EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52015XC0227(03)

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

UL C 70, 27.2.2015, p. 16–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

27.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/16


Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 70/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

DE MEERLANDER

Št. EU: NL-PGI-0005-01175-6.11.2013

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime

„De Meerlander“

2.   Država članica ali tretja država

Nizozemska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Proizvod so gomolji meerlandske sorte Solanum tuberosum L., namenjeni za prehrano ljudi. Sorta je nastala s križanjem sort Beverlander in Record, na trg pa je prišla leta 1947. Sorta je bila razvita na polderju Harlemmermeer, od koder izhaja njeno ime „de Meerlander“.

Fizikalne lastnosti

Krompir „de Meerlander“ je zgodnja sorta.

Gomolji krompirja „de Meerlander“ so srednje velikosti in pravilne okrogle do okroglo ovalne, nekoliko sploščene oblike. Vsi so približno enake velikosti. Imajo grobo, svetlo rumeno lupino, plitva očesa in svetlo rumeno meso.

Krompir „de Meerlander“ spada v tip kuhanja C–D: je mokast in rahel ter po kuhanju le redko spremeni barvo.

Potrošnikom se ponudijo 40–55 mm veliki gomolji.

Kemijske lastnosti

Zaradi visoke vsebnosti suhe snovi (okoli 20 %) ima ta sorta mokasto strukturo z vsebnostjo škroba 7 (na lestvici od 1 do 10).

Podvodna masa gomolja je povprečno 380 g.

Organoleptične lastnosti

Krompir „de Meerlander“ je blagega žametastega, nekoliko suhega, a polnega okusa. Ima nekoliko slano aromo.

Druge lastnosti krompirja „de Meerlander“

Krompir „de Meerlander“ je dolgotrajen in odporen na krompirjev rak in virus A. Gomolje le redko napade krompirjeva plesen (Phytophthora infestans) in njihova notranjost je redko obolela.

Listje krompirja je čvrsto in široko ter nudi dobro zavetje.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Krompir „de Meerlander“ se goji iz odobrenega semenskega krompirja na primernih, dobro osušenih zemljiščih na polderju Haarlemmermeer.

Sadi se aprila ali maja.

Razdalja med vrstami in rastlinami je 75 × (28–32) cm, zato so zreli gomolji na splošno veliki 40–55 mm. Uporaba gnojila je prilagojena tem dejavnikom, pri čemer se prednost daje ekološkim gnojilom, ki jih po potrebi dopolnjujejo umetna gnojila. Čas spravila je različen, običajno pa se pridelek pobira septembra.

Gomolji so po spravilu razvrščeni glede na velikost in kakovost.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

3.6   Posebna pravila za označevanje

Vsaka embalaža mora imeti natisnjen logotip ZGO in ime „de Meerlander“ skupaj s spodnjim grbom.

Image

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje, na katerem se lahko goji krompir „de Meerlander“, je omejeno na kmetijska zemljišča na polderju Haarlemmermeer, ki ga obkroža kanal Ringvaart. Geografsko območje je zato omejeno na območje znotraj kanala Ringvaart, kot je prikazano spodaj.

Image

5.   Povezava z geografskim območjem

Sorta „de Meerlander“ je bila razvita leta 1936 na polderju Haarlemmermeer, od koder izvira tudi njeno ime. Na seznam nizozemskih sort je bila prvič uvrščena leta 1947 in od tedaj je Haarlemmermeer območje pridelovanja.

Polder Haarlemmermeer so začeli izsuševati pred malo več kot 150 leti in takrat je obsegal območje malo nad 18 000 ha. „Stara morska ilovica“ pod močvirnimi tlemi, ki so jo razkrili ob osuševanju, se močno razlikuje od tal v drugih osušenih območjih.

Ilovica na omejenem območju je zaradi svoje sestave rodovitnejša od drugih (peščenih) tal. Ilovnati delci lahko namreč vežejo nase (pozitivne) ione mineralov, ki so raztopljeni v podtalnici. Posledično se minerali ne izpirajo v podtalnico, temveč ostanejo vezani na ilovnate delce in jih krompirjeve rastline lahko vsrkajo.

Zaradi geografske lokacije polderja Haarlemmermeer blizu morja (povprečno 15–20 km od Severnega morja), kjer ima podtalnica zaradi infiltracije soli povprečno višjo vsebnost morske soli kot drugod, so tla rahlo slana, kar vpliva na okus krompirja in mu daje rahlo slano aromo.

Za lokalno podnebje so značilne redne deževne padavine in veter z morja, kar omogoča ugodne pogoje za rast krompirja „de Meerlander“ in spodbuja oblikovanje večjih gomoljev, ki imajo mnogo manj pomanjkljivosti kot krompir, ki ga pridelujejo drugod.

Zaradi kompaktne strukture ilovnatih tal se na površini gomoljev „de Meerlander“ ne morejo izoblikovati bule ali druge nepravilnosti, saj jih tla tako rekoč zgladijo. Zaradi ilovnatih tal je lupina krompirja malce manj groba in bolj rumena, kot pri krompirju, ki raste v peščenih tleh.

Polder Haarlemmermeer ima stara ilovnata tla z nizko vsebnostjo apnenca, vsebnostjo neorganskih delcev 23 % in precej visoko vrednostjo pH (7,2), zato je krompir „de Meerlander“ povprečno bolj mokast in ima nekoliko višjo podvodno maso kot krompir, ki raste v peščenih tleh drugod na Nizozemskem.

Območje Haarlemmermeer je že dolgo povezano z gojenjem krompirja, predvsem zaradi že omenjenih lastnosti tal, posebnih kvalitativnih in organoleptičnih lastnosti krompirja „de Meerlander“ in tehnik gojenja, ki jih uporabljajo pridelovalci. Na tem polderju je bilo gojenje krompirja zato vedno pomembna gospodarska dejavnost.

Od 50-ih let 20. stoletja se je vse več organizacij začelo ukvarjati s prodajo semenskega krompirja „de Meerlander“, tako da se je letno prodalo skoraj 400 ton semenskega krompirja za gojenje krompirja „de Meerlander“ na območju Haarlemmermeer. Semenski krompir so prodajali dobro znani trgovci. Sorto od takrat pridelujejo v manjših količinah in velja za regionalno posebnost.

Župan Haarlemmermeerja je zato zadrugi „De Meerlander Aardappel“ dal dovoljenje za uporabo mestnega grba, da bi poudarili poreklo krompirja in ga jasno označili kot izvirni pridelek z območja Haarlemmermeer.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(Drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://www.eu-streekproducten.nl/sites/default/files/BGA_PD_Meerlander_def.pdf


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.


Top