52016BP0411

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52016BP0411 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52016BP0411

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2016 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (11900/2016 – C8-0373/2016 – 2016/2047(BUD))

UL C 215, 19.6.2018, p. 301–315 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

19.6.2018

Uradni list Evropske unije

C 215/301

P8_TA(2016)0411

Splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2017 – vsi oddelki

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2016 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (11900/2016 – C8-0373/2016 – 2016/2047(BUD))

(2018/C 215/58)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (1),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (2),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (4) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesnem pregledu/reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020 (COM(2016)0603),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2016 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2017, oddelek III – Komisija (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017 (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije (7),

—	ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki ga je Komisija sprejela 18. julija 2016 (COM(2016)0300),

—	ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki ga je Svet sprejel 12. septembra 2016 in ga 14. septembra 2016 posredoval Evropskemu parlamentu (11900/2016 – C8-0373/2016),

—	ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0287/2016),

A.	ker bi bilo treba v razmerah, ko sredstev ni veliko, večji pomen pripisati proračunski disciplini ter učinkoviti in uspešni porabi finančnih sredstev;

B.	ker bi moral dialog med Parlamentom in Komisijo iz člena 318 PDEU spodbujati k v uspešnost usmerjeno kulturo v Komisiji, vključno s povečano preglednostjo in okrepljeno odgovornostjo;

Oddelek III

Splošni pregled

poudarja, da je treba proračun za leto 2017 obravnavati v širšem kontekstu vmesne revizije večletnega finančnega okvira; poudarja, da je treba zagotoviti ravnovesje med dolgoročnimi prednostnimi nalogami ter novimi izzivi, zato meni, da mora biti proračun za leto 2017 v skladu s cilji EU do leta 2020, ki ponujajo osrednjo usmeritev in glavne prednostne naloge;

ponovno izraža trdno prepričanje, da pobude Komisije, kot je ukinitev financiranja iz skladov ESI, kakor določa člen 23(15) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (uredba o skupnih določbah) (8), zlasti v sedanjih posebnih okoliščinah niso zgolj nepravične in nesorazmerne, pač pa tudi politično nevzdržne;

ugotavlja, da je Parlament pri obravnavi proračuna za leto 2017 v celoti upošteval politične prednostne naloge, sprejete z veliko večino v navedeni resoluciji z dne 9. marca 2016 o splošnih smernicah in v navedeni resoluciji z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred vložitvijo predloga Komisije;

poudarja, da sta mir in stabilnost osrednji vrednoti, ki ju mora Unija ohranjati; meni, da je treba zaščititi Velikonočni sporazum, ki se je izkazal kot izjemno pomemben za mir in spravo na Severnem Irskem; poudarja, da je treba s posebnimi ukrepi zagotoviti podporo regijam, ki bodo še posebej oškodovane, če bo Velika Britanija po pogajanjih izstopila iz Unije, potem ko bo v skladu z izraženo voljo državljanov aktivirala člen 50 PEU;

poudarja, da se Unija trenutno sooča s številnimi resnimi težavami in novimi izzivi, ki jih ob pripravi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ni bilo mogoče predvideti; je prepričan, da je treba v proračunu Unije sprostiti več finančnih sredstev, da bi odgovorili na politične izzive ter Uniji omogočili nujno in prednostno obravnavanje te krize in učinkovito odzivanje nanjo; meni, da so potrebne trdne politične zaveze, da bo mogoče v letu 2017 in do izteka programskega obdobja poiskati dodatna proračunska sredstva v ta namen;

poudarja, da mora proračun za leto 2017 izpolniti potrebe migracijskega izziva in počasne gospodarske rasti po gospodarski krizi; ugotavlja, da je treba okrepiti financiranje projektov na področju raziskav in infrastrukture, pa tudi projektov za spoprijemanje z brezposelnostjo mladih;

spominja, da je Parlament sicer nemudoma odobril dodatna sredstva, potrebna za obvladovanje trenutnih begunskih in migracijskih izzivov, pri tem pa še naprej podpiral cilje trajnostnega razvoja, vendar je ves čas opozarjal, da to vprašanje ne sme potisniti na stranski tir drugih pomembnih politik Unije, predvsem ustvarjanja dostojnih in kakovostnih delovnih mest ter oblikovanja podjetij in podjetništva za pametno, trajnostno in vključujočo rast; ugotavlja, da je zgornja meja v razdelku 3 občutno prenizka, zato ni mogoče zagotoviti dovolj finančnih sredstev za notranjo razsežnost trenutne migracijske in begunske krize, in vztraja, da je treba sprejeti celovit in na človekovih pravicah temelječ pristop, s katerim bi povezali migracije z razvojem ter zagotovili vključevanje delavcev migrantov, prosilcev za azil in beguncev, pa tudi prednostne programe, kot so kulturni; poudarja, da je Komisija želela zagotoviti potrebna dodatna sredstva na tem področju, zato je v predlogu proračuna za leto 2017 prvič v zgodovini predlagala uporabo posebnih instrumentov v večletnem finančnem okviru, vključno s polno uporabo instrumenta prilagodljivosti, pa tudi precejšnjo uporabo varnostne rezerve, namenjene skrajnim primerom, Svet pa je njeno namero podprl;

ponavlja svoje stališče, da zahtevam za dodatno financiranje ukrepov za obravnavo trenutnih begunskih in migracijskih izzivov ne bi smeli zadostiti v škodo obstoječih zunanjih ukrepov Unije, vključno z razvojno politiko; ponavlja, da instrumenta za begunce v Turčiji, skrbniških skladov in drugih priložnostnih instrumentov ne bi smeli financirati z zmanjševanjem sredstev za druge obstoječe instrumente; je zaskrbljen zaradi uvajanja ad hoc instrumentov, ki niso del proračuna Unije, saj bi lahko ogrozili njegovo enotnost in obšli redni proračunski postopek, ki terja udeležbo in nadzor Evropskega parlamenta; močno dvomi, da zgornja meja v razdelku 4 (Evropa v svetu) zadošča za trajnostno in učinkovito odzivanje na trenutne zunanje izzive, vključno z migracijskimi in begunskimi izzivi;

znova izraža prepričanje, da bi bilo treba v proračunu Unije poiskati načine za financiranje novih pobud, ki ne bodo škodovali obstoječim programom in politikam Unije, in poziva, naj se poiščejo trajnostna sredstva za financiranje teh pobud; je zaskrbljen, da se bo pripravljalni ukrep za obrambne raziskave, za katerega bo v naslednjih treh letih namenjenih 80 milijonov EUR, financiral iz že tako premajhnega proračuna večletnega finančnega okvira; je prepričan, da dodatne operacije, upravni stroški, pripravljalni ukrepi in pilotni projekti v zvezi s skupno varnostno in obrambno politiko zahtevajo dodatna sredstva iz držav članic, saj v proračunu Unije že zdaj primanjkuje denarja; meni, da bi morale države članice to vprašanje urediti med vmesnim pregledom/revizijo večletnega finančnega okvira; poudarja, da je treba pojasniti dolgoročno financiranje skupnih obrambnih raziskav;

10.

opozarja, da je Unija ratificirala sporazum COP 21 in da mora del finančnih sredstev nameniti spoštovanju mednarodnih zavez; ugotavlja, da se bo v skladu s poročilom o načrtovanih prihodkih in odhodkih za proračunsko leto 2017 temu cilja iz proračuna namenilo 19,2 % odhodkov; odločno spodbuja Komisijo, naj nadaljuje po tej poti, da bo v skladu s svojo zavezo o vključitvi ukrepov za boj proti podnebnim spremembam v sedanji večletni finančni okvir uresničila cilj 20 %;

11.

poziva Komisijo, naj v sklopu proračuna za leto 2017 predstavi pobudo, ki bi imela na razpolago ustrezna sredstva, njen cilj pa bi bil mladim Evropejcem, izbranim z natečajem, podeliti kupone za javni promet; osrednji cilj te pobude bi bil oceniti izvedljivost in morebitne posledice bolj generalizirane sheme, s katero bi se zagotavljala predvsem mobilnost mladih, povečevala prepoznavnost EU med mladino ter spodbujale enake možnosti;

12.

obnavlja vse zneske, ki jih je Svet v predlogu proračuna zmanjšal; ne razume razlogov za predlagane reze in nasprotuje nameri Sveta, da znova oblikuje umetne razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih, kot sta podrazdelek 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta) in razdelek 4 (Evropa v svetu), zlasti ker bi bile te razlike v vsakem primeru premajhne za odzivanje na nepredvidene okoliščine in krize;

13.

ugotavlja, da Svet v obravnavi proračuna že zadnjih pet let ni uspel napovedati točnega izvrševanja proračuna Unije in da je bilo, če upoštevamo vse spremembe proračuna, v vseh končnih proračunih potrebnih precej več sredstev; zato poziva Svet, naj spremeni svoje stališče v spravnem odboru, da bo za proračun za leto 2017 že od vsega začetka mogoče zagotoviti dovolj sredstev;

14.

napoveduje, da bo Parlament zaradi zelo majhnih razlik do zgornjih meja v proračunu za leto 2017 podprl povečanje predloga proračuna z izkoristkom vseh razpoložljivih razlik do zgornjih meja in večjo uporabo varnostne rezerve, da bo mogoče ustrezno zadostiti najnujnejšim potrebam;

15.

znova v celoti obnavlja sredstva za instrument za povezovanje Evrope in Obzorje 2020, ki so bila zmanjšana zaradi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), za skupni znesek 1 240 milijonov EUR v obveznostih za leto 2017, in sicer z novimi proračunskimi sredstvi, ki bodo zagotovljena pri vmesni reviziji večletnega finančnega okvira; vztraja, da se je treba učinkovito odzvati na brezposelnost mladih v vsej Uniji; zato pobudi za zaposlovanje mladih namenja dodatnih 1 500 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, da jo bo mogoče še naprej izvajati; meni, da bi se bilo treba o primernih dodatnih sredstvih za te pomembne programe Unije odločiti med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira;

16.

pričakuje, da se bo Svet strinjal s tem pristopom in da bo v spravnem postopku zlahka dosežen dogovor, kar bo Uniji omogočilo, da bo kos prihodnjim izzivom in se bo nanje učinkovito odzvala;

17.

določa, da skupna raven proračunskih sredstev za leto 2017 znaša 160,7 milijarde EUR v obveznostih in 136,8 milijarde EUR v plačilih;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

18.

ugotavlja, da je Svet ponovno korenito zmanjšal podrazdelek 1a, saj je 52 % celotnega zmanjšanja sredstev za prevzem obveznosti opravil v tem razdelku; zato dvomi, da je Svet v obravnavi proračuna namenil posebno pozornost zaposlovanju in rasti, ki naj bi bila politična prednostna naloga Sveta;

19.

odločno nasprotuje tem rezom v razdelku, ki simbolizira evropsko dodano vrednost ter prinaša rast in delovna mesta za državljane; zato je sklenil obnoviti vse zneske, ki jih je Svet zmanjšal;

20.

je sklenil v celoti obnoviti prvotni vrstici Obzorja 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope, ki sta bili zmanjšani zaradi ustanovitve jamstvenega sklada za EFSI, s čimer je izpolnil zavezo iz junija 2015, da bo čim bolj zmanjšal proračunske učinke uvedbe EFSI na Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope v letnih proračunskih postopkih; poudarja, kako pomemben je največji program Unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ki pretvarja odlične zamisli v proizvode in storitve, s tem pa spodbuja gospodarsko rast in zaposlovanje; zahteva, da se zagotovijo ustrezne dodatne proračunske obveznosti v višini 1,24 milijarde EUR, vendar ne iz trenutnega predloga proračuna; pričakuje, da bo v sklopu vmesne revizije večletnega finančnega okvira dosežen skupni dogovor o tem perečem vprašanju; poudarja, da bi bilo treba izboljšati EFSI, da bo povsem učinkovit in uspešen, pri tem pa zagotoviti, da se bo spoštovalo načelo dodatnosti, izboljšati geografsko in sektorsko ravnovesje ter povečati preglednost pri procesu sprejemanja odločitev;

21.

v skladu s svojima stalnima prednostnima nalogama zaposlovanja in rasti ter po temeljiti oceni dosedanje zmogljivosti črpanja predlaga selektivno povečanje za programe COSME, Progress, Marie Curie, Evropski raziskovalni svet, Eures in Erasmus+, pri čemer ta sredstva ne bodo izvirala iz obstoječega predloga proračuna; ugotavlja, da je mogoče takšna povečanja sredstev financirati iz rezerve, ki je na voljo za ta podrazdelek;

22.

zato znesek obveznosti v podrazdelku 1a povečuje za 45 milijonov EUR glede na predlog proračuna (EFSI, pilotni projekti in pripravljalni ukrepi so izključeni);

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

23.

poudarja, da je približno tretjina letnega proračuna Unije namenjena gospodarski, socialni in ozemeljski koheziji; poudarja, da je kohezijska politika glavno orodje Unije za naložbe in zmanjšanje razlik med regijami Unije in da ima pomembno vlogo pri uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajno in vključujočo rast;

24.

nasprotuje predlogu Sveta za zmanjšanje v višini 3 milijonov EUR v obveznostih in, še pomembneje, 199 milijonov EUR v plačilih v podrazdelku 1b, vključno z vrsticami za podporo; poziva Svet, naj pojasni, kako je to zmanjšanje združljivo z njegovim ciljem, da bo zagotovil potrebna sredstva za nemoteno izvajanje novih programov v četrtem letu večletnega finančnega okvira 2014–2020; opozarja, da je stopnja plačil, ki jo v tem razdelku predlaga Komisija, že 23,5 % nižja kot v proračunu za leto 2016; v zvezi s tem poudarja, da ni mogoče upravičiti ali sprejeti dodatnega zmanjšanja sredstev za plačila;

25.

poziva, naj se na podlagi poročil o ocenah učinka oceni učinek politik Unije, da bi ugotovili, v kolikšnem obsegu je bilo mogoče z njimi med drugim zmanjšati ekonomske razlike, oblikovati konkurenčna in raznolika regionalna gospodarstva ter spodbuditi trajnostno rast in zaposlovanje;

26.

je zaskrbljen zaradi precejšnjih zamud pri izvajanju cikla evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki bodo bržkone zelo slabo vplivale na pravočasno doseganje rezultatov na terenu, obstaja pa tudi tveganje, da se bodo zato v drugi polovici sedanjega večletnega finančnega okvira znova nakopičili neporavnani računi; poziva države članice, ki jih to zadeva, naj hitro imenujejo še preostale upravljavske in plačilne organe ter organe za potrjevanje in odpravijo vse druge razloge za zamude pri izvajanju programov; je seznanjen s predlogi Komisije za nadaljnjo poenostavitev na tem področju in meni, da morajo države članice storiti vse, kar je v njihovi moči, da se bodo lahko programi začeli izvajati brez ovir; zato poziva k večji sinergiji in dopolnjevanju med politikami javnih naložb iz proračuna držav članic in proračuna Unije ter politikami spodbujanja rasti in trajnostnega zaposlovanja, kar je tudi bistveno za Unijo;

27.

je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam s proračunom 142 800 000 EUR in poudarja, da je treba ta sredstva dodeliti tako, da se poveča gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija;

28.

obžaluje, da Komisija za leto 2017 ni predlagala sredstev za obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih, saj je bila večina teh sredstev na voljo že v začetku obdobja, v letih 2014 in 2015; poudarja, da odločno podpira nadaljnje izvajanje pobude za zaposlovanje mladih; v skladu z uredbo o Evropskem socialnem skladu (9), ki predvideva takšno nadaljevanje, sklene v prvi fazi pobudi za zaposlovanje mladih nameniti dodatnih 1 500 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in 500 milijonov EUR v sredstvih za plačila, da se bo mogoče primerno odzvati na brezposelnost mladih, pri tem pa se opirati na rezultate ocene izvajanja te pobude, ki jo je opravila Komisija; ugotavlja, da bi bilo treba v skladu z zahtevami Parlamenta v sklopu prihajajoče vmesne revizije večletnega finančnega okvira doseči skupni dogovor o primernem dodatnem financiranju pobude za zaposlovanje mladih v preostanku programskega obdobja; poziva države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi pospešile izvajanje te pobude na terenu, kar bo neposredno koristilo mladim Evropejcem;

29.

je sklenil obnoviti tako zneske obveznosti kot zneske plačil iz predloga proračuna v vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal; se je odločil, da bo v podrazdelku 1b povečal obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih za 1 500 milijonov EUR glede na predlog proračuna, plačila pa za 500 milijonov EUR, medtem ko bo sredstva Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim povišal za 4 milijone EUR v obveznostih in 2 milijona EUR v plačilih, s čimer bo zgornjo mejo za obveznosti presegel za 1,57 milijarde EUR;

30.

poudarja, da je raven neporavnanih obveznosti najvišja v podrazdelku 1b, saj je v začetku septembra 2016 znašala 151 119 milijonov EUR in bi utegnila ogroziti izvajanje novih programov;

31.

poudarja, da kohezijska politika pomembno prispeva k učinkoviti pripravi proračuna ob upoštevanju enakosti spolov; poziva Komisijo, naj podpre ukrepe za uvedbo ustreznih orodij za doseganje enakosti spolov, kot so pobude, ki strukturne sklade uporabljajo za spodbujanje priprave nacionalnih proračunov ob upoštevanju enakosti spolov;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

32.

ugotavlja, da je Svet proračunska sredstva v razdelku 2 zmanjšal za 179,5 milijona EUR v obveznostih in 198 milijonov EUR v plačilih, in sicer v vrsticah za upravno podporo, vrsticah za operativno tehnično pomoč (na primer za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter program LIFE), operativnih vrsticah v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), ki je bistvenega pomena za ohranjanje kmetijstva v poseljenih območjih, in vrsticah decentraliziranih agencij; ugotavlja, da so bila najbolj zmanjšana plačila za razvoj podeželja; meni, da bi moralo dopolnilno pismo ostati podlaga za vsako zanesljivo spremembo proračunskih sredstev za EKJS; ustrezno obnavlja ravni iz predloga proračuna;

33.

meni, da mora proračun Unije dati prednost pobudam, ki bodo omogočile resnično zeleno gospodarstvo;

34.

pričakuje predložitev dopolnilnega pisma za sveženj nujne pomoči, zlasti za sektor mlečnih izdelkov, in sklene izraziti odločno podporo kmetijskemu sektorju v Uniji; zato povečuje sredstva iz predloga proračuna za 600 milijonov EUR, da bi se bilo mogoče spopasti z učinki krize v mlečnem sektorju in posledicami ruskega embarga za ta sektor;

35.

pozdravlja dodelitev sredstev za raziskave in inovacije na področju kmetijstva v programu Obzorje 2020, da se zagotovi zadostna dobava varne in visokokakovostne hrane ter drugih ekoloških proizvodov; poudarja, da je treba dati prednost projektom, v katerih sodelujejo primarni proizvajalci;

36.

poudarja, da sredstev SKP ne bi smeli uporabljati za podpiranje reje ali vzreje bikov, ki se uporabljajo za bikoborbe; poziva Komisijo, naj brez nadaljnjega odlašanja predloži potrebne zakonodajne spremembe za uresničitev te zahteve, že izražene v splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016;

37.

poudarja, da je za izvajanje nove skupne ribiške politike potrebna sprememba paradigme pri upravljanju ribištva, tako na ravni držav članic kot pri ribičih, in glede tega opozarja na težave v preteklih proračunskih letih, ko so se odobrena proračunska sredstva zmanjševala;

38.

sicer pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti za program LIFE za 30,9 milijona EUR v predlogu proračuna za leto 2017, vendar glede na omenjeno vseeno obžaluje, da skupna sredstva za ta program v znesku 493,7 milijona EUR tudi letos predstavljajo zgolj 0,3 % celotnega predloga proračuna za leto 2017;

39.

opozarja na dosedanje težave zaradi pomanjkanja sredstev za plačila za program LIFE, ki so ovirale in upočasnile ustrezno izvajanje;

40.

v skladu s cilji EU2020 in mednarodnimi zavezami za boj proti podnebnim spremembam sklene povečati sredstva za program LIFE+ iz predloga proračuna;

41.

zato povečuje sredstva za prevzem obveznosti za 619,8 milijona EUR in sredstva za plačila za 611,3 milijona EUR (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), tako da bo razlika do zgornje meje za obveznosti v razdelku 2 znašala 19,4 milijona EUR;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

42.

poudarja, da so trenutni izzivi v zvezi z migracijami še vedno najpomembnejše vprašanje za Parlament; pozdravlja predlog Komisije, da se za obvladovanje migracijskih izzivov v Uniji nameni dodatnih 1,8 milijarde EUR, poleg zneska, ki je bil prvotno načrtovan za leto 2017; ugotavlja, da veliko odstopanje od prvotnih načrtov priča o tem, da je treba povečati zgornjo mejo razdelka 3; poudarja, da Komisija predlaga financiranje tega povečanja predvsem z uporabo instrumenta prilagodljivosti (za 530 milijonov EUR, s čimer bodo v celoti izkoriščeni vsi finančni viri, razpoložljivi v tem letu) in varnostne rezerve (v znesku 1 160 milijonov EUR); glede na to, da je financiranje odhodkov za migracije doseglo raven brez primere (v razdelkih 3 in 4 ter z uporabo Evropskega razvojnega sklada v letu 2017 znašajo skupaj 5,2 milijarde EUR), in glede na predloge za uporabo instrumenta prilagodljivosti, ki so bili že vloženi, dodatno povečanje za politike, povezane z migracijami, ni potrebno; hkrati namerava nasprotovati vsem poskusom, da bi se zmanjšalo financiranje ukrepov Unije na tem področju;

43.

znova poudarja, da ima proračunska prilagodljivost svoje meje in da je lahko samo kratkoročna rešitev; je trdno prepričan, da je v prihodnost usmerjen in pogumen odgovor na te dolgoročne migracijske in begunske izzive, ki so zajeli vso celino in ne kažejo znamenj umiritve, zahteva povišanje zgornjih meja v razdelku 3; meni, da vse proračunske odločitve za zagotovitev novih sredstev na tem področju dejansko kažejo, da je treba spremeniti zgornjo mejo;

44.

v okviru trenutnih varnostnih in migracijskih izzivov pozdravlja povečanje sredstev za Sklad za azil, migracije in vključevanje (1,6 milijarde EUR) ter Sklad za notranjo varnost (0,7 milijarde EUR); meni, da se je zaradi povečanja sredstev za Sklad za azil, migracije in vključevanje dodatno okrepila potreba po pošteni in pregledni porazdelitvi letnih sredstev med različne programe in cilje skladov, pa tudi po preglednosti porabe teh sredstev;

45.

ugotavlja, da je bil 15. marca 2016 sprejet nov instrument za nujno pomoč v Uniji z okvirnim proračunom 700 milijonov EUR v obdobju treh let (2016–2018), ki je že prinesel neposredne rezultate na terenu v obliki ukrepov za nujno pomoč za humanitarne potrebe velikega števila beguncev in migrantov, ki so prispeli v države članice; vseeno pa ponavlja, da bi bilo treba v prihodnje oblikovati trajnejši pravni in proračunski okvir za uporabo humanitarne pomoči v Uniji; vztraja pri rednem dialogu s Komisijo o sedanjem in prihodnjem delovanju in financiranju tega instrumenta na osnovi povsem preglednih informacij in poročil o ocenah učinka;

46.

zaradi povečane stopnje ogroženosti v več državah članicah, izzivov pri upravljanju migracij, boja zoper terorizem in organizirani kriminal ter potrebe po usklajenem evropskem odzivu poziva k financiranju dodatnih kadrovskih virov Europola, da bi vzpostavili enoto za boj proti terorizmu, ki bi bila v nenehni pripravljenosti in bi pristojnim organom držav članic zagotavljala obveščevalne podatke; meni, da bi tako povečanje izboljšalo tudi boj proti trgovini z ljudmi (s posebnim poudarkom na mladoletnikih brez spremstva), boju proti kibernetski kriminaliteti (novo osebje EC3) ter okrepitvi kadrovskih virov na žariščnih točkah v Italiji in Grčiji; opozarja, da ima Europol trenutno na voljo zgolj tri zaposlene, ki bodo napoteni na osem stalnih in več dodatnih začasnih žariščnih točk samo v Italiji; meni, da je to število premajhno, da bi lahko Europol izpolnil svoje naloge na področju boja proti trgovini z ljudmi, terorizmu in drugim resnim oblikam čezmejnega kriminala;

47.

pozdravlja oblikovanje nove proračunske vrstice za zagotavljanje sredstev žrtvam terorizma; podpira sredstva, ki so bila sproščena za obravnavo široke palete potreb žrtev, vključno s psihološko terapijo, psihološko-socialnimi storitvami in finančno podporo; meni, da se pri predlaganju ukrepov za obravnavo terorističnih groženj potrebe nedolžnih žrtev terorizma prepogosto pozabljajo ali postavljajo v drugi plan;

48.

obsoja, da je Svet zmanjšal proračun za številne programe na področju kulture, medijev, državljanstva, temeljnih pravic in javnega zdravja za skupaj 24,3 milijona EUR v obveznostih; meni, da je slabo znamenje, da je Svet zmanjšal sredstva za kulturne programe, da bi jih namenil za trenutne begunske in migracijske izzive; obžaluje, da so številni izmed teh rezov naključni in niso upoštevali odlične stopnje izvrševanja; meni, da bi lahko že majhni rezi ogrozili doseganje rezultatov programov in nemoteno izvajanje ukrepov Unije; zato obnavlja vse zmanjšane zneske iz predloga proračuna;

49.

vztraja, da je treba povečati financiranje za številne ukrepe programov „Ustvarjalna Evropa“ in „Evropa za državljane“, ki že dolgo ne prejemajo dovolj denarja; je trdno prepričan, da so ti programi pomembnejši kot kdaj prej, saj lahko kulturni in ustvarjalni sektor spodbudijo k zaposlovanju in rasti, državljane pa k dejavni udeležbi pri oblikovanju in izvajanju politik Unije; ne razume, kako lahko Svet upraviči zmanjšanje proračunskih sredstev za mala in srednja podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, saj se je jamstveni instrument za kulturni in ustvarjalni sektor, katerega financiranje je bilo enkrat že odloženo, začel izvajati šele junija 2016 in je izjemna inovativna rešitev za hudo nedelovanje trga, saj ponuja večje zmogljivosti in zavarovanje kreditnega tveganja finančnim posrednikom, ki posojajo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju;

50.

poudarja, da programi Unije na področju kulture, izobraževanja, mladine in državljanstva prinašajo jasno evropsko dodano vrednost, ponujajo dodatne priložnosti in ustvarjajo sinergije s politikami vključevanja priseljencev in beguncev; zato poziva institucije Unije, naj ustrezno povečajo financiranje neposredno upravljanih programov, kot je „Ustvarjalna Evropa“, pa tudi ustreznih proračunskih vrstic strukturnih in investicijskih skladov;

51.

ugotavlja, da je treba predvideti ustrezna proračunska jamstva za priprave na leto 2018, ki bo evropsko leto kulturne dediščine.

52.

opozarja, da je mehanizem Unije na področju civilne zaščite eden od temeljev solidarnosti Unije; poudarja, da Unija igra vlogo „pospeševalca“ pri podpiranju, usklajevanju in dopolnjevanju ukrepov držav članic za preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje; je seznanjen s skromnim povečanjem sredstev za prevzem obveznosti za ta program;

53.

pozdravlja uvedbo proračunske vrstice za sklad EU za iskanje in reševanje, iz katerega se bodo financirale dejavnosti iskanja in reševanja, zlasti v Sredozemlju, ki jih izvajajo države članice, usklajujejo pa se na ravni EU; meni, da bi bila uvedba posebnega sklada boljša rešitev kot nenehno povečevanje proračunov Frontexa in novoustanovljene evropske mejne in obalne straže;

54.

pozdravlja oblikovanje proračunske vrstice v podporo evropski državljanski pobudi, ki je novoustanovljen instrument, katerega cilj je državljane vključiti v procese sprejemanja odločitev Unije in poglobiti evropsko demokracijo; meni, da je raven sredstev za prevzem obveznosti v predlogu proračuna prenizka; sklene povečati sredstva v tej proračunski vrstici;

55.

pozdravlja povečanje financiranja za komuniciranje predstavništev Komisije, dialog z državljani in ukrepe partnerstva, pri čemer proračunska sredstva za leto 2017 znašajo 17,036 milijona EUR za prevzem obveznosti in 14,6 milijona EUR za plačila, saj bo ta denar porabljen za pobude za približevanje evropskim državljanom, pridobivanje njihovega zaupanja ter njihovo seznanjanje s politikami Unije;

56.

poudarja, da je treba sekretariatu skupnega registra za preglednost nameniti zadostne in ustrezne upravne in finančne vire, da bo lahko po sprejetju novega medinstitucionalnega sporazuma o registru za preglednost opravljal svoje naloge;

57.

ugotavlja, da njegova različica proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov) presega zgornjo mejo razdelka 3 za 71,28 milijona EUR v obveznostih, plačila pa so večja za 1 857,7 milijona EUR; glede na to, da je bila razlika do zgornje meje porabljena že v predlogu proračuna, predlaga, da se to povečanje financira še v okviru zgornje meje, za številne nujne odhodke v zvezi z migracijami pa se uporabi varnostna rezerva;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

58.

ugotavlja, da se zaradi begunskih in migracijskih izzivov, ki se še nadaljujejo, Unija na področju zunanjega delovanja sooča z vse večjimi finančnimi potrebami, ki korenito presegajo trenutni razdelek 4; zato močno dvomi, da zgornja meja v razdelku 4 zadošča za zagotavljanje primernih finančnih sredstev za zunanjo razsežnost begunskih in migracijskih izzivov; obžaluje, da je Komisija v predlogu proračuna zmanjšala sredstva za programe, kot sta instrument razvojnega sodelovanja ter instrument za stabilnost in mir, da bi financirala nove pobude, kot je instrument za begunce v Turčiji; poudarja, da do tega ne bi smelo prihajati na račun politik na drugih področjih; se je zato odločil v veliki meri zmanjšati prenos pomembnih finančnih sredstev iz instrumentov, ki med drugim obravnavata temeljne vzroke migracijskih tokov; opozarja, da mora glavni cilj razvojne politike Unije ostati zmanjšanje revščine; obžaluje, da so proračunska sredstva za humanitarno pomoč in za sredozemsko vejo evropskega instrumenta sosedstva nižja kot tista, odobrena v proračunu za leto 2016, čeprav sta pomembni pri soočanju s številnimi zunanjimi izzivi; obžaluje neupravičena zmanjšanja sredstev, ki jih je opravil Svet;

59.

je zato sklenil, da obnovi vse zneske v razdelku 4, ki jih je Svet zmanjšal; se je prav tako odločil, da proračunska sredstva za sredozemsko vejo evropskega instrumenta za sosedstvo in humanitarno pomoč obnovi na raven iz leta 2016; ublažiti namerava tudi reze Komisije za instrument razvojnega sodelovanja in instrument za stabilnost in mir; meni, da je bistveno ohraniti osrednjo vlogo Unije in raven sredstev pri podpiranju mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, Palestinske oblasti in agencije UNRWA, pa tudi vrstic, v evropskem instrumentu sosedstva namenjenih vzhodnemu partnerstvu; poudarja pomen evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

60.

je sklenil povečati makrofinančno pomoč, ki je bila v primerjavi z letom 2016 korenito zmanjšana; je prepričan, da bo potrebno več sredstev, kot je predlagano, da bo mogoče ugoditi vsem prihodnjim prošnjam za posojila;

61.

v celoti podpira instrument za begunce v Turčiji in predlaga, da se del prispevka iz proračuna Unije, načrtovanega za leto 2017, prenese v leto 2016 zaradi dobrega izvrševanja in precejšnje razlike do zgornje meje, ki ostaja v proračunu za leto 2016; zato poziva k povečanju financiranja za instrument predpristopne pomoči IPA II za 400 milijonov EUR s spremembo proračuna za leto 2016 in k ustrezni uporabi varnostne rezerve; ta znesek v proračunu za leto 2017 prenaša v rezervo, dokler ne bo dosežen celovit dogovor o nadomestnem financiranju instrumenta za begunce v Turčiji, da se razbremeni druge instrumente za zunanje financiranje, ki so pod pritiskom brez primere;

62.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so skrbniški skladi EU in instrument za pomoč beguncem v Turčiji kljub tematski naravi in precejšnji velikosti v proračunu Unije praktično nevidni; poziva, da se jih vključi na bolj pregleden način, ki bo bolj spoštoval enotnost proračuna Unije in pristojnosti proračunskega organa, ter v ta namen uvaja novo proračunsko vrstico; poziva Komisijo, naj predloži dokaze, da uporaba finančnih instrumentov v okviru skrbniških skladov ne povzroča preusmerjanja proračunskih sredstev od ciljev, ki jih določa prvotna pravna podlaga teh instrumentov; ugotavlja, da so se poskusi, da bi prispevek iz proračuna Unije deloval kot vzvod za dodatne nacionalne prispevke, doslej povsem izjalovili; glede na to poudarja, da bo Parlament pozive k prispevku iz proračuna Unije za skrbniške sklade v prihodnje podprl samo, če bodo države članice že prej plačale primerljiv znesek; zato poziva države članice, naj čim prej izpolnijo svoje zaveze;

63.

ugotavlja, da jamstveni sklad za zunanje ukrepe, ki krije izpade iz posojil in jamstev za posojila, odobrena državam nečlanicam ali za projekte v državah nečlanicah, po podatkih iz poročila Komisije o jamstvih, ki jih krije splošni proračun (COM(2016)0576), potrebuje dodatna sredstva, da bo dosegel ciljni znesek, zaradi česar so bile v predlog proračuna vnesene rezervacije v višini 228,04 milijona EUR; je zaskrbljen, da bodo te zahteve povzročile dodatno obremenitev za že tako tesno odmerjeno zgornjo mejo v razdelku 4;

64.

pozdravlja proračunska predloga Komisije o novem okviru za partnerstvo na področju migracij in načrtom za zunanje naložbe; vendar izraža zaskrbljenost zaradi oblikovanja morebitnih novih „satelitov“ zunaj proračuna Unije; poudarja, da je treba ohraniti popoln parlamentarni nadzor nad proračunom Unije; odločno meni, da je treba spoštovati načelo enotnosti proračuna; je prepričan, da nove prednostne naloge ne bi smeli financirati na račun obstoječih projektov Unije; meni, da bi bilo treba poskrbeti za dodatno prilagodljivost ter zagotoviti ambiciozen okvir z zadostnimi, novimi sredstvi, s katerim bi spodbujali naložbe v Afriko in sosedstvo EU;

65.

znova poziva, naj se proračunska vrstica za posebne predstavnike EU na proračunsko nevtralen način prenese iz proračuna SZVP v upravni proračun ESZD, da bi dodatno utrdili diplomatske dejavnosti Unije;

66.

zato znesek obveznosti v razdelku 4 povečuje za 499,67 milijona EUR glede na predlog proračuna, znesek plačil pa za 493,2 milijona EUR (pilotni projekti in pripravljalni ukrepi so izključeni, upoštevan pa je prenos posebnih predstavnikov EU v proračun ESZD);

67.

meni, da je treba povečati proračunska sredstva v vrstici turške skupnosti na Cipru (+ 3 milijone EUR), kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

Razdelek 5 – uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

68.

meni, da so rezi Sveta neupravičeni in škodljivi, zato obnavlja zneske iz predloga proračuna za vse upravne odhodke Komisije, vključno z odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim v razdelkih 1 do 4;

69.

glede na nedavna razkritja in v želji, da bi znova pridobil zaupanje državljanov Unije in povrnil ugled institucijam Unije, je sklenil 20 % proračunskih sredstev za začasna nadomestila nekdanjim članom prenesti v rezervo, dokler Komisija ne bo začela izvajati strožjega kodeksa ravnanja za komisarje, da bi preprečila navzkrižje interesov in izmenično zaposlovanje uradnikov v zasebnem in javnem sektorju („vrtljiva vrata“);

70.

meni, da je medinstitucionalno upravno sodelovanje vir učinkovitosti, saj je mogoče strokovno znanje, zmogljivosti in vire, razvite za posamezno institucijo, dati na razpolago tudi drugim; zato poziva, naj se vzpostavi sistem, ki bi omejil upravno breme na potrebni minimum, poskrbel za ustrezno kakovost storitev, glavnim pristojnim institucijam zagotovil potrebna proračunska sredstva in spodbudil sodelovanje drugih institucij z omejitvijo njihovega deleža stroškov, ki nastajajo pri sodelovanju, s tem pa uskladil odločitve o dobrem finančnem poslovodenju na ravni institucij s skupnim dobrim finančnim poslovodenjem v zvezi s proračunom;

Agencije

71.

v splošnem sprejema napovedi Komisije glede proračunskih potreb agencij; ugotavlja, da je Komisija že občutno zmanjšala začetne zahteve večine agencij; zato meni, da bi nadaljnji rezi, ki jih predlaga Svet, ogrozili pravilno delovanje agencij in jim onemogočili opravljanje nalog, ki jim jih je naložil zakonodajni organ;

72.

pozdravlja povečanje proračunov agencij na področju pravosodja in notranjih zadev, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z migracijami in varnostjo; poudarja, da te agencije potrebujejo ustrezna sredstva (vključno z naložbami v nove tehnologije) in osebje, če se njihove naloge povečajo;

73.

glede na sedanje varnostne izzive in nujnost usklajenega evropskega odziva meni, da nekatera povečanja sredstev ne zadoščajo, zato se je odločil povečati proračunska sredstva za Evropski policijski urad (Europol), Urad Evropske unije za pravosodno sodelovanje, Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (EU-LISA) ter Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA);

74.

podrobno poudarja, da je treba zagotoviti dovolj kadrovskih in materialnih virov za Europolov novoustanovljeni evropski center za boj proti terorizmu, EC3 in IRU, tudi ko gre za skupno operativno načrtovanje in ocenjevanje groženj, da bi okrepili usklajen pristop držav članic pri boju proti organiziranemu kriminalu, kibernetski kriminaliteti in internetnemu kriminalu, terorizmu in drugim resnim oblikam kriminala; zahteva dodatna sredstva za skupne preiskovalne ekipe;

75.

spominja na načrtovano izboljšanje in medoperabilnost različnih informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev, ki ju je najavila Komisija v sporočilu z dne 6. aprila 2016„o prihodnjem okviru za močnejše in pametnejše informacijske sisteme za upravljanje meja in notranjo varnost“; poziva, naj se upošteva potreba po ustreznih virih, da bo mogoče te tehnične rešitve hitro in učinkovito prenesti v uporabo;

76.

je zadovoljen, da je bilo v proračun za leto 2017 vključenih dovolj sredstev za podporo dolgoročni preobrazbi agencije Frontex v Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter preoblikovanju EASO v pravo azilno agencijo; poudarja, da ima Evropska agencija za mejno in obalno stražo trenutno sicer dovolj proračunskih sredstev, da pa bo treba njene potrebe po operativnih sredstvih in osebju natančno spremljati, zato da bo agencija tudi v prihodnje kos svojim nalogam;

77.

je glede na vse slabše humanitarne razmere v evropskem južnem sosedstvu, vse številnejše prosilce za azil in predvsem namero še bolj okrepiti njegov mandat, kot pa je predlagala Komisija, sklenil povečati tudi proračunska sredstva za Evropski azilni podporni urad za leto 2016;

78.

znova izraža nestrinjanje s pristopom Komisije in Sveta do zaposlovanja v agencijah, zato je spremenil znatno število kadrovskih načrtov; ponovno poudarja, da bi morale vse agencije število delovnih mest zmanjšati za 5 % v petih letih, kot je bilo dogovorjeno v medinstitucionalnem sporazumu, vendar je treba za nova delovna mesta, potrebna za izvajanje novih nalog zaradi spremenjenih političnih razmer in nove zakonodaje od leta 2013, zagotoviti dodatna sredstva, prav tako pa jih ne bi smeli upoštevati pri kadrovskih rezih v skladu z medinstitucionalnim sporazumom; zato znova opozarja, da nasprotuje zamisli o rezervi za prerazporeditve med agencijami, vendar potrjuje, da je pripravljen sprejeti sprostitev delovnih mest s povečevanjem učinkovitosti agencij, ki bo mogoče s tesnejšim upravnim sodelovanjem ali celo združitvami, kjer je to ustrezno, in z združevanjem nekaterih funkcij s Komisijo ali drugo agencijo;

79.

poudarja, da bi lahko ustvarili ogromne prihranke pri operativnih in kadrovskih stroških, če bi imele agencije, ki delujejo v različnih krajih (ENISA, eu-LISA, ERA), en sam sedež; meni, da trenutne operativne potrebe teh agencij takšno spremembo omogočajo; poudarja, da bi selitev Evropskega bančnega organa (EBA) iz Londona in njegova spojitev z vsaj enim ali dvema drugima nadzornima organoma občutno zmanjšala stroške teh agencij; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

80.

na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh projektov in ukrepov, ki se že izvajajo, izključene so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija – sklene sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi omejene rezerve in razpoložljive razlike do zgornje meje;

Posebni instrumenti

81.

opominja, da je rezerva za nujno pomoč zelo pomembna za hitro odzivanje na posebne potrebe po pomoči ob nepredvidenih dogodkih v tretjih državah in da je že prej pozval k precejšnjemu povečanju finančnih sredstev zanjo med revizijo večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da je bila poraba te rezerve v letu 2016 zelo velika in da bo najverjetneje v celoti izčrpana, tako da prenos v naslednje leto ne bo mogoč, to pa je znamenje, da bo ta posebni instrument nezadosten za dodatne potrebe v letu 2017; zato povečuje proračunska sredstva zanj, tako da bo letni prispevek znašal 1 milijardo EUR, medtem ko čaka na odločitev o letni dodelitvi sredstev rezervi za nujno pomoč, ki bo sprejeta v sklopu vmesne revizije večletnega finančnega okvira;

82.

obnavlja zneska rezerve za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Solidarnostni sklad Evropske unije iz predloga proračuna, da bi olajšal uporabo teh posebnih instrumentov;

Plačila

83.

je zaskrbljen zaradi korenitega zmanjšanja sredstev za plačila v predlogu proračuna v primerjavi s proračunom za leto 2016; ugotavlja, da to priča o zamudah pri izvrševanju, kar ni skrb zbujajoče samo zaradi uresničevanja politik Unije, temveč prinaša tudi tveganje, da se bodo ob koncu tekočega programskega obdobja znova nakopičili neporavnani računi; meni, da bi bilo treba to vprašanje obravnavati med revizijo večletnega finančnega okvira; obžaluje tudi, da je Svet plačila zmanjšal, čeprav je bila na voljo dovolj velika razlika do zgornje meje;

84.

poudarja, da je bil na zahtevo Parlamenta dosežen dogovor o plačilnem načrtu, da bi zmanjšali zaostanke pri neporavnanih zahtevkih za plačila, povezanih s kohezijsko politiko, za obdobje 2007–2013 na „običajno“ raven 2 milijardi EUR do konca leta 2016; poudarja, da so neplačani računi za obdobje 2007–2013 na področju kohezijske politike ob koncu leta 2015 znašali 8,2 milijarde EUR, ta znesek pa naj bi se do konca leta 2016 zmanjšal na manj kot 2 milijardi EUR; meni, da bi morale vse tri institucije oblikovati skupen plačilni načrt za obdobje 2016–2020 in o njem sprejeti dogovor; vztraja, da bi se moral novi plačilni načrt opirati na dobro finančno poslovodenje in ponuditi jasno strategijo za izpolnitev vseh plačilnih potreb v vseh razdelkih do konca sedanjega večletnega finančnega okvira, poleg tega pa bi moral preprečiti skrite zaostanke, ki jih poleg umetne upočasnitve pri izvajanju nekaterih večletnih programov povzroča tudi drugi blažilni ukrepi, kot je zmanjšanje stopenj prehodnega financiranja;

85.

je sklenil obnoviti zneske plačil iz predloga proračuna v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal, in povečati plačila v vseh tistih vrsticah, v katerih so bile spremenjene obveznosti;

Oblikovanje proračuna glede na uspešnost

86.

spominja, da se je Parlament v resoluciji z dne 3. julija 2013 o integriranem okviru notranje kontrole (10) strinjal s stališčem Računskega sodišča, da nima nobenega smisla, da se meri uspešnost, če pri pripravi proračuna niso bili upoštevani kazalniki uspešnosti (11), in poziva k načrtovanju javnega proračuna na osnovi uspešnosti, pri katerem so za vsako proračunsko vrstico določeni cilji in rezultati, ki jih je mogoče meriti s kazalniki uspešnosti;

87.

pozdravlja izjave o operativnih odhodkih za programe, priložene predlogu proračuna, saj delno izpolnjujejo zahtevo Parlamenta glede ciljev, rezultatov in kazalnikov; ugotavlja, da te izjave običajno metodo priprave proračuna po dejavnostih le dopolnjujejo z nekaterimi podatki o uspešnosti;

88.

vztraja, da bi se morali generalni direktorji Komisije pri sprejemanju načrtov upravljanja in letnih poročil o dejavnostih držati političnih ciljev in kazalnikov iz izjav o operativnih odhodkih za programe, Komisija pa bi morala na tej osnovi pripraviti tudi ocenjevalno poročilo v skladu s členom 318 PDEU, da bi tako poenostavila svoja notranja upravljavska orodja;

Drugi oddelki

Oddelek I – Evropski parlament

89.

ohranja nespremenjen skupni proračun za leto 2017, kot je bil sprejet na plenarnem zasedanju 14. aprila 2016 in znaša 1 900 873 000 EUR; vključuje proračunsko nevtralne tehnične prilagoditve, da bodo v proračunu upoštevani nedavni sklepi, in sprošča rezervo v proračunski vrstici za transport poslancev, drugih oseb in blaga;

90.

potrjuje spremembe svojega kadrovskega načrta in prilagoditev ustreznih proračunskih sredstev, da bo mogoče zadostiti dodatnim potrebam političnih skupin; to povečanje v celoti izravnava z zmanjšanjem proračunskih sredstev za rezervo za nepredvidene izdatke in opremo prostorov;

91.

spominja na svojo politično odločitev, da bodo politične skupine izvzete iz cilja 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest, kot je poudaril v resolucijah o proračunu za leto 2014 (12), 2015 (13) in 2016 (14);

92.

kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata (15) za leto 2017 zmanjšuje za 60 delovnih mest (enoodstotno ciljno zmanjšanje števila zaposlenih) v skladu s sporazumom o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je 14. novembra 2015 dosegel s Svetom; spominja, da je bil proračunski vpliv tega ukrepa že upoštevan v načrtu prihodkov in odhodkov;

93.

svoj kadrovski načrt zmanjšuje za nadaljnjih 20 delovnih mest, ki so bila prenesena v skladu s sporazumom o sodelovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij; poudarja, da stroški teh delovnih mest v proračunu niso bili predvideni, zato Parlamentu ni treba zmanjšati proračunskih sredstev;

94.

spodbuja generalne sekretarje Evropskega parlamenta, Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, naj sodelujejo na področju morebitne prihodnje ureditve za souporabo internih služb med tremi institucijami; poziva generalne sekretarje, naj prav tako pripravijo študijo o tem, ali je mogoče sinergijo internih služb doseči tudi med Parlamentom, Komisijo in Svetom;

95.

v svojem kadrovskem načrtu za leto 2017 ohranja 35 novih delovnih mest, zahtevanih v predlogu spremembe proračuna št. 3/2016 za izboljšanje varnosti institucij; ta delovna mesta izvzema iz cilja petodstotnega zmanjšanja števila zaposlenih, saj so povezana z novimi dejavnostmi Parlamenta;

96.

poudarja, da petodstotno zmanjšanje števila zaposlenih ne bi smelo ogrožati pravilnega delovanja Parlamenta in izvajanja njegovih glavnih pristojnosti, poleg tega pa ne bi smelo vplivati na njegovo zakonodajno odličnost ali kakovost delovnih pogojev poslancev in zaposlenih;

97.

glede na več težav v letošnjem notranjem proračunskem postopku meni, da je nujno treba spremeniti poglavje 9 in ustrezne dele drugih poglavij Poslovnika, da bi izpolnili poziv Evropskega parlamenta iz resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2017, in sicer „da bi bilo treba v vseh fazah proračunskega postopka vse pomembne in ustrezno razčlenjene informacije pravočasno, na razumljiv način in dovolj podrobno predstaviti članom predsedstva in Odboru za proračun, da bodo lahko predsedstvo, Odbor za proračun in politične skupine resnično razpravljali in odločitve utemeljili na celoviti podobi stanja in potreb proračuna Parlamenta“;

98.

v skladu z odstavkom 15 zgoraj navedene resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2017 zahteva, da se v proračunskem postopku za proračunsko leto 2018 prvič uporabi metoda določanja proračuna Parlamenta na podlagi aktualnih potreb, in ne na podlagi sistema količnikov;

99.

spominja, da se je uprava zavezala srednje- in dolgoročnemu proračunskemu načrtovanju, vključno z jasnim razlikovanjem med naložbami in operativnimi odhodki, povezanimi z delovanjem institucije in njenimi zakonskimi obveznostmi; zato pričakuje, da bo predhodni načrt prihodkov in odhodkov za leto 2018 pripravljen v enaki obliki;

100.

spominja na Fox-Häfnerjevo poročilo (16), v katerem so ocenjeni stroški geografske razpršitve dela Parlamenta znašali med 156 in 204 milijone EUR, kar je 10 % proračuna Parlamenta; ugotavlja, da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, ki znašajo med 11 000 in 19 000 ton izpustov CO2; opozarja na negativno podobo v javnosti, ki jo povzroča ta razpršitev, zato poziva, naj se oblikuje načrt za en sam sedež in zmanjšajo sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah;

101.

obžaluje, da kljub večkratnim pozivom Odbora za proračun še vedno ni na voljo srednjeročne in dolgoročne strategije za stavbe Parlamenta, na podlagi katerih bi lahko odbori sprejemali obveščene odločitve;

Oddelek IV – Sodišče Evropske unije

102.

obžaluje, da je Svet standardni pavšalni odbitek povečal z 2,5 % na 3,8 %, kar ustreza zmanjšanju za 3,4 milijona EUR in je v nasprotju z zelo visoko zasedenostjo delovnih mest na Sodišču Evropske unije (98 % ob koncu leta 2015); zato standardni pavšalni odbitek popravlja na raven iz predloga proračuna, kar bo Sodišču Evropske unije omogočilo, da izpolni svoje poslanstvo ob nenehnem povečevanju števila sodnih zadev;

103.

je sklenil obnoviti tudi predlog proračuna za dodatnih šest proračunskih postavk v naslovih I in II Sodišča Evropske unije, ki jih je Svet zmanjšal, saj bi imelo to zelo slabe posledice za prednostne naloge Sodišča na jezikovnem in varnostnem področju;

104.

izraža nezadovoljstvo z enostransko izjavo Sveta in povezanim dodatkom o petodstotnem zmanjšanju števila zaposlenih iz stališča Sveta o predlogu proračuna za leto 2017, v skladu s katerim mora Sodišče Evropske unije svoj kadrovski načrt zmanjšati za dodatnih 19 delovnih mest; poudarja, da teh 19 delovnih mest ustreza 12 in 7 delovnim mestom, ki sta jih Parlament in Svet utemeljeno odobrila v proračunskih postopkih za leti 2015 in 2016 zaradi novih potreb, zato vztraja, da bi jih bilo treba ohraniti, saj je Sodišče že doseglo zahtevano zmanjšanje kadrovskega načrta za 5 % z ukinitvijo 98 delovnih mest v obdobju 2013–2017;

Oddelek V – Računsko sodišče

105.

obnavlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 2,6 %, da bo lahko Računsko sodišče zadostilo svojim kadrovskim potrebam;

106.

obnavlja zneske v dodatnih petih proračunskih postavkah, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko Računsko sodišče izvedlo svoj delovni program in pripravilo načrtovana revizijska poročila;

107.

delno obnavlja zneske iz predloga proračuna v treh proračunskih postavkah v skladu s predlogi za prihranke, ki jih je podalo Računsko sodišče;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

108.

obnavlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 4,5 %, da bo lahko Evropski ekonomsko-socialni odbor zadostil svojim potrebam in se soočil z zmanjševanjem števila zaposlenih na osnovi sporazuma o sodelovanju s Parlamentom in Odborom regij iz februarja 2014;

109.

obnavlja 12 delovnih mest in povezana proračunska sredstva, ki jih je Komisija v skladu z omenjenim sporazumom izbrisala že v predlogu proračuna, saj je bilo takšno dejansko število delovnih mest, prenesenih iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v Parlament;

110.

je sklenil nadalje prilagoditi postavko z dodatnimi storitvami za prevajalsko službo na raven, ki jo je zahtevala institucija, s čimer bo delno izravnan prenos 36 delovnih mest iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v Parlament v skladu s sporazumom o sodelovanju;

Oddelek VII – Odbor regij

111.

obnavlja osem delovnih mest in povezana proračunska sredstva, ki jih je Komisija v skladu s sporazumom o sodelovanju izbrisala že v predlogu proračuna, saj je bilo takšno dejansko število delovnih mest, prenesenih iz Odbora regij v Parlament;

112.

obnavlja tudi proračunska sredstva za pisarniške izdatke in nadomestila za IT članov Odbora regij, ki jih je Komisija v predlogu proračuna zmanjšala, na raven, ki jo je zahteval Odbor regij, da bi bilo financiranje omenjenih izdatkov zadostno;

113.

obžaluje, da je Komisija v predlogu proračuna zmanjšala proračunsko postavko za opremo prostorov, in obnavlja znesek, ki ga je v ta namen zahteval Odbor regij, da se bo mogoče odzvati na povečane varnostne potrebe, ustrezno vzdrževati stavbe v skladu z zakonskimi obveznostmi in povečati energetsko učinkovitost;

114.

obnavlja tudi proračunska sredstva za komunikacijske dejavnosti političnih skupin, ki jih je Komisija v predlogu proračuna zmanjšala, da bo lahko Odbor regij te dejavnosti ustrezno financiral;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

115.

ugotavlja, da je Svet predlog proračuna urada varuhinje zmanjšal za 195 000 EUR; poudarja, da bi to zmanjšanje nesorazmerno obremenilo že zelo omejen proračun te institucije in močno vplivalo na njeno zmožnost, da učinkovito služi evropskim državljanom; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, da bo varuhinja lahko izpolnila svoje poslanstvo in zaveze;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

116.

z obžalovanjem ugotavlja, da je Svet predlog proračuna nadzornika za varstvo podatkov zmanjšal za 395 000 EUR; poudarja, da je to v velikem navzkrižju z dodatnimi nalogami, ki sta jih tej instituciji naložila Parlament in Svet, ter bo ogrozilo njeno sposobnost, da učinkovito služi evropskim državljanom; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko nadzornik izpolnil svoje obveznosti in zaveze;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

117.

obnavlja vse vrstice, ki jih je Svet zmanjšal;

118.

prav tako uvaja proračunsko postavko za zmogljivost strateškega komuniciranja v skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2015, ESZD pa dodeljuje zadostne kadrovske vire in orodja, da se bo lahko soočila z dezinformacijami tretjih držav in nedržavnih akterjev;

119.

pozdravlja pisno zavezo visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, da bo odpravila obstoječa neravnovesja v kadrovskem načrtu ESZD, kar zadeva delež diplomatov iz držav članic in statutarnih uslužbencev EU na nekaterih položajih, ter v letu 2017 opravila pregled kadrovske politike ESZD; visoko predstavnico poziva, naj Parlament najpozneje spomladi 2017, še pred začetkom naslednjega proračunskega postopka, obvesti o sprejetih ukrepih;

o o

120.

je prepričan, da lahko proračun Unije prispeva k učinkoviti obravnavi posledic, pa tudi temeljnih vzrokov kriz, s katerimi se trenutno sooča Unija; vendar meni, da bi se bilo treba z nepredvidenimi dogodki, ki prizadenejo vso Unijo, spoprijeti s skupnimi močmi in dodatnimi sredstvi na ravni Unije, ne pa z dvomi o preteklih zavezah ali z zatekanjem k utvari, da so mogoče izključno nacionalne rešitve; zato poudarja, da so določbe o prilagodljivosti namenjene prav skupnemu in hitremu odzivanju ter da bi jih morali uporabiti v celoti, da bi ublažili hude omejitve zaradi zgornjih meja večletnega finančnega okvira;

121.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj z dopolnitvami predloga splošnega proračuna posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0080.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0132.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.

(8) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(9) Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).

(10) UL C 75, 26.2.2016, str. 100.

(11) Prispevek Kersti Kaljulaid na predstavitvi integriranega okvira notranje kontrole, ki jo je Odbor za proračunski nadzor organiziral 22. aprila 2013.

(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0437.

(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0036.

(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0376.

(15) Ugotavlja, da se na osnovi politične odločitve o izključitvi političnih skupin iz tega izračuna to zmanjšanje uveljavlja samo za kadrovski načrt generalnega sekretariata.

(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0498.

Top

Choose the experimental features you want to try