadevali, da bi reforma uspela.

Vrhovno kasacijsko sodišče, generalni državni tožilec, vrhovni sodni svet, nacionalni sodni inštitut in ministrstvo za pravosodje so si vsak posebej prizadevali zagotavljati intenzivno podporo vsem sodiščem in tožilstvom pri prehodu in premagovanju ovir 21 . Minister za pravosodje je še naprej sprejemal ukrepe za povečanje števila delovnih mest, zlasti sodnih uradnikov in preiskovalcev. Te dejavnosti sta z organizacijo obsežnih programov usposabljanja podprla tudi nacionalni sodni inštitut in nacionalna upravna šola.

Na splošno to velja tudi za izvajanje civilnih zakonikov, pri čemer je prehodno obdobje, v katerem so se zadeve iz časa pred začetkom veljavnosti novih zakonikov obravnavale sočasno z novimi zadevami, zdaj večinoma zaključeno. Obstajajo pokazatelji, da je bil dosežen cilj zagotavljanja učinkovitejšega pravosodja 22 . Vendar pa je prišlo do velikih zamud pri logističnih ureditvah, potrebnih za izvedbo določb, ki bi morale začeti veljati 1. januarja 2016 23 , saj je pripravljena manj kot četrtina potrebnih prostorov. Posledično je bil začetek veljavnosti teh vidikov zakonika o civilnem postopku odložen za eno leto. Za preprečitev nadaljnjih zamud bo pomembno, da se pripravi jasen načrt in da se ta tudi izvede.

Doslednost sodne prakse

Vrhovno kasacijsko sodišče ima v skladu s svojo ustavno vlogo glavno odgovornost za razvoj dosledne sodne prakse ter uveljavljanje enotne razlage prava in prakse. To postaja vse bolj pomemben vidik njegovega dela, ki temelji na opredeljenih pravnih mehanizmih ter se spodbuja z ukrepi na ravni upravljanja, kot so srečanja in razprave s predstavniki pritožbenih sodišč, vrhovnega sodnega sveta in nacionalnega sodnega inštituta. Takšna srečanja so osredotočena na vprašanja, v zvezi s katerimi obstajajo različne razlage, skupne rešitve pa se nato sporočijo vsem sodiščem v obliki smernic.

Vrhovno kasacijsko sodišče ima na voljo dva pravna instrumenta za razvoj dosledne sodne prakse ter zagotavljanje enotne razlage: predhodno odločanje in revizija zaradi varstva zakonitosti. Število zahtevkov za predhodno odločanje še naprej raste in vse več dela na oddelkih vrhovnega kasacijskega sodišča je namenjenega reševanju vprašanj, predloženih v predhodno odločanje 24 . To kaže, da instrument dobro deluje in da ga sodniki na nižjih sodiščih uporabljajo. Tudi drugi instrument za zagotavljanje dosledne sodne prakse, tj. revizija zaradi varstva zakonitosti, še naprej znatno prispeva k poenotenju 25 . Uporabo postopka predhodnega odločanja bi bilo treba še naprej spodbujati pri razčiščevanju nejasnih določb novih zakonikov.

Kljub vsem tem ukrepom in znamenjem spremenjenega načina razmišljanja v smeri večje doslednosti pa se še vedno pogosto poroča o nedoslednih odločitvah. Nekatera vprašanja v zvezi z novimi zakoniki se bodo sčasoma razrešila, vendar pa določene strukturne težave terjajo nadaljnjo pozornost vodij sodišč in posameznih sodnikov ter stalno usposabljanje, tudi odvetnikov.

Poleg tega je bil v poročilih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje priporočen odprt spletni dostop do zbirke vseh sodnih odločb z možnostjo iskanja, da bi sodniki in vse stranke imeli možnost sklicevanja na podobne primere in odločitve 26 . Projekt v zvezi z objavo vseh sodnih odločb na spletu je bil po nekajletnih razpravah končno izveden.

Strategija za razvoj pravosodja (2015–2020)

Akcijski načrt za izvajanje zadevne strategije v obdobju 2015–2020 je skoraj končan in organizirana so bila posvetovanja z vsemi deležniki. Če naj ta akcijski načrt služi kot operativno orodje, je pomembno, da so za njegovo izvajanje odgovorni resnično vsi ključni akterji. Proces priprave akcijskega načrta je bil dolgotrajen in prevladuje prepričanje, da je potreben ponovni zagon. Med drugim bo pomembno razjasniti, v kakšnem obsegu novi vrhovni sodni svet ta načrt vidi kot podlago za svoje ukrepanje.

Splošno gledano bi se volitve v novi sodni svet lahko izkoristile kot dodaten zagon reformi 27 . Tudi če bodo nekateri sedanji člani sveta ostali na položaju, se zdi pomembno, da ima novi svet jasno skupno filozofijo, ki temelji na novem programu. Od kandidatov bi se moralo pričakovati, da predstavijo jasno vizijo tega, kako vidijo svojo vlogo, sami pa morajo pričakovati, da bodo odgovarjali za rezultate – volilni postopek bi moral kandidatom ponuditi priložnost za razpravo o tem, kako vidijo prihodnost reforme. Novi svet bi moral obravnavati pomisleke mnogih sodnikov, da se je ta institucija oddaljila od stroke 28 . Več kot tisoč sodnikov je moralo podpisati peticijo, da so vrhovni sodni svet prepričali, naj organizira posvetovanje z vsemi sodišči glede novega sistema za imenovanje, ocenjevanje in napredovanje sodnikov. Novi vrhovni sodni svet bi lahko dodatno dokazal svojo zavezanost preglednosti in odgovornosti, na primer tako, da bi bil svoje politike in odločitve pripravljen predstaviti in pojasniti na rednih odprtih sestankih s sodniki in tožilci na vseh ravneh ter s civilno družbo in strokovnimi organizacijami. Praktičen dokaz, da vrhovni sodni svet deluje bolj pregledno, bi bila tudi priprava letnega poročila, o katerem bi se razpravljalo na generalnih skupščinah sodnikov in tožilcev.

Upravljanje virov in učinkovitost

Minister za pravosodje je uspešno zagovarjal pomen reforme pravosodnega sistema in vlada je na primer odobrila dodatnih 390 delovnih mest, proračun pa se je od leta 2013 povečal za 46 %.

K učinkoviti porabi teh sredstev bo pripomogel tudi razvoj uporabnih upravljalnih orodij za pravosodni sistem. Na vseh sodiščih so bila nameščena orodja za zbiranje statističnih podatkov in se uporabljajo za boljše zagotavljanje storitev. Na nekaterih sodiščih se testirajo še druga elektronska orodja, kot so elektronski spisi za stranke in sodnike. Strukturna reforma pravosodnega sistema bi se morala izvajati hkrati s posodobitvijo zgradb in sistemov IT: na več sodiščih tako potekajo gradbena in sanacijska dela, ki se financirajo s posojili Svetovne banke.

Da obstajajo težave pri učinkovitem upravljanju virov, je pokazal zlasti primer, ko je (razmeroma skromen) predlog, da bi zaprli majhna sodišča, obtičal v parlamentu. Vrhovni sodni svet in ministrstvo za pravosodje preučujeta alternativne rešitve, kot je razmejitev krajevne pristojnosti, da bi se bolje razdelil pripad zadev – kar je odločitev, ki se lahko sprejme na njuni ravni. Oktobra je vlada odobrila sklep o prerazporeditvi lokacij sodišč na območju pristojnosti pritožbenega sodišča v Cluju. Kar zadeva tožilstva, je generalni državni tožilec za tožilstva, ki so premajhna ali imajo malo dela, predlagal reorganizacijo tožilcev na sodiščih druge stopnje in zaprtje tožilstev na sodiščih prve stopnje ter decembra 2015 zaključil študijo učinka, o kateri bo opravljeno posvetovanje s sistemom. Vendar pa zaključek postopka in rok za izvedbo nista jasna.

Na podlagi lanskih sprememb civilnega zakonika, namenjenih pospešitvi postopka, lahko sodni izvršitelji neposredno izvršijo sodne odločbe. Vendar pa je ustavno sodišče decembra te spremembe razveljavilo. Vrhovni sodni svet poroča o dejanskem povečanju števila nerešenih nepravdnih izvršilnih zadev. V okviru akcijskega načrta za obdobje 2015–2020 se pripravljajo ukrepi za boljše izvrševanje sodnih odločb, kot je vzpostavitev elektronske zbirke podatkov za spremljanje primerov prisilne izvršbe, vendar obstajajo jasni dokazi, da je izvrševanje sodnih odločb, vključno s pravnomočnimi sodbami zoper državo (centralne ali lokalne organe), še naprej pogosto problematično. To vprašanje bi lahko bilo pomembno v okviru širših prizadevanj romunske vlade za posodobitev javne uprave.

2.3 Integriteta

Nacionalna služba za integriteto in nacionalni svet za integriteto

Marca 2015 je odstopil predsednik nacionalne službe za integriteto (ANI), po tem ko je nacionalni protikorupcijski direktorat začel preiskavo 29 . Začasno ga je nadomeščal podpredsednik nacionalne službe za integriteto, ki je bil nato decembra imenovan za novega predsednika na podlagi izbirnega postopka, ki ga je organiziral nacionalni svet za integriteto (NIC). Postopek je bil dolgotrajen, vendar se zdi, da je bil odprt in pregleden.

Nacionalni svet za integriteto je nadzorni organ nacionalne službe za integriteto. Po izteku njegovega mandata novembra 2014 je začetek postopka za imenovanje novega nacionalnega sveta za integriteto sprožil številne polemike 30 Ta začetna nesoglasja so bila nato razrešena in svet je februarja 2015 začel svoje delo. Za svojega predsednika je izvolil predstavnika civilne družbe, s čimer je poslal spodbudno sporočilo glede neodvisnosti sveta. Glavna naloga nacionalnega sveta za integriteto v letu 2015 je bil postopek izbire novega predsednika nacionalne službe za integriteto.

Nacionalna služba za integriteto je v obravnavanem obdobju kljub odstopu predsednika še naprej obravnavala veliko število zadev 31 . Uvedla je preiskave številnih primerov nasprotja interesov in nezdružljivosti opravljanja funkcije, ki so se pogosto navezovali na lokalne politike 32 . To kaže, da je pri znatnem številu lokalnih organov problematično nezadostno spoštovanje pravil o integriteti ali celo odpor do njih, kar posledično vpliva na javna naročila 33 .

Visok odstotek odločb nacionalne službe za integriteto se izpodbija pred sodiščem (ANI zastopa približno 3 000 zadev pred sodiščem), vendar sodišča še vedno potrdijo več kot 80 % odločb ANI. Upravni oddelek vrhovnega kasacijskega sodišča si prizadeva za pospešeno obravnavo zadev, ki jih vloži nacionalna služba za integriteto (te predstavljajo približno 10 % njegove delovne obremenitve), in je roke za rešitev teh zadev skrajšal z 18 na približno 9 mesecev. Pri kazenskih zadevah v zvezi z nasprotjem interesov je nacionalna služba za integriteto še naprej razvijala sodelovanje z državnim tožilstvom, da bi se olajšale preiskave in izboljšala izmenjava informacij.

Ukrepanje na podlagi pravnomočnih odločb nacionalne službe za integriteto in njihova potrditev s pravnomočnimi sodnimi odločbami sta bila problematična tudi v letu 2015. V dveh primerih je prišlo v parlamentu do precejšnje zamude, preden je poslancema na podlagi pravnomočne odločbe o nezdružljivosti opravljanja funkcije prenehal mandat 34 . Nacionalna služba za integriteto je bila primorana v zvezi s tem izreči denarne kazni oziroma obvestiti državno tožilstvo 35 . Zato še vedno velja priporočilo Komisije iz leta 2015, naj „Romunija ponovno preuči možnosti za zagotovitev, da bi parlament samodejno izvršil sodne odločbe, ki zahtevajo začasni odvzem mandata poslancem“.

Nadaljevalo se je delo na informacijskem sistemu „Prevent“ za predhodno preverjanje nasprotja interesov pri javnih naročilih. Po uvedbi bi moral sistem konkretno prispevati k preprečevanju nasprotja interesov, saj bi se tovrstna nasprotja v javnih naročilih samodejno odkrila že pred izvedbo izbirnega postopka in oddajo naročila. Z vidika skladnosti z novima direktivama EU o javnem naročanju bodo potrebni nadaljnji zakonodajni in institucionalni ukrepi, da se bo preverjanje v skladu z opredelitvijo nasprotja interesov v direktivah uporabljalo za vse zadevne nosilce odločanja 36 . Na podlagi navedenih direktiv morajo poleg tega zadevne institucije imeti pooblastilo, da pri sumu nasprotja interesov preprečijo podpis pogodb. Nacionalna služba za integriteto ocenjuje, da so skoraj vsi primeri nasprotja interesov, ki jih obravnava, razmeroma preprosti in bi jih bilo mogoče preprečiti z uporabo tega sistema. Čeprav uvedba sistema traja dlje, kot je bilo pričakovano, je vlada septembra sprejela zakon, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi. Pomembno bo, da se v zakonu ohrani načelo, po katerem so naročniki dolžni ukrepati, če so bili obveščeni o morebitnem nasprotju interesov. Sistem „Prevent“ bi moral biti operativen takoj, ko bo zakon sprejet 37 . Sprva bi se uporabljal za javna naročila, ki vključujejo sredstva EU, nato pa bi se njegova uporaba hitro razširila na vsa elektronska javna naročila.

Okvir za integriteto

V skladu z ugotovitvami poročila iz leta 2015, pripravljenega v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, so bili poskusi kodifikacije pravnega okvira o integriteti z namenom izboljšanja njegove skladnosti in jasnosti odloženi zaradi strahu, da bi v zakonodajnem postopku prišlo do oslabitve obstoječih predpisov 38 . Več poslancev in romunski predsednik so tem prizadevanjem izrekli podporo, vendar so se navedeni strahovi okrepili, ko je en dom parlamenta sprejel spremembo, ki bi dejansko odpravila triletno prepoved kandidature za izvoljene nosilce dolžnosti, pri katerih je bila odkrita nezdružljivost opravljanja funkcije.

V tem pogledu bodo ključni preizkus prihajajoče lokalne (junija 2016) in parlamentarne volitve (novembra 2016). Novi zakon o volitvah izrecno določa, da osebe, ki so s sodno odločbo izključene iz sodelovanja na volitvah, ne smejo kandidirati. Nacionalna služba za integriteto je pristojna za preverjanje prijav premoženjskega stanja vseh kandidatov. Na lokalni ravni namerava organizirati sestanke z osebami, zadolženimi za preverjanje prijav premoženja, ter zagotoviti navodila in informacije o ponavljajočih se napakah. Prav tako namerava okrepiti svoje kampanje osveščanja, da bi se vsi kandidati dobro zavedali morebitnih nezdružljivosti opravljanja funkcije in nasprotij interesov. Kandidati morajo poleg tega predložiti izjavo, da izpolnjujejo pravne zahteve za izvolitev. Te izjave se preverijo, volilne komisije, politične stranke in državljani pa lahko zoper njih pravno ukrepajo. Organi, pristojni za izvedbo volitev na nacionalni in lokalni ravni, imajo jasno odgovornost, da sodelujejo z nacionalno službo za integriteto z namenom preprečevanja morebitnih kršitev prava oz. njihovega čim prejšnjega odkritja.

Pravosodni sistem si je medtem prizadeval za poenotenje razlage veljavnega pravnega okvira. Vrhovno kasacijsko sodišče je ob spoznanju, da tudi v njegovih vrstah v nekaterih primerih prihaja do neenotne razlage, uvedlo posebne mehanizme za obravnavo tega vprašanja 39 . S tem je pomagalo sodiščem na nižjih stopnjah, pa tudi nacionalni službi za integriteto pri razlagi zakonov. Nacionalna služba za integriteto poleg tega pripravlja zbirko vseh ustreznih sodnih odločb.

2.4 Boj proti korupciji

Odpravljanje korupcije na visoki ravni

Rezultati institucij, pristojnih za boj proti korupciji na visoki ravni, so še naprej dobri. Zoper vodilne politike in javne uslužbence se redno vlagajo obtožnice in postopki se zaključujejo. Nacionalni protikorupcijski direktorat je poročal o povečanem številu prijav s strani javnosti. To je verjetno znak javnega zaupanja v institucijo, ki ga potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave 40 . Javna podpora ukrepom v boju proti korupciji je bila pomemben dejavnik pri demonstracijah, ki so novembra 2015 privedle do odstopa predsednika vlade. Nacionalni protikorupcijski direktorat je leta 2015 vložil obtožnice zoper 1 250 oseb, med katerimi so bili predsednik vlade, nekdanji ministri, poslanci, župani, predsedniki okrožnih svetov, sodniki, tožilci in vodilni uslužbenci različnih organov. Urad je obenem v teh zadevah povečal začasne ukrepe zamrznitve sredstev v skupni vrednosti 452 milijonov EUR.

Poseben trend predstavlja odkrivanje korupcije na lokalni ravni. Od leta 2013 je bilo med javnimi uslužbenci in funkcionarji v lokalni upravi, ki so bili v kazenskem postopku zaradi korupcije, skoraj 100 županov, več kot 20 predsednikov okrožnih svetov in na desetine drugih javnih uslužbencev. Prijetje župana Bukarešte leta 2015 je najzgovornejši primer razširjenosti tega problema.

Kar zadeva sojenje, je vrhovno kasacijsko sodišče še naprej dosegalo dobre rezultate v smislu zaključevanja postopkov v zadevah v zvezi s korupcijo. Kazenski senat kot prva stopnja je zaključil 11 zadev v zvezi s korupcijo na visoki ravni, senati 5 sodnikov kot zadnja stopnja pa so zaključili 11 tovrstnih zadev. Sodniki vrhovnega kasacijskega sodišča so si tudi v zadevah, ki so vključevale veliko število prič in kompleksne dokaze, jasno prizadevali za zagotovitev spoštovanja postopkovnih pravic vseh strank v postopku. Obenem so bili postopki razmeroma kratki. Večina zaključenih zadev je bila vložena v letih 2014 in 2015, najstarejša zadeva pa sega v leto 2011. Med medijsko izpostavljenimi obsojenci so bili tudi ministri, poslanci, župani, sodniki in tožilci.

Parlament je leta 2015 zavrnil približno tretjino zahtevkov nacionalnega protikorupcijskega direktorata za odvzem imunitete poslancem, na podlagi katerih bi se omogočila začetek preiskave ali uporaba ukrepov preventivnega pridržanja. To vprašanje je bilo v preteklosti že obravnavano v poročilih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje. Resda je bila večina zahtevkov sprejeta, vendar odziv parlamenta na zahtevke nacionalnega protikorupcijskega direktorata še vedno ne temelji na objektivnih merilih, na podlagi katerih bi se podala jasna in dosledna obrazložitev v vsakem posameznem primeru, zlasti pri zavrnitvi. Prav tako še vedno niso določena jasna pravila za uresničitev priporočila, ki je bilo dano v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje glede zagotovitve hitre uporabe ustavnih pravil o začasnem odvzemu pooblastil obtoženim ministrom ter začasnem odvzemu mandata poslancem, za katere je bilo z odločbo ugotovljeno pomanjkanje integritete ali so bili obsojeni zaradi korupcije 41 . Še vedno niso redki primeri, da, kot je navedeno v poročilu iz leta 2015, ministri ostanejo na položaju, potem ko je bila zanje vložena obtožnica zaradi kaznivega dejanja, in da poslancem, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi korupcije, ne preneha mandat. Nekatere politične stranke so v zvezi s tem že dale pobude, ne pa tudi parlament.

Boj proti korupciji v pravosodju je prednostna naloga nacionalnega protikorupcijskega urada in pravosodnih organov. V zadnjih letih se je povečalo število odkritih primerov 42 in v pravosodju je vse bolj čutiti željo, da se dokažejo visoki standardi integritete. V zvezi s tem je pomembno, da je sodna hierarhija pozorna na vsakršno tveganje za integriteto sodnikov in tožilcev ter da sodniki prejmejo ustrezna navodila v zvezi z nepristranskostjo, nasprotjem interesov in nezdružljivostjo funkcije.

Integriteta poslancev ter sodnikov in tožilcev je bila tudi tema četrtega kroga ocenjevanja, ki ga je izvedla Skupina držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope. Upoštevanje priporočil skupine GRECO bo pomembno vplivalo na napredek pri navedenih vprašanjih 43 .

Odpravljanje korupcije na vseh ravneh

Korupcija v romunski družbi je splošno znan problem. Tragičen požar v Bukarešti preteklega oktobra so mnogi videli kot posledico korupcije na lokalni ravni ter kot dokaz o razširjenosti tega problema 44 . Ugotovljena področja tveganja zajemajo izobraževanje, zdravstvo in javna naročila na lokalni ravni, ki vključujejo odločitve z neposrednimi finančnimi posledicami. Primeri tovrstne korupcije vključujejo goljufanje pri izpitih, goljufije pri zdravstvenem zavarovanju in prirejene postopke javnega naročanja, v katere so včasih vpletene številne uradne osebe.

Nacionalna protikorupcijska strategija 45 je ključni instrument, ki javno upravo na državni in lokalni ravni spodbuja k prednostnemu izvajanju preventivnih ukrepov. K boju proti korupciji znotraj javne uprave še naprej koristno prispevajo konkretni preventivni projekti na ministrstvih, pri čemer nekatere od teh ukrepov podpirajo sredstva EU in nevladne organizacije 46 . Ukrepi za preprečevanje korupcije, ki so že bili sprejeti v okviru navedene strategije, pa se zaradi nezadostne zmogljivosti institucij, pomanjkanja znanja in strokovnosti osebja ter pomanjkanja politične volje na ravni vodstva institucij ne uporabljajo dosledno. O omejenih rezultatih strategije, zlasti na lokalni ravni, pričajo številni primeri korupcije, ki še utrjujejo prepričanje, da gre za sistemski pojav. Poleg tega majhno število ovadb, ki jih je nacionalni protikorupcijski direktorat prejel od nekdanjega organa za javno naročanje, kaže na pomanjkanje medinstitucionalnega sodelovanja. Trenutno se pripravlja podaljšanje nacionalne protikorupcijske strategije za naslednji dve leti. Pri tem bo treba odpraviti pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med pregledom, ter se osredotočiti na ustanovitev učinkovitih nadzornih organov, ki bi imeli na voljo potrebne človeške in materialne vire.

S splošno reformo javne uprave, ki jo načrtuje vlada, se bo prav tako ponudila priložnost za učinkovito izvajanje ukrepov za boj proti korupciji po vsej javni upravi.

Pri preiskavah in pregonu korupcije na nižji ravneh se je zlasti po zaslugi dela generalnega državnega tožilca in generalnega direktorata za boj proti korupciji pri ministrstvu za notranje zadeve 47 nadaljeval napredek, ugotovljen v poročilu iz leta 2015 48 . Boj proti korupciji je za generalnega državnega tožilca prednostna naloga in pomembno bo, da bodo za nadaljevanje tega dela na voljo ustrezni viri.

Kar zadeva odvzem premoženjske koristi, je romunska vlada junija predstavila osnutek zakona o ustanoviti agencije za upravljanje zasežene in zaplenjene premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Zakon je bil razglašen decembra, po sprejetju v parlamentu. To je pomemben korak pri uresničevanju dolgoletnega priporočila Komisije glede potrebe po boljšem izvrševanju odredb o zaplembi (zdi se, da se dejansko pobere le približno 10 % vrednosti odredb o zaplembi, zaradi česar sankcije nimajo pravega odvračilnega učinka). Konkretni rezultati dela nove agencije se lahko pričakujejo šele od druge polovice leta 2016 naprej.

Romunski organi so ob podpori Komisije 49 zasnovali strategijo za strukturno izboljšanje sistema javnih naročil in njegovo prilagoditev novim pravilom EU ter ustanovili novo agencijo za predhodne kontrole. Strategija vključuje obvladovanje tveganj glede integritete in korupcije, njeno izvajanje pa bi omogočilo pomemben napredek v boju proti korupciji na področju javnih naročil, kjer je njeno tveganje še zlasti veliko 50 . 

3. ZAKLJUČEK IN PRIPOROČILA

V poročilih Komisije, ki sta bili leta 2014 in 2015 pripravljeni v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, je bilo mogoče opredeliti več področij, na katerih so prepričljivi rezultati kazali na to, da se reforma utrjuje. Nadaljevanje tega trenda je samo po sebi znak, da gre za trajen razvoj. Ključne pravosodne institucije in institucije, pristojne za vprašanja integritete, so v boju proti korupciji na visoki ravni še naprej dosegale izredno dobre rezultate. Celoten pravosodni sistem je še naprej dokazoval svojo strokovnost ter sposobnost prilagajanja na precejšnje spremembe civilnih in kazenskih zakonikov. Prizadeval si je za poenotenje sodne prakse in pokazal pripravljenost, da obrani neodvisnost pravosodja. Romunija je dodatno napredovala pri doseganju meril, določenih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje.

Obenem pa dejstvo, da več priporočil iz leta 2015 še ni izpolnjenih, kaže, da reforma ne uživa popolne podpore, ki bi zagotovila trajen napredek. Neodvisnost pravosodja in spoštovanje sodnih odločb sta še vedno problematična. Kazenskopravna reforma je v parlamentu naletela na ovire. Odločitve parlamenta o tem, ali naj se tožilstvu omogoči, da poslance obravnava enako kot ostale državljane, še vedno ne temeljijo na objektivnih merilih. Ukrepi za boj proti korupciji na vseh ravneh so se izboljšali, vendar še nimajo zadostnega obsega ter jih ne spremlja politična volja, ki je potrebna za reševanje te splošno priznane sistemske težave. Reforma pravosodja in boj proti korupciji sta za romunsko družbo še naprej pomembni vprašanji, ki lahko izzoveta množične demonstracije, zato bo tudi v prihodnje treba podpirati konsolidacijo reforme, da se zagotovi trajnost napredka.

Komisija pozdravlja konstruktivno sodelovanje z romunskimi organi, ki je zaznamovalo preteklo leto, ter politično zavezo romunske vlade k nadaljevanju reform in boju proti korupciji. Leto 2016 bo zato v več pogledih preskusno leto. Glavni pokazatelj tega, ali je reforma resnično zaživela, bo obseg, v katerem se bodo vprašanja integritete upoštevala pri imenovanjih na visoke položaje v pravosodju in pri preverjanju kandidatov na prihodnjih volitvah. Nadaljevanje reform bo obenem znamenje njihove trajnosti. Komisija pričakuje nadaljnje tesno sodelovanje z Romunijo, da se zagotovi uresničevanje ciljev iz mehanizma za sodelovanje in preverjanje.

Komisija poziva Romunijo, da ukrepa na naslednjih področjih:

1. Neodvisnost pravosodja

Zaupanje javnosti v pravosodje je delno odraz njegove pripravljenosti, da kot neodvisni akter prispeva k upravljanju države. V letu 2016 bodo imeli zelo pomembno vlogo odprti postopki imenovanja, ki temeljijo na dosežkih. Sprejeti bi bilo treba ukrepe zoper razširjeno prakso, da so sodniki pri opravljanju svoje funkcije tarča osebnih kritik.

V ta namen bi morala Romunija zagotoviti, da se za imenovanja na visoke položaje v pravosodju leta 2016 pravočasno določijo jasni in zanesljivi postopki. To pomeni, da se več mesecev pred posameznim postopkom opredelijo različni koraki in merila, ki bodo urejala sprejemanje odločitev. Uporabiti bi bilo treba drugačen pristop za imenovanja na mesta, ki ne zadevajo najvišjih vodstvenih položajev v državnem tožilstvu, pri čemer bi morali imeti novoimenovani vodje pomembno besedo pri izbiri svoje ekipe. Vsi postopki bi morali biti pregledni;

zatem bi bilo treba ob podpori Beneške komisije zakonsko določiti robustnejši in bolj neodvisen sistem imenovanja na najvišje položaje v državnem tožilstvu;

v skladu s priporočilom iz leta 2015 bi bilo treba zagotoviti, da kodeks ravnanja poslancev vsebuje jasne določbe za zagotovitev, da poslanci in parlamentarni postopki upoštevajo neodvisnost pravosodja;

novi vrhovni sodni svet bi moral proučiti, ali bi bilo mogoče storiti več za zagotavljanje ustrezne podpore posameznim sodnikom, zoper katere so uperjene kritike, ki ogrožajo neodvisnost sodstva.

2. Reforma pravosodja

Še naprej bi si bilo treba prizadevati za spodbujanje reforme, za katero je mogoče trditi, da je utrdila strokovnost sodnikov. K temu bi prispeval stabilen zakonodajni okvir. Prejšnja priporočila glede racionalizacije sodišč ter izboljšanja izvrševanja sodnih odločb še vedno veljajo.

Kot je bilo priporočeno v lanskem letu, bi morala Romunija trenutno fazo reforme svojih zakonikov hitro zaključiti z dogovorom v parlamentu, pri čemer bi bilo treba sprejeti samo tiste spremembe zakonikov, ki jih je predlagala vlada ob upoštevanju mnenja pravosodnih institucij;

vlada in vrhovni sodni svet bi morala pripraviti jasen načrt, da bi se zagotovilo spoštovanje novega roka za implementacijo preostalih določb zakonika o civilnem postopku;

novi vrhovni sodni svet bi moral uvesti jasne ukrepe za spodbujanje preglednosti in odgovornosti, vključno z rednimi odprtimi sestanki s sodniki in tožilci na vseh ravneh, stalnim dialogom s civilno družbo in pripravo letnega poročila.

3. Integriteta

Integriteta bi morala biti vodilno načelo v javnem življenju, ta cilj pa spodbujajo pravni okvir in institucije, pristojne za integriteto. Pomembno je izboljšati javno spoštovanje predpisov o nezdružljivosti opravljanja funkcije ter njihovo učinkovito izvajanje, posebno pozornost pa nameniti primarnemu preprečevanju nezdružljivosti in nasprotja interesov.

V ta namen bi si morala Romunija prizadevati za dosledno sodno prakso v zadevah v zvezi z integriteto ter sodiščem na nižji ravni zagotoviti dostop do ustaljene sodne prakse;

kot je že bilo priporočeno v preteklosti, bi bilo treba ponovno preučiti možnost, da bi parlament samodejno izvršil sodne odločbe, ki zahtevajo začasni odvzem mandata poslancem;

uvesti bi bilo treba predhodno preverjanje nasprotja interesov pri javnih naročilih s pomočjo sistema „Prevent“;

sprejeti bi bilo treba ukrepe, s katerimi bi se zagotovilo spoštovanje predpisov o integriteti pri organizaciji lokalnih in splošnih volitev leta 2016.

4. Boj proti korupciji

Najpomembnejši pokazatelj trajnega boja proti korupciji so nenehna prizadevanja pravosodnih institucij za boj proti korupciji na visoki ravni. Protikorupcijska zakonodaja se mora uporabljati za vse enako in na vseh ravneh.

V ta namen bi morala Romunija v celoti izkoristiti sredstva EU za širjenje učinkovitih ukrepov za preprečevanje korupcije na nižjih ravneh v okviru nacionalne strategije za boj proti korupciji ter splošnih reform javne uprave;

zagotoviti bi bilo treba, da bo nova agencija za odvzem premoženjske koristi imela močno vodstvo, razpolagala z zadostnimi viri in uživala podporo vseh drugih institucij, da se povečajo stopnje zaplenjenega premoženja. Drugi organi javne uprave bi morali nositi jasno odgovornost za kršitev dolžnega ukrepanja;

izvajati bi bilo treba novo strategijo o javnih naročilih in z njo povezani akcijski načrt ter pri tem zagotoviti trden okvir za boj proti korupciji v smislu pravnega okvira, institucionalnih ureditev in upravne zmogljivosti, izvajati ukrepe za preprečevanje in odkrivanje nasprotja interesov ter nepopustljivo preganjati kršitve;

določiti bi bilo treba objektivna merila za sprejetje in utemeljevanje odločitev o odvzemu imunitete poslancem ter zagotoviti, da se imuniteta ne uporablja za izogibanje preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj korupcije.

(1)

Sklepi Sveta ministrov z dne 17. oktobra 2006 (13339/06); Odločba Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji (C(2006) 6569 final).

(2)

     http://ec.europa.eu/cvm/key_documents_en.htm.

(3)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7281-2015-INIT/sl/pdf.

(4)

  Država je v obdobju 2007–2013 izvedla več projektov na področju boja proti korupciji in reforme pravosodja. Iz Evropskega socialnega sklada (ESS) ji je bilo namenjenih 16 milijonov EUR, glavni upravičenci tega financiranja pa so bila ministrstva za javno upravo, pravosodje, izobraževanje in zdravje. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je bilo približno 15 milijonov EUR namenjenih ukrepom v zvezi s projekti za nadzor integritete (vključno s sistemom predhodnega nadzora PREVENT) ter krepitvi zmogljivosti agencije za javno naročanje. V obdobju 2014–2020 bodo v okviru programa za upravno zmogljivost (ESS) zagotovljeni okoli 103 milijoni EUR za projekte pravosodne reforme, od česar bo 35 milijonov EUR namenjenih posebej za boj proti korupciji, ter 35 milijonov EUR za podporo izboljšavam na področju javnega naročanja. Iz ESRR bo do 15 milijonov EUR namenjenih za izgradnjo zmogljivosti in tehnično podporo na področju javnega naročanja, preprečevanje goljufij pri organih upravljanja ter za oddelek za boj proti goljufijam (DLAF).

(5)

     COM(2015) 35 final, COM(2014) 37 final, COM(2013) 47 final in COM(2012) 410 final.

(6)

     Nekdanji glavni tožilec na direktoratu za preiskave organiziranega kriminala in terorizma je zaradi suma korupcije preventivno pridržan, kar kaže, da je treba obravnavati vsa vprašanja v zvezi z integriteto.

(7)

     V obdobju 2012–13 so na primer imenovanja na visoke položaje v državnem tožilstvu sprožila vrsto polemik.

(8)

     Generalni državni tožilec in glavni tožilec nacionalnega protikorupcijskega direktorata bosta imenovana maja 2016, predsednik vrhovnega kasacijskega sodišča bo imenovan septembra 2016, volitve vrhovnega sodnega sveta pa bodo organizirane v zadnjem četrtletju leta 2016.

(9)

Postopek imenovanja glavnega tožilca nacionalnega protikorupcijskega direktorata velja tudi za vse višje državne tožilce in njihove namestnike ter vključuje raven vodij oddelkov na državnem tožilstvu in nacionalnem protikorupcijskem direktoratu. Pravosodni minister bo moral v tem letu imenovati 15 kandidatov na mesta v državnem tožilstvu.

(10)

     Beneška komisija se je konkretno posvetila temu področju, da bi se poiskalo pravo ravnovesje (glej tehnično poročilo, oddelek 2.1, str. 6–8).

(11)

     O tem se je poročalo tudi v prejšnjih poročilih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje: COM(2013) 47 final, str. 4, COM(2014) 37 final, str. 3 in COM(2015) 35 final, str. 2.

(12)

     Tehnično poročilo, oddelek 2.1, str. 5.

(13)

     Na primer v povezavi s tekočo preiskavo o tem, kako je ustavno sodišče odločilo o organizaciji referenduma leta 2012 o odstavitvi tedanjega romunskega predsednika. Tehnično poročilo, oddelek 2.1, str. 5.

(14)

     Predsednik senata je na primer v javnem pismu romunskemu predsedniku zaradi zadeve, v kateri je bila oseba v postopku na prvi stopnji oproščena, vendar je bila šest mesecev v preiskovalnem zaporu, zahteval razrešitev predsednika vrhovnega kasacijskega sodišča in glavnega tožilca nacionalnega protikorupcijskega direktorata. Tehnično poročilo, oddelek 2.1, str. 5.

(15)

     Tehnično poročilo, oddelek 2.1, str. 5–6.

(16)

     COM(2015) 35 final, str. 13, in COM(2014) 37 final.

(17)

Tehnično poročilo, oddelek 2.1, str. 4.

(18)

Na primer odločitve o tem, ali so zdravniki v javnih bolnišnicah javni uslužbenci.

Tehnično poročilo, oddelek 2.1, str. 4.

(19)

     Spremembe, ki jih je parlament izglasoval decembra 2013, so bile tarča kritik pravosodnih organov in mednarodne skupnosti, zlasti ker so poslance izvzele iz področja uporabe zakonodaje o kaznivih dejanjih korupcije, kot so prejemanje podkupnine, trgovanje z vplivom in zloraba položaja (glej COM(2014) 37, str. 10–11).

(20)

     Tehnično poročilo, oddelek 2.2, str. 10.

(21)

     Tehnično poročilo, oddelek 2.2, str. 10.

(22)

Tehnično poročilo, oddelek 2.2, str. 12.

(23)

     Zlasti zagotavljanje prostorov, da se omogoči reševanje zadev v posvetovalnem senatu.

(24)

     Leta 2015 je bilo v kazenskih zadevah v predhodno odločanje predloženih 35 vprašanj, rešenih pa je bilo 33 (za primerjavo: leta 2014 je bilo predloženih 31 in rešenih 28 tovrstnih vprašanj). Močno se je povečalo število predloženih vprašanj v civilnih in upravnih zadevah: leta 2015 je bilo v predhodno odločanje predloženih 51 vprašanj, 47 pa jih je bilo rešenih (leta 2014 je bilo predloženih 17 in rešenih 13 tovrstnih vprašanj).

(25)

     Leta 2015 je bilo v civilnih zadevah vloženih 18 pritožb, 19 pa jih je bilo rešenih; v kazenskih zadevah je bilo vloženih 6 in rešenih 7 pritožb. Za razliko od predhodnega odločanja se lahko ta instrument uporabi tudi za postopkovna vprašanja.

(26)

     COM(2014) 37, str. 13.

(27)

Volitve v vrhovni sodni svet so načrtovane za jesen 2016, novi svet pa naj bi nastopil mandat januarja 2017. Ni jasno, ali se bodo volili vsi člani ali samo tisti, ki se jim je iztekel šestletni mandat.

(28)

Tehnično poročilo, oddelek 2.5, str. 21.

(29)

     Nekdanji predsednik nacionalne službe za integriteto je bil obtožen zlorabe uradnega položaja v času, ko je bil član komisije za vračanje premoženja. Navedena zadeva ni povezana z njegovim mandatom v nacionalni službi za integriteto, predsednik pa je odstopil takoj po začetku preiskave.

(30)

     COM(2015) 35, str. 9.

(31)

     Tehnično poročilo, oddelek 3.1, str. 22–23. Rezultati nacionalne službe za integriteto so bili v primerjavi z letom 2014 na splošno stabilni.

(32)

     Leta 2015 je 84 % zadev v zvezi z nezdružljivostjo opravljanja funkcije, 66 % upravnih zadev v zvezi z nasprotjem interesov in 66 % kazenskih zadev v zvezi z nasprotjem interesov zadevalo župane, podžupane ter občinske ali okrožne svetnike.

(33)

     Ta trend potrjuje delo nacionalnega protikorupcijskega direktorata.

(34)

     Tehnično poročilo, oddelek 3.4, str. 25.

(35)

     Nacionalna služba za integriteto je članom pravnega odbora poslanske zbornice naložila denarne kazni zaradi nespoštovanja odločbe o nezdružljivosti opravljanja funkcije, ki ni bila izpodbijana pred sodiščem.

(36)

Tehnično poročilo, oddelek 5.4, str. 37.

(37)

     V ta namen so predvidena sredstva v višini 23 milijonov romunskih levov (5,1 milijona EUR), ki bodo delno financirana s sredstvi EU.

(38)

     COM(2015) 35, str. 9.

(39)

     Tehnično poročilo, oddelek 3.2, str. 23.

(40)

Po podatkih nacionalnega protikorupcijskega direktorata od 85 do 90 % zadev izvira iz prijav državljanov, v 5 do 10 % gre za ukrepe po uradni dolžnosti ali na podlagi prijav drugih institucij, manj kot 5 % zadev pa izvira iz prijav obveščevalnih služb.

(41)

     COM(2013) 47 final, str. 7.

(42)

     Tehnično poročilo, oddelek 2.4, str. 20.

(43)

http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/greco/default_en.asp

(44)

     Tehnično poročilo, oddelek 5.1, str. 30.

(45)

     http://sna.just.ro

(46)

     Tehnično poročilo, oddelek 5.2, str. 31.

(47)

     Tehnično poročilo, oddelek 5.3, str. 33.

(48)

     COM(2015) 35, str. 11.

(49)

V okviru izvajanja novih direktiv EU in izpolnjevanja pogojev za črpanje sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

(50)

K strategiji bo prispevala tudi uvedba sistema „Prevent“ (glej stran 9).