5.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/1

—

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije Letni pregled rasti za leto 2016 in začetka evropskega semestra 2016 (1),

—

ob upoštevanju (osnutka) poročila Evropskega parlamenta o Evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: Letni pregled rasti za leto 2016 (2015/2285(INI)),

1.

poudarja, da sta se zaradi naložbene vrzeli, ki je nastala po krizi, rast in zaposlovanje v EU zmanjšala, kar ovira konkurenčnost in ogroža ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; izraža zaskrbljenost, da se z daljšim obdobjem nizke ravni naložb omejuje dolgoročni potencial za rast števila in kakovosti novih delovnih mest;

2.

ugotavlja, da je – kot je bilo potrjeno v nedavni skupni raziskavi OR in OECD (2) – zmanjšanje proračuna oslabilo javne naložbe v infrastrukturo, pa tudi v izobraževanje, poklicno usposabljanje, zdravstvo, socialne storitve, otroško varstvo in stanovanjsko politiko, in to v času, ko nizka pričakovanja glede rasti gospodarske dejavnosti odvračajo zasebne naložbe;

3.

poudarja, da je treba z dokončanjem notranjega trga, zlasti v storitvenem sektorju, z izvedbo strukturnih reform, usmerjenih v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in boj proti neenakostim, z izboljšanjem zakonodaje in poslovnega okolja, z bojem proti goljufijam in sivi ekonomiji ter spodbujanjem podjetništva odpraviti ovire za zasebne in javne naložbe. V tem smislu poudarja pomen uspešne in učinkovite uporabe skladov EU v partnerstvu z zasebnim sektorjem, da se lahko z javnimi in zasebnimi sredstvi skupaj doseže pozitivni učinek na terenu. Glede na to, da Evropska komisija namerava z državami članicami začeti pogovor o prepoznavanju teh ovir, poudarja, da jih je treba na vsaki ravni uprave posebej analizirati in v ta proces vključiti OR;

4.

spodbuja države članice EU, da pritegnejo lokalne in regionalne oblasti h kar največjemu črpanju sredstev iz strukturnih skladov, iz katerih se v povprečju financira približno 14 % vseh javnih naložb, v devetih državah članicah pa ta delež presega 50 %, ter iz naložbenega načrta za Evropo (Evropski sklad za strateške naložbe), ki bi ga bilo treba izvajati po načelih prožnosti in dopolnjevanja s strukturnimi skladi, da bi izkoristili vse njegove naložbene zmogljivosti, tako zmogljivosti javnega kot tudi zasebnega sektorja;

5.

podpira proces naraščajoče gospodarske in socialne konvergence, vendar poudarja, da bo mogoče socialne, gospodarske in teritorialne razlike odpraviti samo s teritorialno vizijo, ki nam bo omogočila v večji meri doseči pristop od spodaj navzgor in bo lokalni pristop politik povezala s teritorialno razsežnostjo revidirane strategije Evropa 2020 in v rezultate usmerjeno kohezijsko politiko EU;

6.

meni, da bi moral biti predlagani program za podporo strukturnim reformam (PPSR) po zaključku rednega zakonodajnega postopka na voljo nacionalnim, regionalnim in lokalnim oblastem v skladu s sedanjo delitvijo pristojnosti v državah članicah; poudarja, da se zaradi izvajanja tega programa ne bi smela zmanjšati finančna sredstva v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

7.

poudarja, da je povečanje učinkovitih upravnih zmogljivosti na vseh ravneh upravljanja, tudi na lokalni in regionalni, izjemno pomembno za ponovno spodbuditev dolgoročnih naložb, strukturnih reform ter odgovorne in učinkovite porabe;

8.

poudarja, kako pomembni sta pametna gospodarska politika in stabilnost javnih financ v vsaki državi članici kot predpogoj za nujne kratkoročne in dolgoročne javne naložbe;

9.

meni, da letni pregled rasti za leto 2016 Komisiji daje močne argumente za preučitev možnosti, da za Evropsko unijo kot celoto predlaga fiskalno zmogljivost za izvajanje proticikličnih politik in pospešitev oživitve. Ta fiskalna zmogljivost bi morala spoštovati načelo subsidiarnosti in zagotoviti, da se omogoči dovolj prožno izvajanje politik, ki ustrezajo lokalnim potrebam, kar bi dosegli z vključitvijo lokalnih in regionalnih oblasti v oblikovanje politik;

10.

ponavlja svoj poziv k zlatemu pravilu javnega računovodstva, da se dolgoročne naložbe ločijo od tekočih odhodkov; v ta namen ponavlja svoje pozive Evropski komisiji, naj predstavi belo knjigo, ki bi se oprla na načela OECD za učinkovite javne naložbe na vseh ravneh upravljanja in na ravni EU določila tipologijo kakovosti javnih naložb za račune javnih izdatkov glede na njihove dolgoročne učinke; spodbuja zmanjšanje tekočih odhodkov, da se zniža davčna obremenitev in spodbudijo zasebne naložbe;

11.

opozarja na svoj predlog, da se v oceno makroekonomskih neravnotežij vključi kazalnik glede obsega naložb;

12.

poudarja, da je pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast ter Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji potrebna prilagodljivost, da bi se naložbena sposobnost lokalnih in regionalnih oblasti spodbujala, ne pa omejevala. Odbor od Komisije pričakuje, da bo kot nadaljevanje sporočila, ki ga je objavila januarja 2015, predložila dodatne konkretne predloge za upoštevanje tega vidika pri izvajanju ali morebitni reviziji teh sporazumov;

13.

je zadovoljen, da se strategija Evropa 2020 priznava kot dolgoročni okvir politike na več ravneh; poudarja pomen teritorialne razsežnosti, ki jo je treba dati strategiji; napoveduje, da se bo OR posvetoval z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter tako pomagal opredeliti kazalnike in cilje revidirane strategije Evropa 2020, z njimi pa se bo posvetoval tudi o dolgoročnejši strategiji za obdobje po letu 2020, ki jo je Evropska komisija napovedala za leto 2016; predlaga vključitev nove vodilne pobude o demografskih izzivih kot horizontalnega instrumenta, zato da bi vsa območja, ki se morajo soočati z različnimi demografskimi izzivi, dosegla pametno, vzdržno in vključujočo rast;

14.

poudarja, da bi morali v nacionalne reformne programe in priporočila za posamezne države vključiti teritorialno razsežnost, da bi zagotovili čim večjo rast in zmanjšali teritorialne razlike;

15.

Komisijo in Parlament znova poziva, naj sprejmeta kodeks ravnanja in zagotovita strukturirano sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropskem semestru; ponovno poudarja svojo zavezo, da bo v zvezi s tem v letu 2016 podal konkretne predloge; se zavezuje, da bo sodeloval v rednem dialogu z Evropsko komisijo, zlasti v evropskem delu procesa semestra;

16.

pozdravlja namero za boljše povezovanje euroobmočja z nacionalnimi razsežnostmi ekonomskega upravljanja EU, ki se kaže v tem, da je bil Letni pregled rasti za leto 2016 predložen hkrati s priporočili za euroobmočje, na začetku ciklusa evropskega semestra 2016;

17.

podpira poziv Evropskega parlamenta, da je treba v evropski semester vključiti steber enotnega trga s sistemom za redno spremljanje ter ocenjevanje povezovanja, ki bo vključeval niz kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, primerjalne analize, medsebojne strokovne preglede in izmenjavo primerov najboljše prakse;

18.

je zadovoljen z dejstvom, da letni pregled rasti, ki ga je pripravila Komisija, v Poročilo o mehanizmu opozarjanja 2016 dodaja tri socialne kazalnike (stopnja aktivnosti, brezposelnost mladih in dolgotrajna brezposelnost) in tako odraža cilje iz člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

19.

pooblašča svojega predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu ter predsedniku Evropskega sveta.