19.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/138

Poročevalec:

Andrzej ADAMCZYK

Soporočevalec:

Gintaras MORKIS

1.1

EESO pozdravlja, da sta visoki predstavnik in Evropska komisija sprejela skupno sporočilo o pregledu evropske sosedske politike, in se zaveda, da so številni predlogi, ki jih je EESO navedel v mnenju o skupnem posvetovalnem dokumentu z naslovom Za novo evropsko sosedsko politiko  (1), vključeni v pregled, kar pomeni poskus ponovne opredelitve ESP, da bi se povečala njena učinkovitost.

1.2

Potreba po pregledu evropske sosedske politike (v nadaljnjem besedilu: ESP) je na eni strani posledica enotnega univerzalnega pristopa, na drugi strani pa posledica obstoječe razdrobljenosti in razpada relativne enovitosti južnega in vzhodnega sosedstva.

1.3

Nova ESP bi morala priznati, da do dramatičnega dogajanja v teh regijah prihaja zaradi zunanjega pritiska in tudi notranje nestabilnosti v povezavi z revščino, neenakostjo, pomanjkanjem priložnosti, korupcijo, politično in versko radikalizacijo, pa tudi nasilnim ekstremizmom.

1.4

Namen pregleda ESP je zagotoviti njeno ustrezno prožnost, da se ohrani sodelovanje držav, ki ne morejo ali nočejo izpolniti vseh zahtev v zvezi z gospodarskim povezovanjem ali usklajevanjem s pravnim redom EU. V tem smislu je nova ESP oblikovana v duhu vključevanja.

1.5

Da bi se omejila škoda zaradi dramatičnih dogajanj v sosedstvu, sporočilo določa novo prednostno nalogo stabilizacije in novi pristop razlikovanja.

1.6

Glede na to, da je posebna pozornost namenjena stabilizaciji, je jasno, zakaj ima vprašanje notranje in zunanje varnosti tako pomembno mesto v sporočilu. Čeprav so instrumenti, ki jih ima na voljo EU, omejeni, je treba sedanjo reaktivno naravnanost nadomestiti s proaktivno politiko dinamičnih diplomatskih prizadevanj s ciljem preprečevanja sporov in mirnega reševanja zamrznjenih konfliktov.

1.7

EESO bi rad poudaril pomen gospodarskega razvoja kot glavnega pogoja za stabilno in varno okolje v sosedstvu EU. EU bi morala partnerje ESP zelo dosledno gospodarsko podpirati in izboljševati dolgoročne pogoje in pripravljenost za izvajanje gospodarskih reform, krepitev konkurenčnosti in posodobitev predpisov na področju podjetništva.

1.8

Ravno tako mora gospodarski razvoj brez dvoma imeti tudi svojo socialno in okoljsko razsežnost, saj lahko ti dejavniki le skupaj dejansko prispevajo k pravemu napredku, stabilnosti in socialnemu miru.

1.9

EESO meni, da nova delovna metoda razlikovanja odraža občutek političnega realizma, povečevanja vrzeli med partnerskimi državami in njihovih različnih teženj. Četudi ni mogoče izpolniti vseh gospodarskih meril, EU ne sme popuščati glede svojih temeljnih vrednot, vključno s socialno razsežnostjo, spoštovanjem univerzalnih človekovih pravic, demokracijo in pravno državo. Žal načelo upoštevanja delovnih standardov Mednarodne organizacije dela kot temelj dobrih odnosov med delodajalci in delojemalci v sporočilu ni omenjeno.

1.10

Vloga organizirane civilne družbe ter avtonomnega socialnega in civilnega dialoga ni dovolj poudarjena. Cilji ESP, vključno s stabilizacijo, ne bodo nikoli doseženi brez znatne udeležbe neodvisnih organizacij civilne družbe. Nikoli ne smemo pozabiti, da je evropsko povezovanje predvsem mirovni projekt, zato je civilna družba izjemno zainteresirana za njegov uspeh.

1.11

V sporočilu niso omenjene sedanja nezadostnost socialnega in civilnega dialoga ter kršitve pravice do združevanja in pravice do svobodnega organiziranja na območju ESP.

1.12

Zdi se, da je v sporočilu predlagan bolj obrambni pristop omejitve ambicij ESP zaradi njenega potenciala krčenja. EU se sooča z razdiralnimi, včasih dramatičnimi dogajanji v južnem in vzhodnem sosedstvu. Vseeno pa pomanjkanje vizije ne bo pripomoglo k premiku z mrtve točke. EESO predlaga opredelitev nove, pogumne in dinamične agende ESP, vključno z možnostjo pristopa k EU za nekatere partnerske države, zlasti vzhodne, ki si tega želijo ter so zmožne in pripravljene izpolniti zahteve.

1.13

EESO pozdravlja navedbo, da bosta boljše komuniciranje in promocija politik EU v samem jedru nove ESP, s čimer bo mogoče bolje pojasniti logiko politik EU in pozitivni učinek konkretnih ukrepov EU. Hkrati je ravno tako pomembno omejiti nevarnost, ki izhaja iz napačnih informacij, lažnih informacij in propagande, ki so v nasprotju s stvarnostjo, vrednotami EU in cilji ESP.

1.14

Poudariti je treba, da ESP tako na jugu kot vzhodu spodkopavajo zunanji dejavniki. Daiš skuša med drugim s terorjem in vojno destabilizirati južno sosedstvo. Ruska diplomatska prizadevanja in vojaški ukrepi so neposredno uperjeni v ESP, zlasti v vzhodno partnerstvo. Poleg tega njeni vojaški posegi na jugu krepijo avtoritarni režim v Siriji.

2.1

EESO pozdravlja pregled evropske sosedske politike, ki ga je opravila Komisija in ki si glede na dramatična dogajanja v sosedstvu EU prizadeva ponovno opredeliti cilje in splošni pristop.

2.2

Odnosi EU s sosedstvom temeljijo na členu 8(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki določa, da Unija razvija posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja.

2.3

Prvotni cilji ESP so bili precej ambiciozni, splošni cilj pa je bil doseči čim tesnejše politično združevanje in največjo možno stopnjo gospodarskega povezovanja z južnimi in vzhodnimi sosedami EU.

2.4

Ena od posledic gospodarskega povezovanja je morebitni boljši dostop do enotnega trga EU, ki ga morajo spremljati težke politične, gospodarske in institucionalne reforme ter tudi zavezanost demokraciji, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic.

2.5

Od obdobja 2003–2004, ko je bila oblikovana ESP, se je sosedstvo močno spremenilo, zaradi česar se je prvotno univerzalno načelo izkazalo za povsem neučinkovito.

2.6

Od leta 2014 je na vzhodno sosedstvo močno vplivala agresivna politika sedanje ruske predsedniške administracije in vlade, zlasti zaradi vojne v Ukrajini in (delno uspešnih) manevrov za privabljanje vzhodnih sosed EU k Evrazijski gospodarski skupnosti, ki jo obvladuje Rusija.

2.7

Ob upoštevanju, da ima vsaka država pravico do svojih političnih stališč, je treba ugotoviti, da želi sedanja ruska administracija razviti svojo sosedsko politiko, kar je nezdružljivo z ESP, ter veljati za globalnega akterja in subjekt s podobnim pomenom, kot ga ima EU.

2.8

Čeprav bi bilo lahko konstruktivno sodelovanje EU z Rusijo koristno za obe strani, se zdi malo verjetno, da bi se bilo mogoče v bližnji prihodnosti izogniti nasprotju interesov v vzhodnem sosedstvu, če Rusija ne bo spremenila svojega agresivnega in uničevalnega odnosa. Nedavni dogodki v Siriji dokazujejo, da to utegne veljati tudi za južno sosedstvo.

2.9

V južnem sosedstvu vojna v Siriji, konflikti v Libiji, pojav Daiša, kontroverzni politični dogodki v nekaterih državah regije in drugi oboroženi spopadi na Bližnjem vzhodu pomenijo, da velika pričakovanja za mir in demokratične spremembe, povezane z arabsko pomladjo, usihajo, vsaj kar zadeva bližnjo prihodnost.

2.10

Vsi ti negativni dogodki in vse večje vrzeli na številnih področjih med posameznimi državami v južnem in vzhodnem sosedstvu zahtevajo ponovno določitev prednostnih nalog, nov pristop, nove načine dela ter proaktivnejšo in uspešnejšo diplomacijo EU. Sporočilo je odziv na te izzive.

3.1

Komisija se strinja s stališči EESO, da morajo stabilnost, večja varnost, prožnost in razlikovanje ter tudi intenzivnejše skupno prevzemanje odgovornosti postati prednostne naloge revidirane ESP. V pregledu je stabilizacija opredeljena kot najnujnejši izziv v številnih delih sosedstva, zato se priporoča, da to postane glavna politična prednostna naloga nove ESP.

3.2

EESO meni, da je to priporočilo utemeljeno, saj nedavni dogodki dokazujejo, da je lahko EU samo delno okrepila stabilnost, blaginjo in varnost v sosedstvu.

3.3

Zelo jasno je tudi, da grožnje za stabilnost v sosedstvu morda niso samo pomembna ovira za demokratični prehod in proces reform, h katerima poziva EU, ampak tudi negativno vplivajo na države, ki uspešno izvajajo spremembe na podlagi ESP, in tudi na samo EU.

3.4

Preprečevanje in obvladovanje sporov je treba močno okrepiti, zlasti ker so številni zamrznjeni konflikti še vedno resna grožnja za stabilnost v južnem in vzhodnem sosedstvu. Da bi Evropa imela pozitivno vlogo pri iskanju miroljubnih rešitev, mora na eni strani ostati nepristranska, na drugi strani pa pomagati žrtvam ter najbolj ranljivim in ogroženim.

3.5

Precej jasno je tudi, da nestabilnost ni samo posledica zunanjega pritiska, zato je v skupnem sporočilu pravilno opredeljena povezava med nestabilnostjo in revščino, neenakostjo, pomanjkanjem priložnosti in korupcijo, ki lahko povečajo dovzetnost za radikalizacijo. V dokumentu ni ravnotežja med gospodarsko in socialno razsežnostjo, zaradi česar je podcenjena pomembna vloga, ki jo imata blaginja in socialna zaščita za stabilnost.

4.1

Nova ESP je bila oblikovana tako, da odraža različne težnje, cilje in interese partnerskih držav ter stanje, ki je posledica različnega razvoja dogodkov v določenih državah sosedstva EU.

4.2

V skupnem sporočilu je navedeno, da bo „EU še naprej sodelovala s partnerskimi vladami, civilno družbo in državljani glede vprašanj človekovih pravic in demokracije“. Ta navedba še zdaleč ni kategorična in odraža nov smisel političnega realizma in pripravljenost omiliti odločno spodbujanje evropskih vrednot iz Listine EU o temeljnih pravicah.

4.3

V sporočilu niso omenjene konvencije in priporočila Mednarodne organizacije dela. Upoštevanje temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela pa je spodnja meja, ki se je ne sme prestopiti; razlikovanje ne sme oslabiti tega načela.

4.4

V sporočilu je navedeno, da „bo to privedlo do različnih vzorcev odnosov, kar bo obema stranema vlilo močnejši občutek odgovornosti. EU je pripravljena razpravljati o možnosti skupne določitve novih prioritet za posamezna partnerstva, ki bi na podlagi skupno ugotovljenih skupnih interesov bolje opredelile poudarek vsakega odnosa“. To ne napoveduje samo spremembe v ubeseditvi, ampak tudi opustitev precej „normativnega pristopa“, ki se osredotoča na prenos evropskih vrednot v partnerskih državah.

4.5

Do spremembe strategije je verjetno delno prišlo zaradi želje po razbitju iluzije, da želijo vsi narodi sprejeti demokratične standarde EU in da jim to preprečujejo zgolj represivni režimi. EESO kljub temu zastopa stališče, da kompromisi glede univerzalnih človekovih pravic ali demokratičnih vrednot niso možni.

4.6

Res je tudi, da so nekatere partnerske države izrazile mnenje, da je nova ESP preveč predpisujoča ter ne odraža dovolj posebnosti in teženj partnerskih držav.

4.7

Pristop „več za več“, ki temelji na spodbudah, se je izkazal za samo delno učinkovitega. Neučinkovit je bil v državah, v katerih so lokalne elite nasprotovale preobrazbi, ki jo je uveljavljala EU. Poleg tega je načelo „več za več“ včasih dajalo vtis plačevanja za spoštovanje vrednot EU. Edini način za zagotovitev spoštovanja vrednot EU je, da se ljudi in skupnosti prepriča v njihovo splošno pomembnost ter da jih sprejmejo kot svoje. Kupovanje vrednot za projekte ni učinkovito. V zvezi s tem EESO ceni navedbo, da „bo EU proučila učinkovitejše načine za spodbujanje temeljnih reform s partnerji, med drugim z vključitvijo civilnih, gospodarskih in socialnih akterjev“.

4.8

Kljub temu tudi ob upoštevanju novega diferenciranega pristopa ne smemo dopustiti, da načelo „več za več“ postane „več za manj“ zaradi novega najpomembnejšega cilja stabilizacije v sosedstvu. Dodatno je treba razviti načelo pogojenosti pri izvajanju prilagojene politike v okviru ESP.

4.9

Ugotoviti je treba, ali novi pristop razlikovanja v praksi pomeni postopno odpravo ESP in nemoten prehod na povsem dvostranski pristop.

4.10

Poudariti je treba tudi, da novo „skupno prevzemanje odgovornosti“, ki pomeni manj pokroviteljsko in pristnejše partnerstvo, skupaj z razlikovanjem, ne sme voditi k politiki izbiranja, v okviru katere lahko partnerske države izberejo samo tiste dele partnerstva, ki ustrezajo njihovim vladam.

4.11

Razlikovanje bo tudi vplivalo na to, kako se poroča o napredku posameznih partnerskih držav. Razvit bo nov način ocenjevanja, pri katerem bo poudarek na konkretnih ciljih, dogovorjenih s partnerji. Obžalovanja vredno je, da bo sedanji pregleden način priprave poročil o napredku v podobnih obliki za vse države hkrati nadomeščen z vrsto poročil različne narave in za različne države v obliki, ki še ni določena.

5.1

Sporočilo ne namenja dovolj pozornosti vlogi organizirane civilne družbe niti socialnemu ali civilnemu dialogu. Zgolj bežno je omenjena potreba po večjem vključevanju civilne družbe in tudi socialnih partnerjev ter po tem, da je treba „razširiti ukrepe ozaveščanja na relevantne člane civilne družbe v njenem najširšem pomenu, pa tudi na socialne partnerje“.

5.2

Kaže se jasno pomanjkanje civilnega in socialnega dialoga v skoraj vseh državah južnega in tudi vzhodnega sosedstva, čeprav je bil v nekaterih državah na tem področju dosežen znaten napredek, na primer v Tuniziji in Gruziji.

5.3

V sporočilu niso omenjene kršitve pravice do združevanja in pravice do svobodnega organiziranja delodajalcev, delojemalcev ali nevladnih organizacij na območju ESP, sporočilo pa tudi ne vsebuje prave vizije, kako zagotoviti spodbudno okolje za vključevanje v oblikovanje politike, načrtovanje programov, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik javnih organov.

5.4

V sporočilu je poudarek namenjen reformi javne uprave in izpolnjevanju zavez partnerjev ESP glede enakosti spolov, vendar v zvezi s tem ni omenjena vloga civilne družbe.

5.5

EESO je zavezan sodelovanju s svojimi partnerskimi organizacijami v državah ESP z jasnim ciljem skupnega spremljanja izvajanja ESP in učinka novega pristopa razlikovanja.

6.1

Čeprav strategija in konkretni ukrepi EU, povezani z migracijami in mobilnostjo, niso specifični za ESP, je v zvezi s tem ključno sodelovanje s partnerskimi državami.

6.2

Iskanje rešitve za sedanjo begunsko krizo mora biti del širše strategije EU, vendar pa je učinkovito in uspešno izvajanje agende ESP za migracije in mobilnost lahko zanjo zelo pomembno.

6.3

V sporočilu je zelo upravičeno navedeno, da „je obravnavanje osnovnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega preseljevanja osrednjega pomena za stabilizacijo sosedstva“. To pa ni najbolj usklajeno s pristopom razlikovanja, ki lahko pomeni manj ambiciozen odnos nekaterih partnerskih vlad do obsojanja sistematičnih kršitev političnih, socialnih in gospodarskih pravic, čeprav je to še vedno glavni razlog za nestabilnost.

6.4

EESO opozarja tudi, da je treba pobude za poenostavitev vizumskih postopkov oceniti kot enega od najpomembnejših instrumentov za tesnejše sodelovanje z državami ESP. EESO odločno podpira sheme za poenostavitev vizumskih postopkov in opozarja, da bi lahko odprava schengenskega območja te sheme ogrozila.

6.5

EESO podpira tudi, da se bo EU, kot je navedeno v sporočilu, „še naprej zavzemala za realistično in pošteno podobo migracij ter odločen boj proti vsem oblikam in izrazom rasizma in diskriminacije s spodbujanjem medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in medsebojnega razumevanja“.

7.1

EESO pozdravlja prizadevanja za krepitev konkurenčnosti, podpiranje gospodarstev partnerjev ESP in izboljšanje možnosti za lokalno prebivalstvo kot osnovni pogoj za stabilno in varno okolje v sosedstvu EU. Vse sosednje države imajo gospodarske težave, ki so zelo različne, tako glede vzrokov težav, kot tudi glede njihovega obsega in vpliva na stabilnost. Zato je vidik razlikovanja za prihodnji razvoj odnosov z državami sosedstva med drugim potreben tudi zaradi njihovih gospodarskih in socialnih razlik. Reforme javne uprave, pravosodnih sistemov in varnostnega sektorja ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu so prednostna področja za nadaljnje sodelovanje. Napredek na vseh teh področjih je za stabilnost ključnega pomena, za uspeh pa je potrebno tudi varno in stabilno okolje.

7.2

EESO pozdravlja vključitev potrebe po celostnem in učinkovitem izvajanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini, ki so že bili podpisani, skupaj z reformami v državah ESP. Da pa bi imele partnerske države koristi od poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini, morajo izvesti zahteven postopek bistvene posodobitve proizvodnje in storitev. Sporočilo je v zvezi s tem jasno in navaja podporo EU pri razvoju zmogljivosti za obvladovanje izzivov poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini.

7.3

Cilja dosežene proste trgovine med EU in državami ESP, ki si prizadevajo za tesnejše sodelovanje, se ne sme opustiti. Možnost dostopa do trga EU spodbuja sosednje države k izvajanju gospodarskih reform in posodobitvi proizvodnje in podjetij. Zaradi nestabilnih političnih in gospodarskih razmer, ki ne spodbujajo naložb, pa imajo težave pri posodobitvi svojih gospodarstev celo države podpisnice poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini. Dostop do EU in drugih mednarodnih trgov je neposredno povezan z vprašanjem zaposlovanja in možnosti mladih za vključitev na trg dela. Zakoreninjenost oligarhov in korupcije ovira gospodarske reforme. EU mora izvajati močnejši pritisk in uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za izboljšanje razmer, da bi omogočila privabljanje naložbenega kapitala v države s stabilnim gospodarskim okoljem.

7.4

Jasno je tudi, da bodo zaradi izvajanja poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini nastali veliki socialni izzivi. Zato je ključno, da so v ta proces vključeni vsi deležniki, zlasti socialni partnerji. Notranje svetovalne skupine in platforme civilne družbe lahko imajo pri tem pozitivno vlogo, zato bi jih bilo treba polno vključiti v izvajanje poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini.

7.5

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da je v sporočilu ustrezna pozornost namenjena vprašanju izobraževanja in poklicnega usposabljanja (predvsem za mlade). Verjetno se bo v državah, v katerih je to najbolj nujno, okrepila podpora osnovnošolskemu in srednješolskemu izobraževanju, države sosedstva pa bodo imele tako v smislu obsega kot tudi v smislu financiranja več možnosti, da bodo sodelovale v programu Erasmus+; uporabljeni bodo tudi drugi ukrepi za razvoj znanja in veščin mladih – tako bo precej olajšan dostop do trga dela.

7.6

Razvoj prometnih povezav z državami sosedstva lahko še dodatno prispeva h krepitvi njihovih gospodarstev. Odločno je treba pozdraviti določbo, da mora EU razširiti glavna vseevropska omrežja v vzhodnih partnerskih državah in skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami in drugimi partnerji spodbujati vlaganje ter pripraviti načrte evro-sredozemskega prometnega omrežja s primerjalnimi merili. Ti načrti so pomembni tudi za organizacije civilne družbe, ki bi morale biti aktivno vključene v njihovo izvajanje.

7.7

EU je v smislu energetske oskrbe odvisna od sosednjih držav. Zato so skupni energetski projekti obojestransko koristni in potrebni za obe strani. Posebno pomembna so vprašanja varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti ter zmanjšanja emisij in projekti na področju obnovljivih virov energije. V skupnem sporočilu je upravičeno poudarjena potreba po krepitvi energetskega dialoga EU z državami sosedstva na področju energetske varnosti, reform energetskega trga in spodbujanja energetsko trajnostnega gospodarstva s ciljem izgradnje trdne energetske unije, osredotočene na ambiciozno podnebno politiko.

7.8

EESO pozdravlja navedbo, da je „[kmetijstvo] glavni vir delovnih mest v številnih partnerskih državah, zato bi morala EU še naprej podpirati trajnostne in vključujoče politike ter naložbe v modernizacijo sektorja, na podeželskih območjih pa po potrebi spodbujati tudi diverzifikacijo v druge dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek.“ Vendar je treba poudariti, da usklajevanje na področju kmetijstva in proizvodnje hrane kot posledica izvajanja poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini ne sme povzročiti znižanja kakovosti kmetijskih proizvodov ali zmanjšanja delovnih standardov.

8.1

EESO pozdravlja močen poudarek, ki je v skupnem poročilu namenjen varnostni razsežnosti. Ključna sta krepitev odpornosti partnerjev proti zunanjim in notranjim grožnjam ter spodbujanje posodobitve za dolgoročno gospodarsko in socialno stabilnost.

8.2

EESO podpira prednostne naloge, navedene v okviru varnosti ESP, pri čemer so izredno pomembni boj proti terorizmu, preprečevanje radikalizacije in organiziranega kriminala, preprečevanje korupcije in boj proti kibernetskemu kriminalu. Te prednostne naloge se lahko izpostavi kot ključno nalogo za okrepitev varnosti v ESP in tudi sami EU.

8.3

Poudariti pa je treba, da grožnje za stabilnost držav ESP ne predstavljajo samo teroristi ali kriminalne organizacije, temveč tudi nekatere vlade, ki kršijo mednarodno pravo in povzročajo spore in krize v regiji ESP.

8.4

EESO pozdravlja pobudo za zagotavljanje novega zagona sodelovanju v zvezi z zadevami, povezanimi s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), pri čemer izpostavlja zlasti možnost uporabe misij in operacij SVOP, po potrebi bojnih skupin EU, pri praktičnem izvajanju skupne odgovornosti in varnostnih interesov. Instrumente SVOP in diplomatska prizadevanja je treba poleg odziva na krize uporabljati tudi kot politično orodje za preprečevanje kriz. EU mora poudariti, da je potrebna večja vključenost v preprečevanje sporov in diplomatsko posredovanje med potencialnimi državami ali nevladnimi akterji v konfliktu.

9.1

EESO pozdravlja stališče iz skupnega sporočila, da je treba ohraniti glavne obstoječe oblike regionalnega sodelovanja – krepitev programa za vzhodno partnerstvo in regionalno sodelovanje v južnem sosedstvu. Poudariti pa je treba, da so se znotraj obstoječih regionalnih okvirov v zadnjih nekaj letih pojavila precejšnja odstopanja in razlike. Spodbudno bi lahko bilo, če bi predlagali jasnejše razlikovanje med partnerji ESP, in sicer med tistimi, ki so že dosegli višjo stopnjo povezovanja z EU (s pridružitvenimi sporazumi in poglobljenimi in celovitimi sporazumi o prosti trgovini) ali to nameravajo storiti, in drugimi državami.

9.2

Še vedno ni jasno, kako bo nova ESP spodbujala nadaljnje tesno sodelovanje s partnerskimi državami, ki so uspešne pri izvajanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini in ki so evropsko naravnane. EESO ponovno poudarja svoje mnenje, da je treba nekaterim državam vzhodnega partnerstva ponuditi jasno evropsko perspektivo pristopa. To ne bi privabilo in spodbudilo le njihovih vlad, da bi si prizadevale spremeniti svoje države in uskladile svojo zakonodajo s pravnim redom EU, temveč tudi organizirano civilno družbo, da bi prispevala k tem prizadevanjem. To bi tudi približalo evropske vrednote in identiteto državljanom partnerskih držav.

9.3

EESO podpira zamisel o tematskih okvirih, ki morajo spodbujati splošno usmeritev k bolj prilagojenim pobudam in projektom za zainteresirane strani južnega in vzhodnega sosedstva. Vseeno se zdi, da je predlagana zamisel preobširna in nima jasnega cilja. Forumi za razpravljanje o vprašanjih, kot so migracije, energija in varnost, so prvi korak v smeri poglobljenega sodelovanja v zvezi s temi izzivi. EU mora biti jasnejša glede posebnih rezultatov, ki jih želi doseči z uporabo teh tematskih okvirov.

9.4

Upoštevati je treba, da so bile nekatere sosede sosednjih držav (zlasti Rusija) povabljene k sodelovanju v ESP, vendar nikoli niso izkoristile te priložnosti. Zato je treba tematske platforme uporabljati izključno za specifične namenske cilje in ne zagotavljati priložnosti akterjem tretjih strani, da spodbujajo uresničevanje svojih ciljev v škodo načel ESP. Oblika sodelovanja s „sosedami sosednjih držav“, kakor je opisana v sporočilu, še zdaleč ni dobro opredeljena, zato je treba vsakršno tovrstno sodelovanje pozorno spremljati, da ga katera koli tretja stran ne bi zlorabila v škodo interesov partnerskih držav, EU ali same ESP. Vključevanje drugih akterjev in sodelovanje z njimi, ki presega sosedstvo (ali sosede sosednjih držav), mora temeljiti na pripravljenosti in suvereni odločitvi partnerjev ESP, da v svoje sodelovanje z EU vključijo nove akterje.

10.1

EESO pozdravlja pobudo za „nadaljnjo krepit[ev] sodelovanja z velikimi mednarodnimi finančnimi institucijami in prek Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo“ in vmesni pregled zunanjih finančnih instrumentov EU v letu 2017. Jasno je treba poudariti, da je treba zaradi večjih potreb in izzivov v sosedstvu EU poleg učinkovitejše razporeditve dodeljenih 15 milijard EUR iz evropskega instrumenta sosedstva v obdobju 2014–2020 zagotoviti tudi znatna dodatna sredstva.

10.2

EESO podpira predlog o uporabi „prožnostne rezerve“ znotraj evropskega instrumenta sosedstva za nujno dodelitev sredstev za nepredvidene potrebe in o prilagoditvi finančnih predpisov, da bi se lahko neporabljena sredstva prenesla v naslednje leto.

10.3

Menimo pa, da mora biti evropska sosedska politika osredotočena predvsem na izboljšanje obstoječih finančnih instrumentov in ne na poudarjanje novih finančnih struktur ali „skrbniških skladov“. Rezultat tesnejšega sodelovanja med državami članicami in partnerskimi državami mora biti večja preglednost izdatkov in odgovornost. To bo vključevalo zmožnost hitrejšega odzivanja na spreminjanje političnih in varnostnih razmer ter po potrebi preusmeritev sredstev. EU mora sprejeti tudi jasen pristop v primerih, ko partnerji ne izberejo tesnejšega povezovanja, in oblikovati spodbude za spoštovanje temeljnih vrednot in izvajanje ključnih reform.

10.4

EU in države članice morajo proučiti možnosti za razširitev skupnega načrtovanja programov v okviru ESP. Državam članicam in drugim deležnikom je treba zagotoviti boljšo preglednost načrtovanja programov in poročanja o rezultatih. Pri tem lahko imajo organizacije civilne družbe pomembno vlogo.

11.1

EESO pozdravlja odločitev, da se poveča prepoznavnost politik EU in spodbuja učinkovitejše obveščanje o novi ESP. V sporočilu je upravičeno izpostavljeno, da bo „[izboljšana] javna diplomacija […] prispevala k boljši pojasnitvi logike politik EU in pozitivnega učinka konkretnih ukrepov EU“. Prav tako je pomembno, da se ne spregleda škoda, ki izhaja iz napačnih informacij, lažnih informacij in propagande, ki so v nasprotju z vrednotami EU in načeli ESP.

11.2

EU mora poiskati ustrezne instrumente in sredstva za obravnavanje izzivov komuniciranja v partnerskih državah ESP in znotraj EU. Projektna skupina EU East Stratcom, ki jo je ustanovila Evropska služba za zunanje delovanje, je samo prvi korak k ozaveščanju državljanov EU in državljanov partnerjev ESP o sovražnih in škodljivih informacijah v javnem komuniciranju. Evropska služba za zunanje delovanje ne sme odstopiti od zavez za nadaljnjo krepitev strateškega komuniciranja EU.

11.3

Izzivi migracij v regiji ESP in tudi znotraj EU morajo biti glavna prednostna naloga v smislu strateškega komuniciranja in javne diplomacije. EU in njene države članice morajo upoštevati, da lahko nesporazum pri komuniciranju o migracijski in begunski politiki močno škodi povezanosti držav članic in zaupanju partnerjev ESP ter celo stabilnosti EU.