19.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/45

Poročevalec:

Denis MEYNENT

1.1

Odbor želi spomniti, da je program REFIT (1) prvenstveno namenjen izboljšanju kakovosti in učinkovitosti evropske zakonodaje ter pripravi enostavnih, razumljivih in vsebinsko skladnih predpisov, ne da bi s tem ogrozili sprejete strateške cilje ali delovali zoper varstvo državljanov, potrošnikov, delavcev, socialnega dialoga in okolja.

1.2

Pravno urejanje v Evropi je bistven dejavnik povezovanja, a ne pomeni bremena ali stroška, ki bi ga bilo treba zmanjšati. Če je sorazmerno, je pravzaprav pomembno jamstvo varstva, spodbujanja in pravne varnosti za vse evropske akterje in državljane.

1.3

Vključiti je treba ocene učinka vseh zakonodajnih predlogov ter gospodarski, socialni in okoljski razsežnosti dati ustrezen pomen, tudi v primeru MSP. Odbor se zavzema, da bi se Parlament, Svet in Evropska komisija dogovorili o skupni metodologiji priprave ocen učinka, po kateri se bosta lahko zgledovala tudi EESO in Odbor regij.

1.4

Javno posvetovanje ter posvetovanje s strokovnjaki in deležniki morata biti čim bolj odprta, vendar ne moreta nadomestiti posvetovanja s socialnimi partnerji in Odborom.

1.5

Odbor poziva Komisijo, naj v svojo preglednico napredka vključi letno oceno najpomembnejših stroškov in koristi ukrepov iz programa REFIT, ki naj bo tako kvantitativna kot kvalitativna ter vključuje stopnjo in kakovost zaposlitve, socialno zaščito ter varstvo okolja in potrošnikov.

1.6

Proces odločanja mora ostati čim bolj tekoč in vsebinsko primeren. Vse strukture in kontrole, ustvarjene za preverjanje njegove utemeljenosti, ne morejo posegati v politično odločanje, ki mora ostati suvereno. Pri tem se je treba boriti proti birokratizaciji procesa odločanja.

1.7

Odbor je seznanjen z vzpostavitvijo platforme REFIT, katere naloga je predvsem prizadevati si za učinkovitejšo zakonodajo in enostavnejša upravna pravila. Poudarja, da bi ta morala biti osredotočena na omejeno proučevanje določenega števila tem in ne more nadomestiti sozakonodajalcev ali obveznih posvetovanj z Odborom, saj je narava njenega dela drugačna, niti socialnih partnerjev, določenih v Pogodbah. Komisijo poziva, naj objavi merila za predizbor predlogov, naslovljenih na platformo, zagotovi njihovo uravnoteženost in poskrbi za jasnost ukrepov, ki izhajajo iz priporočil platforme, da bo mogoča sledljivost vplivov.

1.8

Odbor v zvezi z reprezentativnostjo platforme REFIT meni, da bi mu dodelitev dveh dodatnih sedežev omogočala, da dosledno sledi svojem mandatu in je odraz civilne družbe, za katere zastopanje je zadolžen. Odbor poleg tega ugotavlja, da mikro, mala in srednje velika podjetja v skupini deležnikov v okviru platforme niso zastopana na vseevropski ravni, in poziva, naj se to stanje čim prej odpravi.

1.9

Odbor je s prednostmi, ki jih ima zaradi neposrednega stika z dogajanjem na terenu, s svojo široko mrežo organizacij na nacionalni ravni in strokovnim znanjem svojih članov v dobrem položaju, da pomembno prispeva k ocenjevanju učinka na evropski ravni. Prednost namerava dati naknadnemu in kvalitativnemu ocenjevanju, da bo lahko ocenil učinek zakonodajnih ukrepov ali evropske politike ter posredoval naprej, kaj doživljajo in občutijo evropski ekonomsko-socialni partnerji.

1.10

V zvezi s prenosom nekaterih direktiv želi Odbor dati poseben doprinos k samoiniciativnemu poročilu Evropskega parlamenta o letnem poročilu o izvajanju zakonodaje EU v državah članicah s poudarkom na elementih, ki so jih države članice dodale med prenosom.

1.11

Odbor poziva, naj bo program REFIT dvosmeren proces, kar pomeni, da ne določa vnaprej smotra, ki naj bi ga imela pravna ureditev, tj. potrjevanje, razširitev, dopolnitev, sprememba ali odprava zakonodajnega akta.

1.12

Odbor se ne more zavezati dejavnostim, katerih cilj bi bil številčno ošibiti pravni red EU, ne da bi bile poprej ugotovljene vse posledice za socialno zaščito ter varstvo okolja in potrošnikov.

1.13

Odbor podpira strožje naknadno ocenjevanje učinkov pravne ureditve EU v sklopu političnega cikla EU, zlasti pričakovanih posledic za rast in delovna mesta, ki so navedene v oceni učinka, priloženi prvotnemu zakonodajnemu predlogu. Naknadno ocenjevanje bi bilo treba izvajati pluralistično po preteku ustreznega časovnega obdobja, ki sledi roku za prenos v nacionalno zakonodajo.

2.1

Odbor želi opozoriti, da je zakonodaja bistvena za doseganje ciljev Pogodbe ter vzpostavitev pogojev za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki bo koristila državljanom, podjetjem in delavcem (2). Pravno urejanje ravno tako prispeva k večji blaginji, zaščiti splošnega interesa in temeljnih pravic, spodbujanju visoke ravni socialne zaščite in varstva okolja ter zagotavljanju pravne varnosti in predvidljivosti. Poleg tega bi moralo preprečevati izkrivljanje konkurence in socialni dumping.

2.2

Odbor zato veseli, da je podpredsednik Timmermans večkrat spomnil, da program REFIT ne more imeti za posledico deregulacije pravnega reda EU ali slabitve socialne zaščite ter varstva okolja in temeljnih pravic (3).

2.3

Odbor meni, da pravno urejanje ustvarja stroške in upravno breme, ki so lahko precejšnji ali nepotrebni, vendar ima hkrati občutne koristi za državljane, podjetja in javne organe. Spomniti želi, da si je treba s pametno pravno ureditvijo vedno prizadevati doseči resnično dodano vrednost. S predpisi EU je treba vedno, kadar je mogoče, bremena odstranjevati, ne pa ustvarjati dodatnih.

2.4

Odbor meni, da morajo imeti pri boljšem pravnem urejanju prednost najprimernejši odzivi, ki bodo privedli do poglobljenega dokončnega oblikovanja notranjega trga EU, in sicer ciljna harmonizacija, ustrezna uporaba načela vzajemnega priznavanja na neharmoniziranih področjih, sourejanje, samourejanje in standardizacija. Odbor želi pri tem spomniti, da ciljna in pametna harmonizacija zakonodaje prispeva k odpravi ovir za dobro delovanje notranjega trga. Harmonizacija 28 nacionalnih zakonodaj pomeni za podjetja in državljane EU veliko poenostavitev in zmanjšanje ureditvenega ter upravnega bremena.

2.5

Odbor želi spomniti, da je program REFIT prvenstveno namenjen izboljšanju kakovosti in učinkovitosti evropske zakonodaje ter pripravi enostavnih, razumljivih in vsebinsko skladnih predpisov, ne da bi s tem ogrozili sprejete strateške cilje ali delovali zoper varstvo državljanov, potrošnikov, delavcev, socialnega dialoga in okolja.

2.6

Odbor zato poudarja svojo zavezanost temu, da morata biti obravnavana zakonodaja in z njo povezano breme koristna, da morajo njune končne koristi presegati njune stroške ter da mora biti zakonodaja sorazmerna in zagotavljati zadostno pravno varnost.

2.7.1

Odbor je seznanjen s podpisom medinstitucionalnega sporazuma o boljšem pravnem urejanju, ki so ga tri institucije sklenile 13. aprila 2016.

2.7.2

Zlasti pozdravlja dejstvo, da so institucije priznale, da je sistem za oceno učinka instrument, ki bi jim moral pomagati sprejemati dobro premišljene odločitve, ne nadomešča pa političnega odločanja (4).

2.7.3

Odbor veseli, da je Komisija v svoje celostne, uravnotežene in pluralistične ocene učinka vključila nadomestne rešitve, ki se navezujejo na strošek neukrepanja na ravni EU in učinek različnih možnosti na konkurenčnost, pa tudi na posledice predlogov za MSP in mikropodjetja ter za digitalno in teritorialno razsežnost (5).

2.7.4

Odbor veseli, da lahko Komisija na lastno pobudo ali na poziv Evropskega parlamenta ali Sveta dopolni oceno učinka, vendar obžaluje, da vsaka institucija sama določa, kako bo organizirala ocenjevanje. Odbor se zavzema, da bi se tri institucije dogovorile o skupni metodologiji priprave ocen učinka, po zgledu katere bosta lahko tudi EESO in OR pripravila svoje spremembe.

2.7.5

Po mnenju Odbora je treba ocene učinka izvajati tudi znotraj evropskih institucij. Toda kadar je v točno določenih primerih predvidena uporaba zasebnih svetovalcev, Odbor vztraja:

2.8.1

Odbor meni, da posvetovanje z deležniki in strokovnjaki ne sme nadomestiti niti posvetovanja s socialnimi partnerji, EESO in Odborom regij, ki sodelujejo v točno določenih fazah zakonodajnega cikla in v okviru omejitev, določenih v PDEU, niti obstoječih posvetovanj na nacionalni ravni, ki morajo temeljiti na okrepljeni udeležbi socialnih partnerjev. Odbor poudarja, da je ustrezna opredelitev deležnikov bistvena za dobro zastopanost akterjev in kakovostno posvetovanje, zato poziva Komisijo, naj v ta namen uporabi register za preglednost.

2.8.2

Odbor poziva, naj se posvetovanje izvaja brez poseganja v strukturirani civilni dialog (člen 11(2) PEU) ali posvetovanja, ki potekajo v točno določenih okvirih, kot je posvetovanje s socialnimi partnerji v okviru socialnega dialoga (organizacije delodajalcev in sindikati) (člen 154 PDEU) ali posvetovanje s posvetovalnimi organi, kot je EESO (člen 304 PDEU).

2.8.3

Odbor poudarja, da je treba pri opredelitvi deležnikov poskrbeti za dobro porazdelitev, tako geografsko kot po ciljnih skupinah, pri tem pa posebno pozornost nameniti nezadostno zastopanim skupinam. Pri analizi prispevkov, prejetih v posvetovanjih, bo treba uporabiti utemeljeni mehanizem vrednotenja (6).

2.9.1

Odbor je seznanjen s splošnimi cilji programa REFIT, ki ga je pripravila Komisija, in opozarja zlasti na svoja mnenja (7), ki obravnavajo program boljšega pravnega urejanja in pametno pravno ureditev. Po mnenju Odbora pametna pravna ureditev ne pomeni, da ni treba spoštovati predpisov v zvezi z zaščito državljanov, potrošnikov in delavcev, standardov na področju enakosti spolov ali okoljskih standardov, in tudi ne sme ovirati izboljšav na tem področju. Pametna pravna ureditev mora upoštevati socialno razsežnost notranjega trga v skladu s Pogodbo, zlasti pri prenosu sporazumov, sklenjenih na pogajanjih v okviru evropskega socialnega dialoga.

2.9.2

Odbor ugotavlja, da skuša Komisija izboljšati postopek in kakovost instrumentov, s katerimi naj bi se zagotavljalo optimalno spremljanje izvajanja.

2.9.3

Odbor poziva Komisijo, naj v svojo preglednico napredka vključi letno oceno najpomembnejših stroškov in koristi ukrepov iz programa REFIT, ki naj bo tako kvantitativna kot kvalitativna ter vključuje stopnjo in kakovost zaposlitve, socialno zaščito ter varstvo okolja in potrošnikov.

2.9.4

Odbor želi poudariti, da boljše pravno urejanje ne more in ne sme nadomestiti političnega odločanja.

2.10.1

Odbor je seznanjen z vzpostavitvijo platforme REFIT, v katero je tudi sam vključen in ki je zadolžena za analizo predlogov, namenjenih zmanjšanju nepotrebnega upravnega in ureditvenega bremena, ter spodbujanje uporabe evropske zakonodaje v državah članicah. Ugotavlja, da so bila iz zadolžitev platforme umaknjena področja, ki izhajajo iz socialnega dialoga in pristojnosti socialnih partnerjev.

2.10.2

Odbor kljub temu meni, da mora platforma:

2.10.3

Odbor ravno tako pričakuje, da:

2.10.4

Odbor opozarja, da veliko število sodelujočih v platformi, zelo različen status udeležencev (države članice, socialni partnerji, nevladne organizacije, deli civilne družbe), izjemno širok nabor tem na dnevnem redu in omejeno števil sej ne omogočajo poglobljenih razprav o predlogih, obravnavanih v sklopu platforme.

2.11.1

Odbor pri tem poudarja, da ima samo en sedež, njegovo sodelovanje pa temelji na kroženju med njegovimi tremi skupinami, čeprav gre za institucijo, ustanovljeno s Pogodbami, ki predstavlja raznolikost EU.

2.11.2

Odbor zato meni, da bi se z dodelitvijo dveh dodatnih sedežev bolje upoštevala njegova tristranskost in mandat ter tako odražala civilna družba, za katere zastopanje je zadolžen.

2.11.3

Odbor ugotavlja, da mikro, mala in srednje velika podjetja v skupini deležnikov v okviru platforme niso zastopana na vseevropski ravni, in poziva, naj se to stanje čim prej odpravi.

2.12.1

Odbor poziva Komisijo:

3.1.1

Odbor opozarja, da ga je treba obravnavati kot polnopravnega institucionalnega partnerja in ne kot podkategorijo deležnikov z mnogoterimi, različnimi in nasprotujočimi si interesi.

3.1.2

Spomniti želi, da je s prednostmi, ki jih ima zaradi neposrednega stika z dogajanjem na terenu, s svojo široko mrežo organizacij na nacionalni ravni in strokovnim znanjem svojih članov v dobrem položaju, da pomembno prispeva k ocenjevanju učinka.

3.1.3

Odbor poudarja, da se bodo z dejavnostmi ocenjevanja okrepili odnosi z različnimi organizacijami civilne družbe, kar mu bo omogočilo, da še bolj okrepi svojo vlogo mostu med institucijami in predstavniki civilne družbe.

3.1.4

EESO sporoča, da bo na podlagi izvedenega ocenjevanja podal priporočila o politikah, v njih pa bodo poudarjeni ključni vplivi obravnavanih politik na civilno družbo ter predlagani najprimernejši nadaljnji ukrepi.

3.1.5

Odbor poudarja, da bo moral dati prednost naknadnemu in kvalitativnemu ocenjevanju. Tako bo lahko ocenil učinek zakonodajnih ukrepov ali evropske politike ter posredoval naprej, kaj doživljajo in občutijo evropski ekonomsko-socialni partnerji.

3.1.6

Odbor meni, da bi moralo biti naknadno ocenjevanje, ki ga izvajata Komisija in Parlament in pri katerem bo tudi sam sodeloval, podlaga za spremembo zakonodaje oziroma za pripravo nove zakonodaje, o kateri bo Odbor zaprošen za mnenje.

3.1.7

Odbor veseli, da je lahko v tako polni meri vključen v zakonodajni cikel in ima s tem veliko več možnosti, da prispeva k opredeljevanju prihodnjih političnih strategij Unije.

3.2.1

Države članice pri prenosu direktiv v nacionalno zakonodajo občasno dodajo elemente, ki nimajo nikakršne povezave z zadevno zakonodajo Unije. Odbor zato meni, da bi bilo treba dodane elemente izpostaviti bodisi v aktu ali aktih, ki se prenašajo, bodisi v dokumentih, ki se nanje nanašajo (8). V tej zvezi Odbor meni, da se izraz „čezmerno prenašanje“ (angl. gold-plating), ki se nanaša na čezmerno pravno urejanje, ne bi smel uporabljati, saj stigmatizira nekatere nacionalne prakse in ob tem izključuje diferenciran in prilagodljiv pristop.

3.2.2

Odbor meni, da morajo imeti države članice v primeru, ko gre za minimalno harmonizacijo, še naprej možnost, da v svoji notranji zakonodaji predvidijo določbe, katerih cilj so spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, ustrezna socialna zaščita, trajno visoka zaposlenost in boj proti izključenosti (9), spodbujanje in razvoj MSP, visoka raven varovanja zdravja ljudi in varstva potrošnikov (10), pa tudi varstva okolja (11), ne da bi ustvarjale nepotrebne ureditvene in upravne ovire; zato je treba, če je le mogoče, uredbam dati prednost pred direktivami.

3.2.3

Odbor ugotavlja, da prizadevanja za čim večjo harmonizacijo v zakonodajnih predlogih pogosto privedejo do številnih odstopanj in izjem, ki povzročajo in upravičujejo dodatne ovire na notranjem trgu.

3.2.4

Odbor meni, da lahko ima koristno vlogo posrednika med zakonodajalci in uporabniki zakonodaje EU ter dá poseben doprinos k samoiniciativnemu poročilu Evropskega parlamenta o letnem poročilu o izvajanju zakonodaje EU v državah članicah s poudarkom na elementih, ki so jih države članice dodale med prenosom; v zvezi s tem meni, da bi utegnili biti študija njegove opazovalne skupine za enotni trg o delovanju direktive o storitvah v gradbenem sektorju (12) in študija njegove opazovalne skupine za trg dela o brezposelnosti mladih (13), če navedemo le ti dve, koristni zaradi metodologije.

3.3.1

Odbor poziva, naj bo program REFIT dvosmeren proces, kar pomeni, da ne določa vnaprej smotra, ki naj bi ga imela pravna ureditev, tj. razširitev, dopolnitev, sprememba ali odprava zakonodajnega akta.

3.3.2

Odbor se strinja, da mora Komisija stalno pretresati in ocenjevati pravni red EU, zlasti z vidika ustreznosti in dodane vrednosti zakonodajnih in nezakonodajnih aktov EU.

3.3.3

Odbor meni, da sta celovitost in vseobsežnost ocen učinka temeljnega pomena, zato se Komisija ne sme osredotočati izključno na konkurenčnost; meni tudi, da je treba ustrezno upoštevati dodano vrednost ukrepov EU ter da bi bilo treba v analizi stroškov in koristi predvideti vse vidike, vključno s stroški neukrepanja.

3.3.4.1

Odbor meni, da Komisija zaradi povečanja števila meril za oceno učinka ne more opustiti ukrepanja ali zavrniti pobude, ker eno ali več meril ne bi bilo izpolnjenih, zato je mnenja, da mora Komisija merila medsebojno uravnotežiti; ravno tako meni, da zaradi številčnosti meril ne more priti do birokratizacije odločanja in nepriprave zakonodaje.

3.3.4.2

Odbor posebno pozornost namenja načelu „najprej pomisli na male“ in testu za MSP, zlasti v svojem mnenju o Aktu za mala podjetja (14), vendar meni, da ni primerno mikropodjetjem odobriti splošnih izvzetij, ampak bi bilo bolj razumno, če bi se pri zakonodajnih predlogih obravnaval vsak primer posebej, in sicer na podlagi podrobne ocene učinka.

3.3.4.3

Odbor se strinja, da je treba predlogom Komisije priložiti podrobno oceno učinka, oprto na dokazila, vendar poudarja, da mora zakonodajalec Unije pri zasledovanju cilja iz Pogodbe, na podlagi katerega je treba zagotoviti visoko raven varstva zdravja in okolja, svojo diskrecijsko pravico izvajati ob zagotavljanju določenega ravnotežja med varstvom zdravja, okolja in potrošnikov na eni strani ter ekonomskimi interesi gospodarskih subjektov na drugi (15).

3.3.4.4

Odbor poudarja, da se bo lahko na tej podlagi tudi številčno opredelilo ureditveno in upravno breme:

3.3.4.5

Odbor se ne more zavezati dejavnostim, katerih cilj bi bil številčno ošibiti pravni red EU, ne da bi bile poprej ugotovljene vse posledice za socialno zaščito ter varstvo okolja in potrošnikov.

3.3.4.6

V zvezi z oceno kumulativnih stroškov (CCA) Odbor poudarja, da bo morala Komisija pri oceni predhodnega in naknadnega učinka delov evropske zakonodaje upoštevati, da se ti novi stroški prištevajo obstoječim stroškom zagotavljanja skladnosti in izvajanja. Odbor priznava, da se ocena kumulativnih stroškov nanaša na izračun finančnih stroškov, ki bremenijo zakonodajo za posamezni sektor, vendar poudarja, da ta ocena ne more omogočati delnega ali popolnega izvzetja nekega sektorja.

3.3.5.1

Odbor izraža zaskrbljenost, ker razprava poteka vse bolj zgodaj v procesu, tj. še preden se vključijo sozakonodajalca in socialni partnerji, zaradi česar ti morda ne morejo vplivati na potek razprave, ki se je že odvila brez njih.

3.3.6.1

Odbor meni, da je naknadno ocenjevanje vsaj tako pomembno kot predhodno, zato poziva Komisijo, naj v zvezi s tem predstavi metodološki priročnik, ki se bo nanašal na merila trajnostnega razvoja.

3.3.6.2

Odbor podpira strožje naknadno ocenjevanje učinkov pravne ureditve EU v sklopu političnega cikla Unije, zlasti pričakovanih posledic za rast in delovna mesta, ki so navedene v oceni učinka, priloženi prvotnemu zakonodajnemu predlogu.

3.3.6.3

Odbor meni, da bi bilo treba naknadno ocenjevanje izvajati pluralistično po preteku ustreznega časovnega obdobja, ki sledi roku za prenos v nacionalno zakonodajo.

3.3.6.4

Odbor meni, da je naknadno ocenjevanje pomembno analitično orodje in da je mogoče njegove izsledke neposredno uporabiti pri morebitni oceni učinka, ki se izvede za potrebe pregleda zakonodajnega akta.