21.1.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 18/1

1.

Svet je v okviru delovnega načrta Evropske unije za mladino za obdobje 2014–2015 (1) kot glavno prednostno nalogo trojke predsedstev (IT, LV, LU) določil krepitev vloge mladih, s poudarkom na dostopu do pravic, samostojnosti, političnem udejstvovanju in aktivnem državljanstvu;

2.

gospodarska in socialna kriza, ki je zaznamovala zadnjih nekaj let, še vedno negativno vpliva na mlade. Zaradi demografskih sprememb, brezposelnosti in zaposlitve pod negotovimi pogoji mladi vse težje postanejo samostojni in učinkovito uveljavljajo svoje pravice;

3.

visoke stopnje brezposelnosti mladih so prispevale k razširitvi revščine, marginalnosti, socialne izključenosti in zdravstvenih težav, pa tudi k izgubi zaupanja v prihodnost. Raziskave kažejo tudi, da je v nekaterih državah članicah vedno več mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo (2), in da obstaja tesna povezava med družbenoekonomskim položajem in političnim udejstvovanjem: v primerjavi z ostalimi mladimi je pri mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, manj verjetno, da se bodo udeležili volitev (3), manj zaupanja v politične organizacije in manj zanimanja za državljansko udejstvovanje;

4.

mladi so kljub vsemu dragocen vir za družbo. Njihova znanja, kompetence ter kreativne in inovativne sposobnosti bi bilo treba vedno upoštevati pri izvajanju strategij za mladinske politike na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

5.

da obstajajo znaki, da mladi postajajo samostojni (4) pozneje kot nekdaj;

6.

da je upad gospodarske rasti poglobil neenakosti med generacijami in bi lahko imel dolgotrajen vpliv na socialno kohezijo in solidarnost naših družb;

7.

da je treba ustrezno pozornost nameniti vse večji mobilnosti mladih v Evropi, tudi zaradi iskanja zaposlitve v drugih državah, da bi to postala resnična priložnost za oseben in poklicen razvoj mladih. V zvezi s tem lahko program Erasmus+ pomembno prispeva k spodbujanju večje samostojnosti in udejstvovanja mladih v socialnem življenju prek mobilnosti ter k izboljšanju znanj in kompetenc, pomembnih za zaposljivost in državljansko udejstvovanje;

8.

skupnih sklepov (5) konference EU o mladih, ki je potekala od 13. do 15. oktobra 2014 v Rimu (6);

9.

skupno učinkovanje dejavnikov, ki so posledica gospodarske in socialne krize, kot so nižji prihodki, pomanjkanje delovnih mest in večja nestanovitnost zaposlitve, je okrnilo možnost mladih, da postanejo samostojni (7);

10.

zato je treba oblikovati ustrezne ukrepe in politike v podporo samostojnosti mladih in njihovemu prehodu v odraslost. To ne vključuje le ukrepanja v skladu s politikami, ki pospešujejo prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev, temveč tudi ukrepanje na sorodnih področjih, kot so dostop do financiranja, zdravje in blaginja ter politično in državljansko udejstvovanje, da se zagotovijo orodja, ki jih mladi potrebujejo za osamosvojitev in udejstvovanje v socialnem življenju;

11.

da bi zagotovili dostop mladih do pravic, se mora EU med drugim osredotočiti na odpravljanje brezposelnosti mladih, spodbujanje aktivnega državljanstva ter zmanjšanje neskladij med znanji in kompetencami, ki jih pridobijo mladi, in zahtevami trga dela, hkrati pa mladim omogočiti, da prispevajo k trajnostnemu ustvarjanju novih delovnih mest, in sicer s spodbujanjem visokokakovostnega izobraževanja ter izboljšanjem sporočanja znanj in kompetenc diplomantov delodajalcem;

12.

da bi lahko EU in države članice v kontekstu medsektorskega sodelovanja na področju mladinske politike v okviru svojih pristojnosti in ob upoštevanju načela subsidiarnosti po potrebi spodbujale ukrepe v zvezi z naslednjimi vprašanji:

13.

dosežejo napredek pri določanju ovir, ki mladim otežujejo udejstvovanje v družbenem in političnem življenju, pri čemer naj razmislijo o morebitni uvedbi ukrepov za obravnavo teh ovir;

14.

si prizadevajo za spodbujanje dostopa mladih do kakovostnih zaposlitev s poštenim plačilom in socialnim varstvom, da bodo lahko živeli samostojno, stabilno in dostojno;

15.

v zvezi z mladimi spodbujajo enake možnosti in enakost spolov, tudi na področju družbenega, gospodarskega in političnega življenja. Razmislijo naj tudi o sprejetju ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da lahko mladi usklajujejo poklicno in zasebno življenje;

16.

vlagajo v preventivne in intervencijske ukrepe za znižanje osipa v šolah, zlasti z oblikovanjem politik za zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja in usmerjene podpore za izboljšanje šolskega okolja. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi odpravljanju ovir, ki mladim preprečujejo, da bi med izobraževanjem v celoti izkoristili svoj potencial;

17.

ob upoštevanju ugotovitev iz študije o pomenu mladinskega dela (8) takšno delo spodbujajo kot temeljno sredstvo, ki mladim omogoča oblikovanje lastnih pobud in podpira prehod mladih v odraslost;

18.

razmislijo o spodbujanju oblikovanja programov socialnih stanovanj (9), osredotočenih zlasti na mlade z nizkimi prihodki, kot so študenti, pripravniki in mladi brezposelni;

19.

razmislijo, kako bi lahko spodbudili oblikovanje shem za mlade, s katerimi bi se podprli njihovi poslovni projekti;

20.

podpirajo vzpostavitev mladim prijaznih informacijskih služb, ki lahko pomagajo pri informiranju mladih glede njihovega dostopa do pravic;

21.

podpirajo dostop mladih do kulturnega življenja, da bi jim pomagali prispevati k oblikovanju bolj povezane družbe;

22.

še naprej vlagajo v spodbujanje samostojnosti mladih z razvijanjem in podpiranjem mladinskih politik in mladinskega dela ter po potrebi z ustrezno podporo in financiranjem neodvisnih in mladinskih organizacij oz. organizacij, ki jih vodijo mladi;

23.

spodbujajo načelo, da sta samostojnost in udejstvovanje mladih pomembna vidika, ki ju je treba upoštevati pri oblikovanju socialnih in ekonomskih strategij v EU;

24.

podpirajo kampanje in izobraževalne programe za ozaveščanje o človekovih pravicah (vključno z državljanskimi, političnimi, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami) ter o tem, kako lahko mladi v celoti uveljavljajo takšne pravice, med drugim z uporabo obstoječih mrež. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti mladim z manj priložnostmi;

25.

spodbujajo uporabo obstoječih možnosti v okviru programa Erasmus+, tudi glede usposabljanja učiteljev in mladinskih delavcev o človekovih pravicah (vključno z državljanskimi, političnimi, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami), da lahko ti svoje znanje širijo v okviru svojih institucij izobraževanja in usposabljanja;

26.

zagotovijo čimprejšnje izvajanje delovnega načrta EU za mladino s pravim medsektorskim sodelovanjem;

27.

uporabijo jamstvo za mlade kot sredstvo za spodbujanje strukturnih reform v državah članicah in izmenjavo dobrih praks med njimi, zlasti v zvezi s spremljanjem izvajanja jamstva glede prehoda mladih iz izobraževanja v zaposlitev;

28.

vzpostavijo izmenjavo najboljših praks v okviru obstoječih struktur, da se preuči in obravnava položaj mladih glede njihove samostojnosti, udejstvovanja v civilni družbi in blaginje ter pripravijo potrebne izboljšave na vseh ravneh;

29.

čim bolj izkoristijo možnosti, ki jih ponuja program Erasmus+, in ga spodbujajo, da mladim zagotovijo ustrezna znanja in kompetence, podprejo njihovo samostojnost ter jih spodbudijo k dejavnemu udejstvovanju v družbi;

30.

mlade obveščajo o dostopu do pravic na splošno in zlasti v okviru njihovih dejavnosti ter vzpostavijo konkretne pobude, na primer informacijske službe, za ozaveščanje o vprašanjih v zvezi z njihovo samostojnostjo in dostopom do pravic;

31.

v okviru instrumentov prenovljenega okvira preuči položaj in ovire, s katerimi se mladi soočajo pri dostopu do svojih pravic, in sicer na podlagi prostovoljnih prispevkov držav članic in ob sodelovanju strokovnjakov, oblikovalcev politik ter predstavnikov mladinskih organizacij in drugih organizacij civilne družbe. Poleg tega bi bilo treba to analizo redno pregledovati, da bi državam članicam koristila tudi pri izmenjavi izkušenj in dobrih praks;

32.

okrepi medsektorski pristop k mladinski politiki in zagotovi, da bo dostop mladih do pravic upoštevala pri oblikovanju politik in programov, kjer je to ustrezno;

33.

prek evropskega mladinskega portala ozavešča o vprašanjih v zvezi z udejstvovanjem mladih, tudi o samostojnosti in dostopu do pravic;

34.

predlaga možne ukrepe za spodbujanje udejstvovanja mladih v demokratičnem življenju v Evropi. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati delo, ki ga je opravil Svet Evrope, ter partnerstvo med Evropsko komisijo in Svetom Evrope na področju mladine;

35.

upošteva delo glede socialne vključenosti – s poudarkom na ozaveščanju, dostopu do socialnih pravic ter boju proti novim oblikam ksenofobije in diskriminacije –, ki poteka v dogovorjenem okviru partnerstva med Evropsko komisijo in Svetom Evrope na področju mladine.