52015PC0294

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.6.2015

COM(2015) 294 final

2015/0133(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko
(prenovitev)

{SWD(2015) 118 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Ozadje predloga

1.1.Razlogi za predlog in njegovi cilji

Zbiranje podatkov je bistvenega pomena za izvajanje skupne ribiške politike (SRP), saj je osnova, ki omogoča, da ta temelji na najboljšem možnem znanstvenem svetovanju. Podatki so potrebni za ocenitev stanja staležev rib, donosnosti različnih segmentov sektorja ter učinkov ribištva in akvakulture na ekosistem. Potrebni so tudi za ovrednotenje politik EU: ukrepov za upravljanje ribištva, strukturnih finančnih ukrepov v podporo območjem, odvisnih od ribištva in akvakulture ter ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ribištva na ekosistem.

Leta 2000 je bil zato vzpostavljen okvir EU za zbiranje in upravljanje podatkov o ribištvu 1 , ki je bil spremenjen leta 2008, iz njega pa je nastal okvir za zbiranje podatkov (OZP) 2 . OZP je predstavljal znaten napredek pri oblikovanju usklajenega sklopa pravil EU, ki urejajo zbiranje bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov o ribiškem sektorju, sektorju akvakulture in predelovalnem sektorju.

Reformo skupne ribiške politike (SRP) iz leta 2013 je treba uskladiti s spremembami podpornega znanstvenega svetovanja in zatorej s podatki, na katerih to svetovanje temelji. To je zlasti pomembno, da se najpozneje do leta 2020 doseže največji trajnostni donos, da se ribištvo upravlja ob upoštevanju njegovega učinka na ekosistem in da se postopno uvede obveznost iztovarjanja. Reforma SRP zahteva tudi spremembe načina pridobivanja podatkov, npr. regionalizacijo in prenos nalog z Evropske unije na države članice v okviru regionalnega sodelovanja.

Kot del svojega delovnega programa za leto 2015 3 je Komisija naznanila, da bo svoja prizadevanja osredotočila na nemoteno izvajanje nedavne reforme SRP in da mora biti poglavitna prednostna naloga ribištva osredotočenje na iskanje sinergij med obstoječo zakonodajo.

Ta predlog namerava graditi na elementih, ki so dejansko učinkoviti (s tem se bo ohranila visoka stopnja kontinuitete), hkrati pa bo ponujal odgovore na nove zahteve. Priložen mu je delovni dokument služb Komisije.

1.2.Usklajenost z obstoječimi določbami na področju politike: usklajenost z reformo SRP

Ob sprejetju uredbe o SRP 4 sta Svet in Evropski parlament pozvala Komisijo, „naj pospeši sprejetje predloga za spremembo Uredbe (EU) št. 199/2008, da se lahko načela in cilji v zvezi z zbiranjem podatkov, ki so bistveni za podporo spremenjeni skupni ribiški politiki in določeni v novi uredbi o reformi SRP, začnejo čim prej uresničevati v praksi“ 5 . Cilj priloženega predloga je, da bi se to doseglo na naslednja načina:

S prilagoditvijo na nove potrebe po podatkih: področje uporabe OZP bi bilo treba uskladiti s potrebami, ki izhajajo izključno iz revizije uredbe o SRP in so določene v členu 25 navedene uredbe. Za to so potrebne spremembe v zvezi s: postopnim prehodom na največji trajnostni donos in vplivi ribištva na ekosisteme (npr. na zaščitene vrste, habitate morskega dna), okoljskimi in drugimi učinki akvakulture (prikazano z informacijami o smrtnosti/izgubah in uporabi zdravil) ter učinki obveznosti iztovarjanja.

Posvetovanja so pokazala, da so bili celo za nekatere staleže, ki se upravljajo v skladu s ciljem največjega trajnostnega donosa, podatki zbrani, niso pa bili uporabljeni. Sedanji OZP zajema več kot 400 staležev, vendar za vse ni potrebna zelo podrobna ocena, kar pomeni, da zanje ni potrebno obširno in pogosto zbiranje podatkov. Z revizijo OZP bi bilo zato treba tudi zagotoviti, da se podatki zberejo na podlagi analize stroškov in koristi ali stroškov in uporabe, in sicer z natančnostjo, pridobljeno z znanstvenimi modeli, ter na podlagi povezane stopnje tveganja. To bi na primer pomenilo, da bi se raziskave namesto letno izvajale vsaka tri leta.

Takšna analiza bi morala temeljiti na razpravi med upravljavci ribištva, zbiratelji podatkov in subjekti, ki zagotavljajo znanstveno svetovanje, da bi se odpravila situacija, ki je nastala zato, ker so bile zahteve v zvezi s podatki določene izključno kot skupek potreb za posamezne staleže, kar je povzročilo neusklajenost med količino in obsegom podatkov, zbranih za nekatere staleže, ter potrebami končnih uporabnikov, vključno z upravljavci ribištva. To se bo doseglo tako, da se bodo prvič uporabila merila za prednostno obravnavanje staležev 6 , na primer gospodarski in socialni pomen, stopnja izkoriščanja posameznega staleža ali obstoj načrtov za upravljanje oziroma zaščito. Ta merila bi se morala uporabljati pri pripravi in nato reviziji večletnega programa EU, ki podrobno izvaja uredbo o OZP. Stalež morske plošče v Baltskem morju je primer staleža, za katerega se zbere več podatkov, kot jih je potrebnih za spremljanje staleža.

Z okrepitvijo regionalnega sodelovanja: v skladu z regionalizacijo SRP, s katero se bodo preko sodelovanja med državami članicami v isti morski regiji sprejemale bolj prilagojene odločitve o ribištvu, bi morali zbiratelji podatkov svoje dejavnosti načrtovati v sodelovanju z regionalnimi končnimi uporabniki podatkov in si čedalje bolj deliti naloge z državami članicami.

1.3.Usklajenost z drugimi politikami Unije

Predlog zagotavlja tudi harmonizacijo in uskladitev s podobnimi politikami zbiranja podatkov, ki jih zajemata regulativna okvira s področja okolja in statistike (glej spodnje poglavje o poenostavitvi).

2.Pravna podlaga, subsidiarnost in sorazmernost

2.1.•Pravna podlaga

Pogodba o delovanju Evropske unije in zlasti člen 43(2) o ribištvu, ki je pravna podlaga tudi za SRP.

2.2.•Subsidiarnost

Ni relevantno, ker je ribiška politika v izključni pristojnosti EU.

2.3.•Sorazmernost

Namen tega zakonodajnega predloga je vzpostavitev okvira za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov ter ne presega tistega, kar je nujno in primerno za dosego osnovnega cilja izboljšanja kakovosti podatkov, dostopa do njih in njihove razpoložljivosti v ribiškem sektorju.

2.4.•Izbira instrumenta:

Ta pravna oblika je izbrana zaradi pozitivne izkušnje s sedanjimi pravnimi instrumenti (glej naslednje poglavje o naknadnih vrednotenjih in posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi).

3.Rezultati naknadnih vrednotenj, posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in ocen učinka

3.1.Naknadno vrednotenje, posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in druge študije

Številne študije in vrednotenja, eno specifično naknadno vrednotenje in delavnice za zainteresirane strani so podlaga za pripravo tega predloga. Povzetek izvedenih posvetovanj in študij je na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije. Na podlagi tega je Komisija ugotovila naslednje:

Količina podatkov: OZP je znatno povečal količino podatkov o ribištvu in na splošno velja, da ustreza svojemu namenu. Zlasti zagotavlja vseevropski okvir z usklajenimi postopki in omogoča razvoj časovnega niza podatkov. Sedanji sistem zbiranja podatkov pa je osredotočen predvsem na zagotavljanje podatkov za namene upravljanja ribištva, medtem ko se bodo v okviru reformirane SRP podatki potrebovali tudi za podporo številnim novim ali okrepljenim ciljem politike: prehod na ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, nov poudarek na razvoju trajnostne akvakulture in izboljšana ocena učinka sklepov o upravljanju ribištva.

Kakovost podatkov se zdaj šteje za razmeroma dobro, vendar so še možnosti za izboljšave. Zagotovitev kakovosti in nadzorni postopki se med državami članicami zelo razlikujejo in na splošno bi jih bilo treba še okrepiti, zlasti za socialno-ekonomske podatke.

Razpoložljivost podatkov: na tem področju je napredek najbolj potreben. Glavne težave so naslednje: i) postopek, po katerem končni uporabniki 7 države članice zaprosijo za podatke („zahteve po podatkih“), je preveč obremenjujoč in njegovo izvajanje zahteva veliko virov, ii) zagotavljanje podatkov končnim uporabnikom s strani držav članic ni vedno zadovoljivo z vidika skladnosti in pravočasnosti, iii) dostopnost podatkov o ribolovnih dejavnostih se med državami članicami razlikuje zaradi različnih pravil o dostopu, kar je delno posledica omejitev večnamenske uporabe teh podatkov, in iv) podatki iz OZP se premalo uporabljajo zaradi težav pri dostopu do njih, kar vodi do zamujenih velikih priložnosti za potencialno uporabo teh podatkov in nepotrebnih naložb v zbiranje istih podatkov za druge namene (npr. za politike pomorskega prostorskega načrtovanja). Dostopnost bi bilo zato treba povečati in poenostaviti. Glede na to, da se potrebe po informacijah o morskem okolju povečujejo, se je ponudila priložnost za večnamensko zbiranje podatkov, ki je ne bi smeli zamuditi.

Prilagodljivost: OZP pomeni korak naprej pri določitvi skupnih pravil za vse države članice in oblikovalcem politik omogoča (tudi na nacionalni ravni), da svoje odločitve sprejemajo na podlagi podobnih in primerljivih informacij. Vendar pravna podlaga OZP na splošno velja za preveč predpisujočo in podrobno, zaradi česar je sistem zapleten in premalo odziven na nastajajoče potrebe. Končne uporabnike je zato treba bolj vključiti v oblikovanje in izvajanje OZP, da se zagotovi boljša usklajenost med podatki, ki se potrebujejo, in zbranimi podatki.

Zapletenost: OZP na splošno velja za preveč zapletenega tako z vidika pravnega okvira kot tudi z vidika izvedbene ureditve. Eden od razlogov za zapletenost in neučinkovitost je podvajanje zahtev po podatkih, ki izhajajo iz OZP in druge zakonodaje EU, kot so na primer uredba o nadzoru ribolova 8 in uredbe EU o statističnih podatkih 9 . Poleg tega je treba iste neobdelane podatke poslati v različnih zbirnih oblikah različnim končnim uporabnikom, kar je še eden od razlogov za zapletenost in neučinkovitost.

Treba bi bilo tudi povečati sinergije s cilji druge zakonodaje EU. To zlasti velja za okvirno direktivo o morski strategiji 10 , katere cilj je do leta 2020 doseči „dobro okoljsko stanje“ morskih voda EU in ki jo je treba oceniti, poleg drugih orodij, z 11 kakovostnimi deskriptorji, od katerih so nekateri posredno ali neposredno povezani z ribištvom. Z revizijo bi moral OZP zagotoviti, da se podatki lahko uporabijo tudi za izvajanje okvirne direktive o morski strategiji.

Regionalno sodelovanje se na splošno šteje kot ena od ključnih prednosti OZP in bi ga bilo treba dodatno okrepiti v skladu z reformo SRP. V podporo regionalizaciji ukrepov za upravljanje ribištva s pomočjo ustreznega znanstvenega svetovanja na regionalni ravni je pomembno, da se tudi na področju zbiranja podatkov še naprej spodbuja sodelovanje med državami članicami.

Ločena specifična ocena učinka se ni zdela potrebna, saj je na voljo velika baza študij in ker je bil OZP predmet ocene učinka v okviru skupne ribiške politike (SRP), ki naj bi zajemala tudi OZP.

3.2.Ustreznost predpisov in poenostavitev sedanjega sistema

Revizija OZP je del programa ustreznosti in uspešnosti predpisov Komisije (REFIT), katerega namen je zmanjšanje birokracije in odprava zakonodajnega bremena. To pomeni poenostavitev OZP na različnih ravneh.

3.2.1.Odprava prekrivanj in iskanje sinergij med zakonodajo EU

Cilj predloga je najprej uskladiti OZP z drugo zadevno zakonodajo EU v zvezi z zbiranjem podatkov o ribištvu, da se odpravijo prekrivanja in posledično znižajo stroški celotnega sistema zbiranja podatkov o morju. OZP bo ustvaril obveznosti zbiranja podatkov le, če ti niso zajeti že z drugo zakonodajo EU, s čimer bo postal glavni instrument EU za zagotavljanje bioloških, socialno-ekonomskih in okoljskih podatkov o ribištvu, medtem ko bo uredba o nadzoru še naprej zagotavljala osnovne podatke o ribolovnih dejavnostih (iztovarjanju, ulovu in naporu), uredbe o statističnih podatkih pa bodo zagotavljale temeljne statistične podatke o proizvodnji za sektor akvakulture in predelovalni sektor. Na podlagi te uskladitve bo Komisija pripravila potrebne predloge tudi za spremembo teh uredb, če se bo to pokazalo za potrebno za namene SRP.

Predlog namerava tudi kar najbolj povečati sinergije z okoljsko zakonodajo. Sedanji OZP ne zagotavlja zadostnih podatkov o nekaterih posledicah ribištva za ekosisteme, ki pa so potrebni za učinkovito izvajanje okvirne direktive o morski strategiji. To velja za naključne ulove zaščitenih vrst (ptičev, morskih sesalcev, želv itd.), vplive na prehranjevalne splete (odnose med plenilci in plenom) in vpliv ribolova na habitate. Ustrezne podatke o teh treh posledicah bi bilo mogoče zbrati prek obstoječih ali spremenjenih mehanizmov OZP, s čimer bi bili, ob minimalnih stroških, namenjeni tudi izboljšanju poznavanja morskega okolja.

Sinergije bi se poiskale tudi z infrastrukturo za prostorske informacije v Evropski skupnosti 11 , ki od držav članic zahteva vzpostavitev združljivih sistemov za shranjevanje in izmenjavo podatkov za namene okoljskih politik EU ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje.

3.2.2.Zmanjšanje števila predpisov EU brez zmanjšanja kakovosti podatkov

Zakonodaja bi morala biti bolj usmerjena v rezultate, državam članicam pa bi morala omogočati večjo prožnost pri izvajanju. Z zagotovitvijo, da se države članice v okviru regionalnega sodelovanja v večji meri in bolj zgodaj vključijo v odločanje o metodologijah, ki jih je treba upoštevati, ali ciljih kakovosti, ki naj bi se dosegli, se lahko OZP zelo poenostavi, sistem za zbiranje podatkov pa lahko postane prožnejši. To je mogoče doseči tudi tako, da se glavnim uporabnikom podatkov v regiji (npr. ICES 12 in GFCM 13 ) omogoči sodelovanje pri pripravi zahtev po podatkih, s čimer se zagotovi, da ti podatki bolje izpolnjujejo njihove potrebe, na primer v okviru oblikovanja dolgoročnih načrtov upravljanja. V prihodnje bodo o tem razpravljali predvsem države članice in končni uporabniki na regionalni ravni, pri čemer se bo znanstvena ustreznost še vedno zagotavljala v sodelovanju z Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo (STECF).

Obenem je treba še vedno izboljšati kakovost in zanesljivost, da se zagotovi visoka kakovost podatkov. Eden od načinov za to bo izvajanje Kodeksa ravnanja evropske statistike in okvira za zagotavljanje kakovosti evropskega statističnega sistema.

3.2.3.Zmanjšanje podrobnosti, ki jih je določila Komisija, oziroma, ki jih je treba Komisiji sporočiti

Sedanji nacionalni programi zelo podrobno opisujejo, kakšni so postopki, kako se izvajajo in kdo jih izvaja v vsaki državi članici. Cilj je, da se podrobnost teh opisov znatno zmanjša. S prehodom s triletnih na večletne programe EU in nacionalne programe, bodo države članice lahko načrtovale svoje delo za daljše obdobje. Tako se bo za Komisijo in države članice tudi zmanjšalo upravno breme, povezano z letnimi sprejemanji odločitev o financiranju in delovnih načrtov. Podobno se bosta močno poenostavila postopek in oblika poročanja podatkov (glej spodaj).

3.2.4.Enkratno zbiranje, večkratna uporaba

Zahtev po podatkih je skozi čas vedno več in ta trend se bo še nadaljeval, saj morajo biti vplivi ribištva in akvakulture na morske ekosisteme vedno bolj podrobno opisani in je treba vplive človekovih dejavnosti na morsko okolje vedno bolj natančno spremljati. Revizija OZP je priložnost, da se po eni strani zagotovi boljša razpoložljivost podatkov o ribištvu širšemu krogu zainteresiranih strani, po drugi strani pa, da se za države članice zmanjša breme zahtev po podatkih z uporabo najnovejšega tehničnega razvoja.

Za dosego tega dvojnega cilja se najprej predlaga, da OZP postane glavni pravni instrument, s katerim države članice zagotovijo vse podatke, ki jih potrebujejo uporabniki podatkov (končni uporabniki in druge zainteresirane strani) ne glede na vir pravne obveznosti, na podlagi katere so podatki zbrani (OZP ali druga zakonodaja EU), razen če drugi pravni instrumenti že zagotavljajo razpoložljivost podatkov (npr. večina uredb o statističnih podatkih).

Pomembno je, da se ne uporablja noben splošen ukrep, ki bi že vnaprej omejeval dostop do podatkov uporabnikom za znanstvene namene ali drugim zainteresiranim stranem. Glede vprašanja varstva osebnih podatkov je treba zagotoviti, da se uporabljajo predpisi EU o varstvu podatkov. V primeru navzkrižja med interesi varstva osebnih podatkov in javnim interesom v zvezi z razpoložljivostjo podatkov, bi morali upravljavci podatkov predvideti druge možnosti dostopa in ne preprosto zadržati ali pretirano združevati podatke.

Drugi predlog je, da se gradi na obstoječih izkušnjah z zbiranjem podatkov na regionalni ravni, s čimer se bo močno poenostavilo zagotavljanje podatkov uporabnikom. Novi okvir bi moral okrepiti sodelovanje med državami članicami za razvoj usklajenih sistemov za shranjevanje in izmenjavo podatkov ter formatov podatkov, ki bi bili usklajeni s formati, določenimi z Direktivo 2007/2/ES 14 , ter da bi se spodbudilo usklajevanje med formati podatkov, ki se uporabljajo v skladu z drugo zakonodajo Unije (npr. uredbo o nadzoru ribolova in okvirno direktivo o morski strategiji). Z odpravo predpisovanja načinov ali končnih rezultatov bo možno znatno zmanjšati sedanje breme zahtev po podatkih.

S temi predlogi se bodo izpolnili cilji nove uredbe o SRP (člen 25) ter cilj sporočila Komisije o inovacijah v modrem gospodarstvu 15 : zagotoviti je treba, da so podatki razpoložljivi znanstvenikom in vsem zainteresiranim stranem, razen v primerih, ko je treba v skladu z veljavnim pravom EU upoštevati zahtevo po varstvu in zaupnosti podatkov. Ker bodo te spremembe postale učinkovite šele čez čas in ker posvetovanja o najustreznejši obliki še potekajo, bi morala uredba o OZP vključevati le splošne določbe, ki bi odražale te spremembe. Podrobnejše določbe se bodo pripravile pozneje, ko bodo države članice dosegle soglasje o najustreznejših rešitvah.

4.Proračunske posledice

Nobene razen tistih, ki so že predvidene v okviru ESPR.

5.Drugi elementi

5.1.Izvedbeni načrti, ureditve za spremljanje, vrednotenje in poročanje ter drugi dopolnilni ukrepi

Poleg sprememb, ki so potrebne na ravni uredbe o OZP, je Komisija opredelila vrsto dopolnilnih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati za zagotovitev uspešne izpolnitve ciljev zakonodaje.

Prvič, razvil se bo nov pristop za večletni program EU, ki ga bo Komisija sprejela po začetku izvajanja uredbe. Prihodnji program bo manj predpisujoč za države članice in bolj odziven na vmesne spremembe. Večletni program bo vključeval le glavne spremenljivke, stabilne v celotnem obdobju, medtem ko bodo o dodatnih spremenljivkah ter podrobnih zahtevah glede načina zbiranja podatkov razpravljale in jih tudi predlagale regionalne skupine držav članic.

Drugič, pri pripravi novega večletnega programa EU bo Komisija ocenila stroške zbiranja nekaterih podatkov ter tudi njihovo zajetje, podrobnost podatkov in raven združevanja. Ob upoštevanju potreb končnih uporabnikov bo sistematično ocenila, ali se podatki lahko zbirajo manj pogosto ali na druge načine, ki bi bili morda ustreznejši za tip potrebnih informacij (npr. z enkratno študijo).

Tretjič, letno poročanje bo poenostavljeno. To poročanje je bilo doslej preveč zapleteno in se ni uporabljalo za iskanje rešitev za odpravo nastalih težav. Poročila bodo manj opisna in bodo sporočala predvsem dejstva in številke ter bodo manj ponavljajoča.

Četrtič, od leta 2014 so v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) na voljo precejšnja sredstva EU za pomoč državam članicam pri izboljševanju zbiranja podatkov 16 . Ker o programih trenutno potekajo razprave z državami članicami, jih Komisija poziva, naj se osredotočijo na izboljšanje sedanjih ureditev za zbiranje podatkov (zlasti s poenostavitvijo in izboljšanjem sistemov za shranjevanje in prenos podatkov), na naložbe v boljši nadzor kakovosti podatkov in na pripravo podlage za prilagoditev na nove zahteve po podatkih. Poleg tega je Komisija že objavila razpis za nepovratna sredstva v okviru neposrednega upravljanja, in sicer za nadaljnjo okrepitev regionalnega sodelovanja. Financiranje bo na voljo skupinam držav članic, ki načrtujejo, da bodo izvajale skupne ukrepe in s tem okrepile zmogljivosti za izvajanje določb o regionalnem sodelovanju iz OZP, ko te začnejo veljati.

In nazadnje, Komisija aktivno pripravlja izboljšanje spremljanja izvajanja držav članic. Čeprav države članice na splošno že od začetka upoštevajo OZP, se pojavljajo težave pri določanju in/ali izvajanju njihovih obveznosti. Razlog za to so običajno težave v zvezi z upravno zmogljivostjo ali organizacijo.

Izboljšanje učinkovitosti bo potekalo na več načinov. V okviru ESPR bodo morale države članice v začetni fazi dokazati svojo upravno zmogljivost za izvajanje OZP preko mehanizma predhodne pogojenosti. ESPR vsebuje tudi določbe za nadaljnje faze, na podlagi katerih lahko Komisija ukine, začasno ukine ali izterja sredstva EU v primerih neskladnosti s pravili SRP (kot to velja v skladu z uredbo o OZP).

Še pomembneje pa je, da bo Komisija spremenila svoj pristop k spremljanju izvajanja v državah članicah tako, da bo dala prednost preprečevanju primerov neskladnosti in zgodnjemu odpravljanju napak. To bo mogoče doseči z namenjanjem večje pozornosti sistemskim težavam, ki vodijo do napak pri sporočanju podatkov, ter s tesnejšim sodelovanjem s končnimi uporabniki glede njihovih povratnih informacij o zagotavljanju podatkov s strani držav članic.

Nazadnje se Komisija ne bo vzdržala sprožitve postopkov za ugotavljanje kršitev, če bo to potrebno.

5.2.Podrobna obrazložitev specifičnih določb predloga

S spremembo pravil iz Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 je treba nadomestiti, izbrisati ali spremeniti številne člene navedenega akta. Če bi se takšne spremembe uvedle z aktom, ki bi spreminjal navedeno uredbo, bi bili veljavni predpisi razpršeni med izvirno uredbo in aktom o spremembah ter bi jih bilo mogoče ugotoviti le s primerjavo teh dveh aktov. Poleg tega bi z vnosom novih predpisov v okvir prvotnega instrumenta v nekaterih primerih členi postali predolgi, s čimer bi se poslabšala razumljivost besedila. Zato Komisija meni, da je primerno prenoviti Uredbo (ES) št. 199/2008, da bi se zagotovila jasnost in razumljivost veljavnih pravil. Nekateri členi so preštevilčeni, zato je v Prilogi korelacijska tabela s primerjavo med starimi in novimi številkami.

Kar zadeva vsebino, ta predlog spreminja samo tiste člene, ki jih je treba spremeniti zaradi novih potreb, ki izhajajo iz reforme SRP. Izbrišejo se odvečni členi, tisti členi in elementi, ki pa ustrezajo namenu in so glede na pretekle izkušnje stroškovno učinkoviti, ostanejo nespremenjeni.

Zlasti je treba ohraniti ključne določbe sedanjega sistema: vzpostavitev večletnega programa EU, ki se bo izvajal v okviru nacionalnih načrtov za zbiranje podatkov, ključne obveznosti v obliki zavez držav članic glede zbiranja, shranjevanja, varovanja in zagotavljanja podatkov, določbe o pravicah in obveznostih končnih uporabnikov podatkov ter določbe o sodelovanju znotraj držav članic in med njimi ter z znanstvenimi in upravnimi organi in med njimi.

Predlagane spremembe v primerjavi s sedanjo uredbo o OZP so naslednje:

Člen 1

Zaradi jasnosti in da bi se preprečilo podvajanje, je pomembno, da se razlikuje med podatki, ki so zbrani v skladu s to uredbo in za katere so določena pravila za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov, ter podatki, ki so zbrani v skladu z drugo zakonodajo Unije in za katere so v tej uredbi določena le pravila za uporabo. Ta pristop ni nov, razlikovanje pa je še poudarjeno.

Drugi zakonodajni okviri, v skladu s katerimi se zbirajo podatki, so zlasti Uredba (EU) št. 1224/2009 (podatki o ribolovnih dejavnostih), Uredba (ES) št. 295/2008, Uredba (ES) št. 762/2008 (statistični podatki o akvakulturi), Direktiva 2008/56/ES (okvirna direktiva o morski strategiji), Direktiva 2000/60/ES (okvirna direktiva o vodah), Direktiva 2009/147/ES (direktiva o pticah), Direktiva 92/43/EGS (direktiva o habitatih), Uredba (ES) št. 1921/2006 (statistični podatki o iztovoru in ulovu), uredbe (ES) št. 216/2009, (ES) št. 217/2009 in (ES) št. 218/2009 (statistični podatki o ulovu), Uredba (ES) št. 26/2004 (register ribolovne flote), Uredba (ES) št. 812/2004 (uredba o kitih in delfinih), Uredba (ES) št. 1100/2007 (uredba o jeguljah), Uredba (ES) št. 1967/2006 (uredba o Sredozemskem morju), Uredba (EU) št. 1343/2011 (prenos GFCM) in Uredba (ES) št. 2347/2002 (pravila dostopa do globokomorskih staležev), Uredba (EU) št. 1236/2010, Sklep Sveta 717/2010/EU (prenos večstranskih sporazumov o nadzoru) in Uredba (ES) št. 1006/2008 (uredba o dovoljenjih za ribolov). Ti akti niso navedeni v členih, temveč v uvodni izjavi kot primeri.

Člen 2

Določbe za zagotavljanje spoštovanja pravil o varstvu osebnih podatkov iz obstoječe uredbe.

Člen 3

Medtem ko zbiranje podatkov o rekreacijskem ribolovu predstavlja le majhen del sedanjih zahtev, je sedanja opredelitev preveč omejevalna in bi morala zajemati vse vrste rekreativnega ribolova, ne samo ribolova za „rekreacijo ali šport“.

Opredelitve, ki se uporabljajo v različnih zakonodajah, bi morale biti v največji možni meri usklajene, na primer opredelitev ribiškega plovila. Na drugi strani pa, medtem ko so morske regije opredeljene v uredbi o SRP, ta opredelitev ne ustreza geografskim regijam, ki se uporabljajo v OZP, saj opredelitev lahko temelji na drugih preudarkih, ki niso znanstveni. Zato je pri opredeljevanju morskih regij za sodelovanje v zvezi z zbiranjem podatkov pomembno, da se lahko opravi na znanstvenem preudarku glede skupnih staležev.

Uredba o OZP ne bi več smela določati metodologij za zbiranje podatkov, zato je treba opredelitev posebne metode, kot je „vzorčenje na osnovi flote in ribištva“, odstraniti.

Člen 4

Uredba o OZP bi morala določati le osnovna pravila in merila glede tega, katere podatke je treba zbirati. Glavni izziv je najti najustreznejšo zakonodajno obliko za vzpostavitev primernega ravnotežja med prožnostjo (na primer nemotena prilagoditev programov zbiranja podatkov na nove potrebe) in predvidljivostjo (na primer zaradi potrebe, da se zagotovi, da bodo ključni podatki zbrani v dovolj dolgem časovnem obdobju, da se omogoči vzpostavitev stabilnega časovnega niza podatkov).

Po eni strani bi morala uredba o OZP zlasti zagotoviti, da vsebina večletnega programa EU in vse njegove spremembe temeljijo na določenih načelih iz člena 25 uredbe o SRP. Teh določb ni treba ponavljati, povezava z njimi pa je prek uvodnih izjav.

Po drugi strani bi morale biti točne informacije o spremenljivkah, vrstah, segmentih, dimenzijah, vključno z zajetjem in ravnjo združevanja (katere podatke je treba zbirati) ter metodologijo (način zbiranja), podrobno opredeljene v delegiranem aktu Komisije (katere podatke je treba zbirati) ali pa bi bilo treba o njih najprej razpravljati v regionalnih skupinah (način zbiranja). Prvi vidik v glavnem pokriva večletni program EU, medtem ko bi se morale v zvezi z drugim vidikom zaveze držav članic odražati v njihovih delovnih načrtih.

Uredba o OZP trenutno ne vsebuje smernic za pripravo večletnega programa EU. Z uvedbo meril naj bi se uvedla večja preglednost in racionalen pristop k izbiri potreb po podatkih.

Preden bo Komisija z delegiranim aktom sprejela večletni program EU, se bo posvetovala z regionalnimi usklajevalnimi skupinami, strokovnjaki iz držav članic EU in evropskimi znanstveniki iz STECF.

Člen 5

Odstavka 1 in 3: Podatki, ki jih je treba vključiti v večletni program EU, so tisti, ki se ne zbirajo v skladu z drugo zakonodajo EU.

Odstavek 2: Opredeljene so kategorije potreb po podatkih. To so kategorije, ki se vključijo v večletni program EU.

Kar zadeva podatke o ribištvu, točna potreba izhaja iz naslednjih ključnih ozirov:

–skladnost z mednarodnimi obveznostmi EU in njenih držav članic;

–zahteve glede podatkov za staleže, ki se upravljajo v okviru zakonodaje EU. Natančne zahteve po podatkih, vključno s spremenljivkami in periodičnostjo, so tiste, ki so potrebne za uresničitev ciljev zadevne zakonodaje EU. Primeri za to so: cilji glede največjega trajnostnega donosa SRP, zadevni dolgoročni načrti upravljanja ali načrti iztovarjanja na ravni EU, na regionalni ali nacionalni ravni, uredbe o ribolovnih možnostih, najmanjše referenčne velikosti, določene v skladu z Uredbo (ES) št. 1967/2006 (uredba o Sredozemskem morju), Uredba (ES) št. 2347/2002 (pravila dostopa do globokomorskih staležev) 17 in Uredba (ES) št. 1100/2007 (uredba o jeguljah). To zadeva tudi zahteve po podatkih za staleže, ki se trenutno ne upravljajo v okviru zakonodaje EU, vendar imajo velik družbeni ali gospodarski pomen. V tem okviru se lahko, če je primerno, vključi rekreacijski ribolov, npr., če se pričakuje, da bo imel pomemben učinek na ribolovno umrljivost, in če ni že zajet s členom 55 Uredbe (EU) št. 1224/2009 (uredba o nadzoru);

–socialno-ekonomski podatki o ribiškem sektorju se zbirajo zlasti preko OZP in so bistveni za oceno in spremljanje uspešnosti njegovega delovanja;

–podatki, potrebni za oceno vpliva ribištva na morski ekosistem. Gre za naslednje podatke: podatke o prilovu neciljnih vrst, zlasti vrst, zaščitenih v skladu z mednarodnim pravom ali pravom EU, podatke o vplivih ribištva na morske habitate in podatke o vplivih ribištva na prehranjevalne splete.

Podatki o ribolovni dejavnosti (ulov, iztovarjanje, napor in zmogljivost) so potrebni za biološke in gospodarske analize. Te podatke znanstveniki delno pridobivajo iz podatkov iz raziskav, ki so bili zabeleženi ali zbrani v okviru uredbe o nadzoru. Vendar pa obstajajo pomembne vrzeli, ki jih je treba zapolniti z uredbo o OZP, kot so manjši segmenti flote in iztovarjanja pod 50 kg, taka ureditev pa bo ostala, dokler ne bo uredba o nadzoru pokrivala tudi teh spremenljivk.

Kar zadeva akvakulturo, so potrebne spremenljivke glede trajnosti ob upoštevanju cilja v zvezi s trajnostnim razvojem akvakulture, določenega v okviru SRP, ter zlasti ob upoštevanju vpliva in učinkovitosti akvakulture, za kar se lahko uporabijo parametri, kot sta umrljivost/izguba in uporaba farmacevtskih proizvodov. Sedanja prekrivanja med uredbo o OZP in uredbami o statističnih podatkih v zvezi s podatki o primarni proizvodnji bodo odpravljena z vzpostavitvijo sistema, s katerim bodo zahteve za zbiranje teh podatkov zajete z uredbami o statističnih podatkih, dodatni socialno-ekonomski podatki in podatki o okolju/trajnosti pa bodo zajeti z uredbo o OZP, kadar bo to potrebno in če ne bodo zbrani že drugje. V zvezi s predelovalnim sektorjem se po sedanjem sistemu pridobljeni podatki o predelavi rib zbirajo tako v okviru OZP kakor tudi v okviru uredbe o strukturni statistiki podjetij, in sicer kot del kategorije, ki zajema kmetijstvo/predelavo hrane. V prihodnje bo OZP določal le dodatne zahteve po zbiranju podatkov, če ne bodo določene že v uredbi o strukturni statistiki podjetij.

Odstavka 4 in 5: Kar zadeva raziskave, bi moral biti seznam, tako kot v sedanjem sistemu, vključen v večletni program EU, saj je, glede na to, da se številne raziskave izvajajo na mednarodni ravni, potreben okvir za sodelovanje med državami članicami in znanstvenimi inštituti. Ta okvir je opredeljen z merili, ki določajo, kdaj se morajo raziskave izvesti, medtem ko se pragovi ribolovnih dejavnosti lahko določijo v večletnem programu EU, pri čemer velja, da državam članicam ni treba sodelovati, če teh pragov niso dosegle.

Da se breme vzpostavitve programa vzorčenja uravnoteži s koristmi pridobivanja podatkov, bi morala uredba o OZP vsebovati določbo, ki bi omogočala, da se državam članicam odobrijo odstopanja od vzorčenja nekaterih podatkov. Pogoji, pod katerimi se lahko državam članicam odobrijo odstopanja od vzorčenja, bi bili določeni v večletnem programu EU.

Člen 6

Odstavek 1: Določbe o načinih izvajanja programa Unije je treba posodobiti zaradi nedavnega sprejetja Uredbe (EU) št. 508/2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR).

Od leta 2014 bo načrtovanje dejavnosti zbiranja podatkov potekalo na podlagi pravil, določenih v okviru ESPR. Države članice predložijo operativni program ESPR, vključno z oddelkom o zbiranju podatkov (člen 18(1)(p)). Ta program bo vseboval opis dejavnosti zbiranja podatkov, opis metod shranjevanja podatkov ter njihovega upravljanja in uporabe kot tudi opis zmogljivosti za doseganje dobrega finančnega in administrativnega upravljanja zbranih podatkov. Oddelek operativnega programa o zbiranju podatkov bo vseboval splošnejše informacije glede omenjenih vsebin in bo manj podroben od sedanjih nacionalnih programov. Ta program bo sprejela Komisija ter bo podlaga za določitev obveznosti držav članic in sofinanciranje teh dejavnosti s strani EU. Z drugimi besedami, namesto dveh zaporednih podrobnih triletnih odločitev o nacionalnih programih, skupaj z letnimi odločitvami o financiranju, bo za načrtovanje dejavnosti zbiranja podatkov potrebna le ena strateška odločitev Komisije, ki bo veljavna sedem let.

Operativni program ESPR bo dopolnjen z nacionalnim delovnim načrtom, ki bo vseboval več podrobnosti glede dejavnosti, ki jih je treba izvesti, in se bo predložil vsako leto, razen če se bo nacionalni delovni načrt za prejšnje leto še vedno uporabljal (člen 21). Ta delovni načrt bo sprejela Komisija po poenostavljenih postopkih. Pri pripravi izvedbenih pravil o predložitvi nacionalnega delovnega načrta bo Komisija upoštevala pretekle izkušnje in bo poenostavila postopek predložitve in odobritve teh delovnih načrtov ter postopek poročanja o njih, da se kar najbolj povečajo koristi poenostavitve, ki jo bo prinesla nova ureditev.

Odstavek 2: Na podlagi zgoraj navedenega bi morala biti vsebina delovnega načrta opisana v tej uredbi. Postopek, oblika in časovni razporedi se lahko nadalje določijo z izvedbenim aktom v skladu s členom 22(1)(d) Uredbe (EU) št. 508/2014.

Člen 21 Uredbe (EU) št. 508/2014 se sklicuje na člen 4(4) Uredbe (ES) št. 199/2008, po sprejetju te uredbe pa bo bolje, da bi se skliceval na celoten člen 4.

Odstavek 3: V zvezi z oblikovanjem metodologij za zbiranje podatkov so potrebne nove določbe z opisom, katerih postopkov se morajo države članice držati in kaj bi morale upoštevati. To vključuje usklajevanje, da se prepreči podvajanje in izkoristi ekonomija obsega. Komisija bo sodelovala le pri preverjanju, ali so končni delovni načrti skladni z obveznostmi držav članic in ali je zajetje podatkov zadostno. Pred odobritvijo delovnih načrtov se bo posvetovala s STECF.

Člen 7

Vloga in naloge nacionalnega korespondenta, prej določene v Uredbi (ES) št. 665/2008, so podrobneje opredeljene.

Člen 8

Odstavek 1: Postopek, s katerim se določijo potrebe po podatkih, je tesno povezan z regionalnim sodelovanjem. V vsaki morski regiji bo potekal neprekinjen postopek, ki ga bodo usklajevale regionalne usklajevalne skupine in bo temeljil na obstoječih mehanizmih regionalnih usklajevalnih sestankov. Te skupine bodo sestavljali strokovnjaki iz držav članic, Komisija in ustrezni končni uporabniki podatkov (odstavek 2) ter bodo sprejele svoj poslovnik (odstavek 3). Za ohranitev homogenosti in spoštovanja horizontalnih načel, določenih s pravili EU, v vseh morskih regijah, bo zbiranje podatkov, ki zadevajo vse regije, usklajevala Komisija (odstavek 4) 18 .

Z usklajevanjem v okviru regionalnih usklajevalnih skupin se lahko pripravijo skupna priporočila v obliki osnutka regionalnega delovnega načrta, ki opredeljuje postopke in metode ter načine zagotavljanja in nadzora kakovosti, ki se uporabljajo pri zbiranju in obdelavi podatkov. Ta novost bi lahko prinesla pomembne koristi v smislu uskladitve in splošne kakovosti postopka zbiranja podatkov ter boljše prilagoditve zbranih podatkov regionalnim potrebam po znanstvenem svetovanju. Zaradi poenostavitve bi lahko regionalni delovni načrti nadomestili dele nacionalnih delovnih načrtov. Podobno kot nacionalne delovne načrte bo morala regionalne delovne načrte odobriti Komisija po posvetovanju s STECF (odstavka 5 in 6).

Pri določanju večletnega programa EU se bo Komisija posvetovala z regionalnimi usklajevalnimi skupinami (glej člen 3), podobno pa bi se morale pri pripravi svojih delovnih načrtov države članice najprej posvetovati med seboj v okviru regionalnih usklajevalnih skupin (člen 4) ter jih spremeniti v skladu s skupnimi priporočili teh skupin ali regionalnimi delovnimi načrti (odstavek 6).

Če je potrebno, se lahko določbe za regionalno usklajevanje podrobneje opredelijo z izvedbenimi akti (odstavek 7).

Člena 9 in 10

Sklicevanja na nacionalne programe bi bilo treba nadomestiti s sklicevanji na delovne načrte, sklicevanja na finančne določbe pa bi bilo treba črtati, ker so zajeta že v uredbi o ESPR.

Posvetovanje s STECF glede delovnih načrtov držav članic in letnih poročil Komisije je primerljivo s sedanjim posvetovanjem glede nacionalnih programov in bi se moralo še naprej izvajati zaradi preverjanja skladnosti obveznosti držav članic.

Izvedbeni akt Komisije bo omogočal nadaljnje poenostavitve oblik in orodij poročanja.

Črtanje prejšnjih členov 8, 9, 10, 11, 12, 15, 18 in 19

Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR) je spremenila strukturo finančne podpore državam članicam za dejavnosti zbiranja podatkov in je edini instrument EU za financiranje zbiranja podatkov s strani držav članic. Zato je treba ustrezno uskladiti Uredbo (ES) št. 199/2008 in iz uredbe o OZP odstraniti določbe o finančni pomoči EU (v prejšnjem členu 8).

Pravila EU ne bi več smela določati metodologij za zbiranje podatkov. Določbe o posebnih postopkih zbiranja podatkov bi bilo zato treba odstraniti (v prejšnjih členih 9, 10, 11 in 12). Te metode bodo opredeljene v okviru strokovnih skupin EU, v skupnih priporočilih regionalnih usklajevalnih skupin ali v regionalnih delovnih načrtih.

Posebej bi bilo treba črtati tudi prejšnji člen 9, saj je predpisoval načine vzorčenja, za katere zdaj obstajajo boljše alternative in ki se lahko določijo na regionalni ravni.

Določbe prejšnjega člena 10 so zdaj zajete v predlaganem členu 11.

Prejšnji člen 11 se lahko črta, ker so njegove določbe iz odstavkov 1 in 2 zajete v predlaganih členih 3 in 4, določbe iz odstavkov 3 in 4 pa so zajete v predlaganem členu 6.

Prejšnji člen 12 bi bilo treba črtati, ker so njegove določbe zajete v predlaganem členu 5.

Prejšnji člen 15 se črta, ker je postal odveč zaradi novih členov 1 in 4 ter uvodne izjave 5.

Prejšnja člena 18 in 19 se črtata, saj sta združena v člen 16.

Člen 11

Za zagotovitev učinkovitega in enotnega izvajanja uredbe o OZP s strani držav članic so potrebne ključne zahteve glede pravic zbirateljev podatkov in obveznosti kapitanov ribiških plovil. Te zahteve temeljijo na obstoječih določbah Uredbe (ES) št. 199/2008 in se lahko podrobneje opredelijo v izvedbenih aktih.

Člena 16 in 17

Člena 16 in 17 naj bi nadomestila prejšnja člena 18 in 19, s čimer se zagotovi uskladitev s členom 25(2)(e) uredbe o OZP z namenom uveljavitve njenega načela glede pravočasne dostopnosti dajanja na voljo zainteresiranim stranem. V okoliščinah, ko se v skladu z veljavnim pravom Unije zahtevata varstvo in zaupnost podatkov, bi pravo Unije moralo predvideti potrebne zaščitne ukrepe, da se to zagotovi.

„Osnovni podatki“ so opredeljeni kot „podatki, povezani s posameznimi plovili, fizičnimi ali pravnimi osebami ali posameznimi vzorci“ (člen 2(e)). Osnovni podatki lahko vsebujejo osebne podatke, ki se nanašajo na določene oziroma neposredno ali posredno določljive posameznike, npr. lastnike plovil. Države članice morajo zagotoviti, da so osnovni podatki „varno shranjeni v računalniško podprtih zbirkah podatkov“ in da se „obravnavajo kot zaupni“ (člen 12(a)). Določbe, ki se nanašajo na osnovne podatke, se s tem predlogom ne spremenijo.

Pravila o varstvu podatkov pa se upoštevajo v primeru, ko bi se lahko z osnovnimi podatki, pridobljenimi iz sistema za posebne analitične namene, identificirala fizična oseba.

Podrobni podatki so podatki, ki temeljijo na osnovnih podatkih, v obliki, ki onemogoča neposredno ali posredno identifikacijo fizičnih ali pravnih oseb. Zbirni podatki so rezultat povzetka osnovnih ali podrobnih podatkov za posebne analitične namene. V skladu z veljavno uredbo morajo države članice te podatke na zahtevo posredovati končnim uporabnikom in drugim zainteresiranim stranem. To načelo je ponovno potrjeno s členom 16 tega predloga. Na splošno je malo verjetno, da bi bilo možno s temi podatki identificirati fizično osebo, kljub temu pa pri zelo majhnih sklopih podatkov za to obstaja tveganje. Zato predlog vsebuje določbo, v skladu s katero morajo biti predvideni zaščitni ukrepi za primer tveganja, da se s sklopi podatkov neposredno ali posredno razkrijejo osebni podatki.

Podrobneje:

Odstavek 1 ponovno opozarja na načelo pravočasnosti zagotavljanja podatkov in potrebo po preprečevanju neupravičenih omejitev. Odstavek 2 dodaja zahtevo, da morajo države članice zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe, kot je višja raven združevanja ali anonimizacije podatkov, če vključujejo informacije, ki se nanašajo na določene ali določljive fizične osebe.

Odstavek 2 tudi določa, da morajo delegirani akti opredeliti, kakšni zaščitni ukrepi so potrebni.

Odstavek 3 določa, da je treba končnim uporabnikom, ki so vključeni v pripravo znanstvenega svetovanja o ribištvu 19 , posredovati podatke v razmeroma kratkem času, saj morajo svoje svetovanje pravočasno zagotoviti upravljavcem ribištva in po potrebi tudi okoljskim upravljavcem. Zagotoviti je treba, da tudi druge zainteresirane strani, kot so svetovalnih sveti, ustanovljeni v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člani znanstvene skupnosti ali javnosti, ki potrebujejo podatke za namene znanstvenih objav, javnih razprav in za sodelovanje zainteresiranih strani pri razvoju politike, podatke, ki jih potrebujejo, prejmejo v določenem roku.

V odstavkih 3 in 4 ostaja obstoječa določba iz člena 20(3).

Člen 17 določa, da se mora okrepiti skladnost sistemov za shranjevanje in izmenjavo podatkov zaradi lažje izmenjave podatkov med državami članicami, končnimi uporabniki in Komisijo. Zahteva tudi, da se spodbuja širjenje informacij drugim zainteresiranim stranem (odstavek 1). Uredba ne določa načina izmenjave podatkov, saj je treba še nadalje preučiti tehnične možnosti. V vsakem primeru bi morale stranke, ki bi sodelovale v takem podatkovnem sistemu, zagotavljati tudi varstvo osebnih podatkov in zato sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, kot so višja raven združevanja ali anonimizacije podatkov, če bi ti podatki vključevali informacije, ki se nanašajo na določene ali določljive fizične osebe (odstavek 2).

Člen 24

Člen 24 posodablja sklicevanje na ime Odbora po sprejetju nove uredbe o SRP, dodana pa je tudi določba o poročanju Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe.

Črta se člen 25, vključi se člen 23 in spremeni se prejšnji člen 27, zdaj člen 24

Uredba o OZP je bila sprejeta pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, zato je treba posodobiti pravila glede pooblastil in postopkov v odboru.

6.Časovni okvir

Veljavnost Uredbe (ES) št. 199/2008 ni časovno omejena in bo ostala v veljavi, dokler ne bo spremenjena. Sedanji večletni program EU ter nacionalni programi 23 držav članic pa prenehajo veljati 31. decembra 2016. Zato je pomembno, da se sprememba uredbe o OZP sprejme pravočasno, da se omogoči sprejetje novega večletnega programa EU in delovnih načrtov držav članic do konca leta 2016, ob upoštevanju potrebnih priprav in posvetovanj med državami članicami na regionalni ravni ter z znanstvenimi organi, kot je STECF.

ê 199/2008 (prilagojeno)

2015/0133 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okviraSkupnosti Ö Unije Õ za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko
(prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti  o delovanju Evropske unije Õ ,in zlasti člena 37  43 Õ (2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga  Evropske Õ kKomisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom Õ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, Õ

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1)Potrebne so številne spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 20 . Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

(2)Skupna ribiška politika je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 21 . Cilji skupne ribiške politike in zahteve za zbiranje podatkov v ribiškem sektorju so določeni v členih 2 in 25 navedene uredbe. Poleg tega je bila z Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 22 spremenjena struktura finančne podpore državam članicam za dejavnosti zbiranja podatkov.

ê 199/2008 uvodna izjava 1 (prilagojeno)

Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike 23 določa, da mora Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu „STECF“) redno ocenjevati upravljanje živih vodnih virov, vključno z biološkim, gospodarskim, okoljskim, socialnim in tehničnim vidikom.

ê 199/2008 uvodna izjava 2 (prilagojeno)

Kodeks odgovornega ribištva Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Sporazum v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib poudarjata potrebo po razvoju raziskovanja in zbiranja podatkov, da bi izboljšali znanstvena spoznanja sektorja.

ê 199/2008 uvodna izjava 3 (prilagojeno)

(3)V skladu s cilji skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu „SRP“) o ohranjevanju, upravljanju in izkoriščanju živih vodnih virov v vodah zunaj Skupnosti Ö Unije Õ mora Skupnost Ö Unija Õ sodelovati v prizadevanjih za ohranitev ribolovnih virov, predvsem v skladu z določbami, sprejetimi v sporazumih o partnerstvu v ribiškem sektorju ali s strani regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

ê 199/2008 uvodna izjava 4 (prilagojeno)

Svet je 23. januarja 2003 sprejel Sklepe o Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, ki določa „Akcijski načrt Skupnosti za vključitev zahtev glede varovanja okolja v skupno ribiško politiko“ z vodilnimi načeli, ukrepi upravljanja in delovnim programom, da bi se približali ekosistemskemu pristopu k upravljanju ribištva.

ê 199/2008 uvodna izjava 5 (prilagojeno)

Svet je 13. oktobra 2003 sprejel Sklepe o Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izboljšanju znanstvenega in tehničnega svetovanja za upravljanje ribištva Skupnosti, v katerem so opisane potrebe Skupnosti po znanstvenem svetovanju z opredelitvijo območij, ki jih je treba okrepiti, in predlogom možnih kratkoročnih in dolgoročnih rešitev.

ê 199/2008 uvodna izjava 6 (prilagojeno)

Uredbo Sveta (ES) št. 1543/2000 z dne 29. junija 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov, ki so potrebni za vodenje skupne ribiške politike 24 , bi bilo treba spremeniti tako, da se upoštevajo pristop k upravljanju ribištva na osnovi flote, potreba po vzpostavitvi ekosistemskega pristopa, potreba po izboljšani kakovosti, popolnosti in širšem dostopu do ribiških podatkov, učinkovitejša podpora nudenja znanstvenega svetovanja in spodbujanje sodelovanja med državami članicami.

ê 199/2008 uvodna izjava 7 (prilagojeno)

Naslednje veljavne uredbe na področju zbiranja in upravljanja ribiških podatkov vsebujejo določbe o zbiranju in upravljanju podatkov v zvezi z ribiškimi plovili, njihovimi dejavnostmi in ulovi ter o spremljanju cen, ki bi jih bilo treba upoštevati v tej uredbi, da se poenostavita zbiranje in uporaba teh podatkov v okviru SRP in da ne pride do podvajanja zbiranja podatkov: Uredba Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike 25 , Uredba Sveta (ES) št. 788/96 z dne 22. aprila 1996 o predložitvi statističnih podatkov držav članic o ribogojni proizvodnji 26 , Uredba Komisije (ES) št. 2091/98 z dne 30. septembra 1998 v zvezi s segmentacijo ribiške flote Skupnosti in ribolovnega napora v povezavi z večletnimi usmerjevalnimi programi 27 , Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode iz ribogojstva 28 , Uredba Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev 29 , Uredba Sveta (ES) št. 1954/2003 z dne 4. novembra 2003 o upravljanju ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti 30 , Uredba Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil 31 , Uredba Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti 32 , Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi z naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu 33 , Uredba (ES) št. 1921/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o predložitvi statističnih podatkov o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah 34 , Uredba Sveta (ES) št. 1966/2006 z dne 21. decembra 2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju 35 in Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje 36 .

ò novo

(4)Zaradi jasnosti in v izogib podvajanju je pomembno, da se razlikuje med podatki, ki so zbrani v skladu s to uredbo in za katere so določena pravila za zbiranje, upravljanje in uporabo, ter podatki, ki so zbrani v skladu z drugo zakonodajo Unije in za katere so v tej uredbi določena le pravila za uporabo.

(5)Druga zakonodaja, v skladu s katero se zbirajo podatki, vključuje Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta 37 , Uredbo (ES) št. 1921/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 38 , Uredbo (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 39 , Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta 40 , Uredbo (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 41 , Uredbo (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 42 , Uredbo (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 43 , Uredbo (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 44 , Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta 45 , Uredbo (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 46 , Uredbo (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 47 , Direktivo Sveta 92/43/EGS 48 , Uredbo Sveta (ES) št. 2347/2002 49 , Uredbo Sveta (ES) št. 812/2004 50 , Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006 51 , Uredbo Sveta (ES) št. 1100/2007 52 , Uredbo Sveta (ES) št. 1006/2008 53 , Uredbo Sveta (EU) št. 1224/2009 54 , Uredbo Komisije (ES) št. 26/2004 55 in Uredbo Komisije (EU) št. 717/2010 56 .

ê 199/2008 uvodna izjava 15 (prilagojeno)

(6)Obveznosti v zvezi z dostopom do podatkov, ki jih ureja ta uredba, ne posegajo  ne bi smele posegati Õ v obveznosti držav članic iz Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju 57 ter iz Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti 58 .

ê 199/2008 uvodna izjava 8 (prilagojeno)

Podatki, zbrani za namene znanstvenega vrednotenja, bi morali vsebovati informacije o flotah in njihovih dejavnostih, biološke podatke o ulovu, vključno z zavržki, podatke raziskovanj staležev rib in o vplivih na okolje, ki jih lahko ima ribištvo na morski ekosistem. Vsebovati bi morali tudi podatke, ki pojasnjujejo oblikovanje cen, ter druge podatke, ki so lahko v pomoč pri ocenjevanju gospodarskega položaja ribolovnih podjetij, ribogojstva in predelovalne industrije ter zaposlitvenih trendov v teh sektorjih.

ê 199/2008 uvodna izjava 9 (prilagojeno)

Da bi se zaščitili in ohranili živi vodni viri in njihovo trajnostno izkoriščanje, bi bilo treba postopno izvajati ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. Zato bi bilo treba te podatke zbirati, da se ocenijo učinki ribištva na morski ekosistem.

ê 199/2008 uvodna izjava 10 (prilagojeno)

Izvajanje programov Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo ribiških podatkov bi moralo biti v neposredni pristojnosti držav članic. Temu primerno bi morale države članice oblikovati svoje nacionalne programe, skladne s programom Skupnosti.

ò novo

(7)Pri shranjevanju, obdelavi in izmenjavi podatkov bi bilo treba neprestano in na vseh ravneh zagotavljati, da se spoštujejo obveznosti glede varstva podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta 59 ter Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 60 .

(8)Zaradi pravne jasnosti bi morala ta uredba vsebovati opredelitve izrazov.

(9)V opredelitev izraza „rekreacijski ribolov“ bi morale biti vključene vse negospodarske ribolovne dejavnosti ne glede na njihov specifični namen, da bi se tako zajele vse oblike ribolovnih dejavnosti, ki lahko vplivajo na staleže rib.

(10)Opredelitev izraza „končni uporabniki“ bi morala biti usklajena z opredelitvijo izraza „končni uporabniki znanstvenih podatkov“ iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 in bi morala zajemati tudi znanstvene organe z interesom za okoljske vidike upravljanja ribištva.

(11)Opredelitev izraza „morske regije“ bi morala temeljiti na znanstvenih preudarkih.

(12)Ta uredba bi morala Uniji in državam članicam omogočati, da izpolnijo cilje in upoštevajo načela iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Zato je potreben večletni program Unije, s katerim se bodo usklajevale dejavnosti zbiranja podatkov vseh držav članic. Primerno je, da se določijo ključne zahteve in merila za vzpostavitev takšnega večletnega programa Unije ter da se pred njegovim sprejetjem izvedejo posvetovanja.

(13)Opredeliti bi bilo treba potrebe končnih uporabnikov po podatkih in določiti, kateri podatki se morajo zbirati v okviru te uredbe. Ti podatki bi morali vključevati ekosistemske podatke o vplivu ribištva in podatke o trajnosti akvakulture. Za čim večje zmanjšanje upravnega bremena je potrebno tudi zagotoviti, da se podatki, ki se zbirajo v skladu s to uredbo, ne zbirajo tudi v skladu z drugo zakonodajo EU.

(14)Ta uredba bi morala zajemati tudi potrebe po podatkih za ribiške politike, ki jih neposredno ne ureja Uredba (EU) št. 1380/2013, na primer tiste v zvezi z Uredbo (ES) št. 1100/2007 in Uredbo (ES) št. 2347/2002.

(15)Države članice bi morale izvajati večletni program Unije na nacionalni ravni tako, da v oddelku operativnega programa iz točke (p) člena 18(1) Uredbe (EU) št. 508/2014 opredelijo svoje najpomembnejše dejavnosti zbiranja podatkov, v skladu s členom 21 navedene uredbe pa predložijo tudi delovni načrt. Zahteve glede vsebine delovnih načrtov bi morale biti določene v tej uredbi.

(16)Primerno je, da se opredelijo postopki, katerim morajo države članice slediti, ter vidiki, ki jih morajo upoštevati pri določanju metodologij za zbiranje podatkov v svojih delovnih načrtih. Za zagotovitev učinkovitega in usklajenega izvajanja te uredbe s strani držav članic, je treba določiti tudi ključne zahteve glede nacionalnih ureditev usklajevanja, pravic zbirateljev podatkov in dolžnosti kapitanov ribiških plovil.

(17)Komisija mora v skladu s členom 19(1) in členom 21(1) Uredbe (EU) št. 508/2014 odobriti programe in delovne načrte držav članic ter njihove spremembe. V skladu s členom 22 navedene uredbe lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za postopke, obliko in časovne razporede za njihovo sprejetje.

(18)Primerno je, da se delovni načrti ocenijo po posvetovanju z Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo, da se zagotovi skladnost teh načrtov z minimalnimi zahtevami iz te uredbe.

(19)Zaradi preverjanja izvajanja dejavnosti zbiranja podatkov s strani držav članic morajo države članice o teh v določeni obliki poročati Komisiji.

ê 199/2008 uvodna izjava 11 (prilagojeno)

(20)Potrebno je, da države članice sodelujejo med seboj, pa tudi s tretjimi državami, in usklajujejo svoje nacionalne programe Ö delovne načrte Õ glede zbiranja podatkov o isti morski regiji in regijah, ki pokrivajo pripadajoče celinske vode.

ê 199/2008 uvodna izjava 12 (prilagojeno)

Na ravni Skupnosti bi bilo treba določiti prednostne naloge, pa tudi postopke za zbiranje in obdelavo podatkov v Skupnosti, s čimer bi se zagotovila usklajenost celotnega sistema, z oblikovanjem stabilnega večletnega regionalnega okvira pa bi se izboljšala stroškovna učinkovitost.

ò novo

(21)V skladu s ciljem skupne ribiške politike, da se na države članice prenese večja odgovornost in da se končne uporabnike bolj vključi v zbiranje podatkov, bi bilo treba regionalno sodelovanje razširiti tako, da bi se iz enega samega srečanja razvil nepretrgan proces sodelovanja, ki bi ga za vsako morsko regijo usklajevale regionalne usklajevalne skupine.

(22)Države članice bi morale določiti način zbiranja podatkov, da pa bi se omogočilo združevanje podatkov na regionalni ravni, bi se morale države članice o minimalnih zahtevah glede kakovosti, zajetja in združljivosti podatkov dogovoriti na regionalni ravni. Ko se na regionalni ravni doseže splošen dogovor o metodah, bi morale regionalne usklajevalne skupine regionalni delovni načrt predložiti Komisiji v sprejetje.

(23)Zakonodaja Unije ne bi več smela določati metodologij za zbiranje podatkov. Določbe o posebnih metodah zbiranja podatkov bi bilo torej treba nadomestiti z opisom postopka za njihovo določitev. Ta postopek bi moral zlasti vključevati sodelovanje med državami članicami in uporabniki podatkov v okviru regionalnih usklajevalnih skupin ter potrditev s strani Komisije preko delovnih načrtov, ki jih predložijo države članice.

ê 199/2008 uvodna izjava 13 (prilagojeno)

(24)Podatke, na katere se nanaša ta uredba, bi bilo treba vnesti v računalniško podprte nacionalne zbirke podatkov, da bi bili dostopni Komisiji in da bi se lahko poslali  lahko bili na voljo Õ končnim uporabnikom  podatkov Õ. V interesu  vseh uporabnikov podatkov Õ znanstvenikov je  bi moralo biti Õ, da so podatki, pri katerih osebna identifikacija ni mogoča,  brez omejitev Õ na voljo vsem, ki se zanimajo za analizo teh podatkov.

ê 199/2008 uvodna izjava 14 (prilagojeno)

(25) Znanstveno mnenje za Õ Upravljanje  upravljavce Õ ribolovnih virov zahteva obdelavo podrobnih podatkov za obravnavo  potreb upravljavcev ribolova Õ posebnih vprašanj. V tem okviru bi morale države članice prenesti  dati na voljo Õ podatke, potrebne za znanstveno analizo, in poskrbeti, da imajo za to tehnične zmogljivosti. Po potrebi bo treba podrobne podatke združiti pred njihovim prenosom do ravni združevanja, kot je navedeno v zahtevi končnih uporabnikov.

ò novo

(26)V skladu s členom 25(2)(e) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je treba zagotoviti pravočasno dajanje ustreznih podatkov in pripadajočih metodologij, na podlagi katerih se pridobivajo, na voljo organom, ki imajo z raziskovalnega ali upravljalnega vidika interes za znanstveno analizo podatkov v ribiškem sektorju, in vsem drugim zainteresiranim stranem, razen v okoliščinah, ko se v skladu z veljavnim pravom Unije zahtevata varstvo in zaupnost podatkov.

(27)Da bi se določba iz člena 25(2)(e) Uredbe (EU) št. 1380/2013 v celoti upoštevala, bi morale države članice vzpostaviti ustrezne procese in elektronske tehnologije, da bi se zagotovila razpoložljivost podatkov, ter sodelovati z drugimi državami članicami, Komisijo in končnimi uporabniki pri vzpostavitvi združljivih sistemov za shranjevanje in izmenjavo podatkov, pri tem pa bi morale upoštevati zahteve Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta 61 . Zagotoviti bi bilo treba tudi nadaljnje širjenje informacij tako na nacionalni kakor tudi na evropski ravni. V vsakem primeru bi bilo treba za primere, če bi podatki vsebovali informacije, ki se nanašajo na določene oziroma določljive fizične osebe, določiti ustrezne zaščitne ukrepe, kot je višja raven agregacije ali anonimizacije podatkov, in sicer ob upoštevanju namenov obdelave, narave podatkov in možnih tveganj, povezanih z obdelavo osebnih podatkov.

(28)Treba je zagotoviti, da končni uporabniki prejmejo podatke v relativno kratkih rokih, saj morajo za omogočanje trajnostnega ribolova zagotavljati pravočasno svetovanje. Tudi druge zainteresirane strani bi morale prejeti podatke v določenem roku.

ê 199/2008 uvodna izjava 16 (prilagojeno)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov za namene te uredbe urejata Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov 62 in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov 63 .

ê 199/2008 uvodna izjava 17 (prilagojeno)

Uresničevanje nacionalnih programov za zbiranje in upravljanje ribiških podatkov bo zahtevalo precejšnje izdatke. Korist teh programov se lahko v celoti uresniči le na ravni Skupnosti. Zato bi bilo treba določiti finančni prispevek Skupnosti k stroškom držav članic, in sicer v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava 64 .

ê 199/2008 uvodna izjava 18 (prilagojeno)

Če Komisija ugotovi, da je zadevni izdatek povezan z nepravilnostmi, bi bilo treba predvideti finančne popravke v skladu s členom 28 Uredbe (ES) št. 861/2006.

ê 199/2008 uvodna izjava 19 (prilagojeno)

Zelo pomembno je pravilno izvajanje nacionalnih programov, zlasti pa spoštovanje rokov, nadzor kakovosti, potrditev in pošiljanje zbranih podatkov. Zaradi tega bi moral biti finančni prispevek Skupnosti odvisen od spoštovanja rokov, nadzora kakovosti, skladnosti z dogovorjenimi standardi kakovosti in dostavo podatkov. V ta namen bi bilo treba uvesti sistem finančnih sankcij, povezan z neupoštevanjem teh pogojev.

ê 199/2008 uvodna izjava 20

(29)Da bi se izboljšala zanesljivost znanstvenega svetovanja, potrebnega za vodenje SRP skupne ribiške politike, bi se morale države članice in Komisija usklajevati in sodelovati v ustreznih mednarodnih znanstvenih telesih.

ê 199/2008 uvodna izjava 21 (prilagojeno)

Prednost bi bilo treba dati zagotavljanju navzočnosti ustreznih znanstvenih izvedencev v strokovnih skupinah, ki izvajajo znanstveno vrednotenje, potrebno za vodenje SRP.

ê 199/2008 uvodna izjava 22

(30)O izvajanju določb o zbiranju podatkov bi se bilo treba posvetovati z znanstveniki in obvestiti tiste, ki delajo v ribiški industriji, ter druge interesne skupine. Ustrezna telesa, pri katerih je mogoče pridobiti potrebna mnenja, so Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), ustanovljen s Sklepom Komisije 2005/629/ES 65 , Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s Sklepom Komisije 1999/478/ES 66 , in regionalni svetovalni sveti, ustanovljeni v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ustanovljeni s Sklepom Sveta 2004/585/ES 67 .

ò novo

(31)Da bi se dopolnile ali spremenile nekatere nebistvene določbe te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s sprejetjem večletnega programa Unije in zaščitnih ukrepov glede varstva osebnih podatkov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(32)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb te uredbe v zvezi z odobritvijo ali zavrnitvijo odobritve osnutka skupnega priporočila regionalnih usklajevalnih skupin, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo.

(33)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb te uredbe v zvezi z regionalnim usklajevanjem, vrednotenjem rezultatov delovnih načrtov, dostopom do območij vzorčenja in združljivostjo podatkovnih sistemov, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 68 .

(34)V skladu z načelom sorazmernosti je nujno in primerno, da se za dosego osnovnega cilja, tj. izboljšanja kakovosti podatkov v ribiškem sektorju, dostopa do njih in njihove razpoložljivosti, vzpostavi okvir za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev –

ê 199/2008 uvodna izjava 23 (prilagojeno)

Da bi se omogočilo ustrezno izvajanje te uredbe, bi moral upravni odbor zagotoviti tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo. Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil 69 .

ê 199/2008 uvodna izjava 24 (prilagojeno)

Na podlagi preteklih izkušenj in novih potreb je primerno razveljaviti Uredbo Sveta (ES) št. 1543/2000 in jo nadomestiti s to uredbo –

 199/2008

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

ê 199/2008 (prilagojeno)

Člen 1

Vsebina  in področje uporabe Õ

 199/2008

1. Ta uredba določa pravila o:

(a) zbiranju in upravljanju bioloških, tehničnih, okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov o ribiškem sektorju v okviru večletnih programov;

(b) uporabi podatkov o ribiškem sektorju v okviru skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu „SRP“) za znanstvene analize.

2. Ta uredba določa tudi določbe za izboljšanje znanstvenega svetovanja, potrebnega za izvajanje SRP.

ò novo

1. Ta uredba določa pravila za zbiranje, upravljanje in uporabo bioloških, tehničnih, okoljskih, socialnih in ekonomskih podatkov v zvezi z ribiškim sektorjem v okviru skupne ribiške politike.

2. Za podatke, ki se zbirajo v skladu z drugimi pravnimi akti, ta uredba določa le pravila za njihovo uporabo.

3. Za podatke, ki se zbirajo v skladu s to uredbo v okviru večletnih programov, in podatke, ki so potrebni za dopolnitev podatkov iz odstavka 2, ta uredba določa pravila za zbiranje, upravljanje in uporabo.

ê 199/2008 (prilagojeno)

43. Ta uredba ne posega v obveznosti iz Direktive 95/46/ES, Uredbe (ES) št. 45/2001, Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta 70 terin Uredbe (ES) št. 1367/2006 71 .

ò novo

Člen 2

Osebni podatki

Obdelava, upravljanje in uporaba podatkov, ki so zbrani v skladu s to uredbo in vsebujejo osebne podatke, se izvajajo v skladu z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001.

ê 199/2008 (prilagojeno)

Člen 32

Opredelitve

Za namen te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „ribiški sektor“ pomeni dejavnosti, povezane z gospodarskim ribištvom, rekreacijskim ribolovom, akvakulturoribogojstvom in industrijo za predelavo ribiških proizvodov;

(b) „akvakulturaribogojstvo“ pomeni rejo ali gojenje vodnih organizmov z uporabo metod, ki so namenjene povečanju proizvodnje teh organizmov prek naravnih zmogljivosti okolja; v fazi reje ali gojenja, vse do časa spravila in vključno z njim, ostanejo organizmi v lasti fizične ali pravne osebe;

(c) „rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki izkoriščajo žive vodne vire izkoriščajo za rekreacijo ali šport;

(d) „morskae regijae“ pomenijo geografskoa območjea iz Priloge I k Sklepu Sveta št. 2004/585/ES ter območja  člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, območje Õ , ki so gajih vzpostavile regionalne organizacije za upravljanje ribištva , ali območje, opredeljeno v izvedbenem aktu iz člena 5(6) Õ ;

(e) „osnovni podatki“ pomenijo podatke, povezane s posameznimi plovili, fizičnimi ali pravnimi osebami ali posameznimi vzorci;

(f) „metapodatki“ pomenijo podatke, ki dajejo kakovostne in količinske informacije o zbranih osnovnih podatkih;

(g) „podrobni podatki“ pomenijo podatke, ki temeljijo na osnovnih podatkih, v obliki, ki onemogoča neposredno ali posredno identifikacijo fizičnih ali pravnih oseb;

(h) „zbirni podatki“ pomenijo rezultat povzetka osnovnih ali podrobnih podatkov za posebne analitične namene;

(i) „končni uporabniki“ pomenijo telesa, ki imajo z raziskovalnega ali upravljalnega vidika interes za znanstveno analizo podatkov o ribiškem sektorju;

(j) „vzorčenje na osnovi flote in ribištva“ pomeni pregledovanje zbirk bioloških, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov, ki temelji na dogovorjenih regionalnih ribolovnih vrstah in segmentih flote;

(j)(k) „ribiško plovilo Skupnosti“ pomeni plovilo, kot je opredeljeno v členu 3(d) Uredbe (ES) št. 2371/2002. „ribiško plovilo Skupnosti  Unije Õ“ pomeni plovilo, kot je opredeljeno v točki (5) členau 4(1)3(d) Uredbe (EUES) št. 1380/20132371/2002.

POGLAVJE II

ZBIRANJE  IN Õ , UPRAVLJANJE IN UPORABA PODATKOV V OKVIRU VEČLETNIH PROGRAMOV

Oddelek 1

Program skupnosti in nacionalni  Večletni Õ programi  Unije Õ

ê 199/2008

Člen 3

Program Skupnosti

1. Večletni program Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo bioloških, tehničnih, okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov v zvezi z:

(a) gospodarskim ribištvom, ki ga opravljajo ribiška plovila Skupnosti:

(i) v vodah Skupnosti, vključno z gospodarskim ribištvom jegulje in lososa v celinskih vodah;

(ii) zunaj voda Skupnosti;

(b) rekreacijskim ribolovom znotraj voda Skupnosti, vključno z rekreacijskim ribolovom jegulje in lososa v celinskih vodah;

(c) dejavnostmi ribogojstva v zvezi z morskimi vrstami, vključno z jeguljami in lososom, v vodah držav članic in Skupnosti;

(d) predelovalno industrijo ribiških proizvodov;

se določi v skladu s postopkom iz člena 27(2).

2. Programi Skupnosti se sestavijo za obdobje treh let. Prvo obdobje zajema leti 2009 in 2010.

Člen 4

Nacionalni programi

1. Države članice brez poseganja v svoje obveznosti glede zbiranja podatkov, ki izhajajo iz prava Skupnosti, v okviru večletnega nacionalnega programa (v nadaljnjem besedilu „nacionalni program“), pripravljenega v skladu s programom Skupnosti, zbirajo osnovne biološke, tehnične, okoljske in socialno-ekonomske podatke.

2. V okvir nacionalnega programa spadajo predvsem naslednje zadeve, kakor je določeno v oddelku 2:

(a) večletni programi vzorčenja;

(b) shema za spremljanje gospodarskega ribištva in rekreacijskega ribolova na morju, kadar je to potrebno;

(c)shema za raziskave na morju;

(d) shema za upravljanje in uporabo podatkov za namene znanstvene analize.

3. V nacionalne programe se vključijo postopki in metode, ki jih je treba uporabljati pri zbiranju in analiziranju podatkov ter pri ocenjevanju njihove pravilnosti in natančnosti.

4. Države članice svoje nacionalne programe predložijo v odobritev Komisiji. Predložijo jih elektronsko do roka, v obliki in na naslov, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2).

5. Prvi nacionalni programi obsegajo dejavnosti za leti 2009 in 2010.

Člen 5

Usklajevanje in sodelovanje

1. Države članice uskladijo svoje nacionalne programe z drugimi državami članicami v isti morski regiji in si prizadevajo za uskladitev svojih ukrepov s tretjimi državami, ki imajo suverenost ali pristojnost nad vodami iste morske regije. V ta namen lahko Komisija organizira regionalne usklajevalne sestanke, da se državam članicam pomaga pri usklajevanju nacionalnih programov in izvajanju zbiranja, upravljanja in uporabe podatkov v isti regiji.

2. Da bi se upoštevala vsa morebitna priporočila, dana na regionalni ravni na regionalnih usklajevalnih sestankih, države članice med programskim obdobjem po potrebi predložijo spremembe svojih nacionalnih programov. Te spremembe se pošljejo Komisiji najpozneje dva meseca pred letom izvedbe.

3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 27(2).

ò novo

Člen 4

Vzpostavitev večletnih programov Unije

1. Komisija se v skladu s členom 23 pooblasti za sprejetje delegiranih aktov za vzpostavitev večletnih programov Unije za zbiranje in upravljanje bioloških, tehničnih, okoljskih, socialnih in ekonomskih podatkov v zvezi z ribiškim sektorjem.

2. Večletni programi Unije se vzpostavijo po posvetovanju z regionalnimi svetovalnimi skupinami iz člena 8, Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo (STECF) ter drugimi zadevnimi znanstvenimi svetovalnimi telesi.

3. Pri vzpostavitvi večletnega programa Unije Komisija upošteva:

(a)potrebo po informacijah za upravljanje skupne ribiške politike;

(b) potrebo po podatkih in njihovo ustreznost za odločitve v zvezi z upravljanjem ribištva in zaščito ekosistema, vključno z občutljivimi vrstami in habitati;

(d) stroške in koristi;

(e) obstoječe časovne vrste podatkov;

(f) potrebo po izogibanju podvajanja zbiranja podatkov;

(g) regionalne posebnosti;

(h) mednarodne obveznosti Unije in njenih držav članic.

Člen 5

Vsebina večletnih programov Unije

1. Večletni programi Unije določajo:

(a)zahteve glede podatkov za dosego ciljev iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b) seznam obveznih raziskav;

2. Podatki iz odstavka 1(a) vključujejo:

(a)biološke podatke o ulovu ali prilovu vseh staležev v okviru gospodarskega in, kjer je to primerno, rekreacijskega ribolova Unije v vodah Unije in zunanjih vodah, da se omogoči upravljanje in ohranjanje na podlagi ekosistemskega pristopa, kar je potrebno za izvajanje skupne ribiške politike;

(b)ekosistemske podatke za ocenitev vpliva ribištva Unije na morske ekosisteme v vodah Unije in zunanjih vodah, vključno s podatki o prilovu neciljnih vrst, zlasti vrst, zaščitenih z mednarodnim pravom ali pravom Unije, podatki o vplivih ribištva na morske habitate in podatki o vplivih ribištva na prehranjevalne splete;

(c) podatke o dejavnosti plovil Unije v vodah Unije in zunanjih vodah, vključno s podatki o stopnjah ribolova ter ribolovnem naporu in zmogljivosti flote Unije;

(d) socialno-ekonomske podatke o ribištvu, da se omogoči ocena socialno-ekonomske uspešnosti ribiškega sektorja Unije;

(e) socialno-ekonomske podatke in podatke o trajnosti akvakulture, da se omogoči ocena socialno-ekonomske uspešnosti in trajnosti sektorja akvakulture Unije, vključno z njegovim okoljskim vplivom;

(f) socialno-ekonomske podatke o sektorju predelave rib, da se omogoči ocena socialno-ekonomske uspešnosti tega sektorja.

3. Podatki iz odstavka 1(a) se lahko zbirajo v skladu s to uredbe le, če se ne zbirajo v skladu z drugimi pravnimi okviri Unije.

4. Seznam obveznih raziskav iz odstavka 1(b) se oblikuje ob upoštevanju naslednjih razlogov:

(a) potrebe po informacijah za upravljanje skupne ribiške politike;

(b)potrebe po informacijah, ki izhajajo iz uskladitve in harmonizacije, ki sta dogovorjeni na mednarodni ravni;

(c)potrebe po informacijah za ovrednotenje načrtov upravljanja, vključno s spremljanjem spremenljivk v ekosistemu;

(d) potrebe po informacijah za zadostno kritje območij staležev;

(e) potrebe po izogibanju podvajanju raziskav in

(f) potrebe po izogibanju prekinitvam kontinuitete podatkov, ki izhajajo iz raziskav.

5.Pravila o sodelovanju posameznih držav članic pri raziskavah iz odstavka 1(b) temeljijo na njihovem relativnem deležu pri izkoriščanju staležev.

ODDELEK 2
Izvajanje večletnega programa Unije s strani držav članic

Člen 6

Nacionalni delovni načrti

1. Države članice, brez poseganja v njihove sedanje obveznosti glede zbiranja podatkov v skladu s pravom Unije, zbirajo podatke v okviru operativnega programa iz člena 18 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter delovnega načrta, pripravljenega v skladu z večletnim programom Unije in členom 21 Uredbe (EU) št. 508/2014.

2. Delovni načrti držav članic vsebujejo podroben opis naslednjih elementov:

(a) pogostost zbiranja podatkov;

(b)vir podatkov, postopke in metode zbiranja in obdelave podatkov za oblikovanje podatkovnih sklopov, ki se zagotovijo končnim uporabnikom;

(d) na kateri način in kdaj se podatki potrebujejo;

(e) mednarodne in regionalne ureditve sodelovanja, vključno z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi, sklenjenimi za dosego ciljev te uredbe, ter

(f) način, kako se upoštevajo mednarodne obveznosti Unije in njenih držav članic.

3. Vsaka država članica pri pripravi svojega delovnega načrta usklajuje svoja prizadevanja z drugimi državami članicami, zlasti tistimi, ki so znotraj iste morske regije, da se zagotovi zadostno in učinkovito zajetje podatkov ter da se izogne podvajanju dejavnosti zbiranja podatkov.

4. Vsaka država članica zagotovi skladnost svojega delovnega načrta z veljavnimi skupnimi priporočili regionalnih usklajevalnih skupin, kadar je ta skupna priporočila potrdila Komisija v obliki regionalnega delovnega načrta v skladu s členom 8.

Člen 7

Nacionalni korespondenti

1.Vsaka država članica določi nacionalnega korespondenta in o tem obvesti Komisijo. Nacionalni korespondenti imajo vlogo kontaktne točke za izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami glede priprave in izvajanja delovnih načrtov.

2.Nacionalni korespondenti izvajajo tudi naslednje naloge:

(a) usklajujejo pripravo letnega poročila iz člena 10;

(b)zagotavljajo prenos informacij znotraj države članice in

(c) zagotavljajo prisotnost zadevnih strokovnjakov na sestankih, ki jih organizira Komisija, ter sodelovanje v zadevnih regionalnih usklajevalnih skupinah iz člena 8.

3.Če pri izvajanju delovnega načrta v državi članici sodeluje več organov, je nacionalni korespondent odgovoren za usklajevanje dela.

Člen 8

Usklajevanje in sodelovanje

1. Države članice v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013 uskladijo svoje dejavnosti z drugimi državami članicami in si prizadevajo za uskladitev svojih ukrepov s tretjimi državami, ki imajo suverenost ali jurisdikcijo nad vodami v isti morski regiji. V ta namen zadevne države članice v vsaki morski regiji vzpostavijo regionalno usklajevalno skupino.

2. Regionalne usklajevalne skupine sestavljajo strokovnjaki iz držav članic, Komisija in zadevni končni uporabniki podatkov.

3. Regionalne usklajevalne skupine pripravijo in sprejmejo poslovnik, ki ureja njihove dejavnosti.

4. Regionalne usklajevalne skupine se usklajujejo med seboj in s Komisijo glede vprašanj, ki zadevajo več regij.

5. Regionalne usklajevalne skupine lahko v obliki osnutka regionalnega delovnega načrta pripravijo skupna priporočila glede postopkov, metod ter zagotavljanja in nadzora kakovosti zbiranja in obdelave podatkov, kot je navedeno v odstavku 2(a) in (b) ter odstavku 4 člena 5, in glede regionalno usklajenih strategij vzorčenja. Pri tem regionalne usklajevalne skupine, kadar je to ustrezno, upoštevajo mnenje STECF. Ta priporočila se predložijo Komisiji, ki preveri, ali so osnutki skupnih priporočil skladni z določbami te uredbe in večletnim programom Unije in če so skladni, z izvedbenimi akti potrdi regionalne delovne načrte.

6. Kadar delovne načrte potrdi Komisija, ti nadomestijo zadevne dele delovnih načrtov, ki jih pripravijo posamezne države članice. Države članice ustrezno posodobijo svoje delovne načrte.

7. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo pravila za postopke, obliko in časovne razporede za predložitev in potrditev regionalnih delovnih načrtov, kot je navedeno v členu 5.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2).

ê 199/2008 (prilagojeno)

Člen 96

Vrednotenje in odobritev nacionalnih programov  delovnih načrtov Õ

1. Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) ovrednoti:

(a) skladnost nacionalnih programov  delovnih načrtov Õ in vseh njihovih sprememb s členoma 64 in 85 ter ter

(b) znanstveno ustreznost podatkov, ki jih vsebujejomorajo vsebovati nacionalni programi  delovni načrti Õ za namene iz člena 1(1), in kakovost predlaganih metod in postopkov.

2. Če se na podlagi vrednotenja STECF iz odstavka 1 pokaže, da nacionalni program  delovni načrt Õ ni v skladu s členoma 64 in 85 oziroma ne zagotavlja znanstvene ustreznosti podatkov ali zadostne kakovosti predlaganih metod in postopkov, Komisija nemudoma obvesti zadevno državo članico in predlaga spremembe tega programa  delovnega načrta Õ. Zadevna država članica na podlagi tega Komisiji predloži spremenjeni nacionalni program  delovni načrt Õ.

3. Komisija odobri nacionalne programe  delovne načrte Õ in njihove spremembe v skladu s členom 85(2) na osnovi vrednotenja, ki ga opravi STECF, in ocene stroškov, ki jo opravijo njene službe.

Člen 107

Vrednotenje in odobritev rezultatov nacionalnih programov  delovnih načrtov Õ

1. Države članice vsako leto predložijo Komisiji poročilo o izvajanju nacionalnih programov  delovnih načrtov Õ. Predložijo jih do roka, Ö Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo pravila glede postopkov, Õ v oblikei in na naslov, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2) Ö časovnega razporeda za predložitev in odobritev letnih poročil. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2) Õ.

2. STECF ovrednoti:

(a) izvajanje nacionalnih programov  delovnih načrtov Õ, ki jih odobri Komisija v skladu s členom 6(3), in

(b) kakovost podatkov, ki jih zberejo države članice.

3. Komisija ovrednoti izvajanje nacionalnih programov  delovnih načrtov Õ na podlagi:

(a) vrednotenja, ki ga opravi STECF;

(b) posvetovanja z ustreznimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, ter z ustreznimi mednarodnimi znanstvenimi telesi., in

 199/2008 (novo)

Člen 8

Finančna pomoč Skupnosti

1. Finančna pomoč Skupnosti za nacionalne programe se izvaja v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 861/2006.

2. Osnovni podatki iz člena 9 Uredbe (ES) št. 861/2006 zajemajo le tiste dele nacionalnih programov držav članic, ki izvajajo program Skupnosti.

3. Finančna pomoč Skupnosti za nacionalne programe se dodeli, če so pravila iz te uredbe v celoti upoštevana.

4. Komisija lahko potem, ko je zadevnim državam članicam zagotovila možnost, da dajo izjavo, prekine in/ali obnovi finančno pomoč Skupnosti, če:

(a) vrednotenje iz člena 7 pokaže, da izvajanje nacionalnih programov ni v skladu s to uredbo, ali

ê Popravek, UL L 096, 16.4.2010, str. 8

posvetovanje iz člena 7(3)(b) pokaže, da države članice niso zagotovile podatkov v skladu s členoma 16(4) in 20(1), ali

 199/2008

5. Brez poseganja v odstavek 3 lahko Komisija, potem ko je zadevnim državam članicam zagotovila možnost, da dajo izjavo, tudi zmanjša finančno pomoč v naslednjih okoliščinah:

(a) če nacionalni program ni bil predložen Komisiji do datuma, določenega v skladu s členom 4(4);

(b) če poročilo ni bilo predloženo Komisiji do datuma, določenega v skladu s členom 7(1);

(c) če je končni uporabnik vložil uradno zahtevo za podatke, vendar podatkov zadevni končni uporabnik ni prejel v skladu s členoma 20(2) in 20(3), oziroma nadzor kakovosti in obdelava teh podatkov nista bila v skladu s členoma 14(2) in 17.

6. Zmanjšanje finančne pomoči Skupnosti iz odstavkov 4 in 5 je sorazmerno s stopnjo neusklajenosti. Zmanjšanje finančne pomoči Skupnosti iz odstavka 5 se izvaja postopoma ter ne presega 25 % skupnih letnih stroškov nacionalnega programa.

7. Podrobna pravila za uporabo zmanjšanja iz odstavka 6 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 27(2).

ODDELEK 32

Zahteve v zvezi s postopkom zbiranja podatkov

Člen 9

Programi vzorčenja

1. Države članice pripravijo večletne nacionalne programe vzorčenja.

2. Večletni nacionalni programi vzorčenja vsebujejo zlasti:

(a) vzorčni načrt za biološke podatke po vzorčenju na osnovi flote in ribištva, po potrebi vključno z rekreacijskim ribolovom;

(b) vzorčni načrt za ekosistemske podatke, ki omogoča oceno vpliva ribiškega sektorja na morski ekosistem in ki prispeva k spremljanju stanja morskega ekosistema;

(c) vzorčni načrt za socialno-ekonomske podatke, ki omogoča oceno gospodarskega položaja ribiškega sektorja, analizo njegove uspešnosti v določenem času ter izvedbo presoje vpliva sprejetih ali predlaganih ukrepov.

3. Protokoli in metode, ki jih predložijo države članice in ki se uporabljajo za oblikovanje nacionalnih programov vzorčenja, so, kolikor je to mogoče:

(a) določen čas stabilni;

(b) standardizirani znotraj regij;

(c) v skladu s standardi kakovosti, ki so jih določile ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, ali ustrezna mednarodna znanstvena telesa.

4. Pravilnost in natančnost zbranih podatkov se po potrebi sistematično ocenjujeta.

ê 199/2008 (prilagojeno)

Člen 1110

Dostop do območij vzorčenja

1. Države članice  zbirateljem podatkov Õ izvajalcem vzorčenja, ki jih določi telo, odgovorno za izvajanje nacionalnega programa, za namen opravljanja njihovih nalog zagotovijo dostop do  vseh ulovov, plovil in drugih območij vzorčenja, poslovnih registrov in vseh potrebnih podatkov Õ.:

(a) vseh iztovarjanj, kadar je to primerno vključno s pretovarjanji in prenosi na ribogojstvo;

(b) registrov plovil in poslovnih registrov, ki jih vodijo javni organi in ki so pomembni za zbiranje ekonomskih podatkov;

Člen 11

Spremljanje gospodarskega ribištva in rekreacijskega ribolova na morju

1. Kadar je to potrebno za namene zbiranja podatkov v okviru nacionalnih programov, države članice sestavijo in izvajajo spremljanje gospodarskega ribištva in rekreacijskega ribolova na morju.

2. Naloge v okviru spremljanja na morju določijo države članice.

32.  Brez poseganja v mednarodne obveznosti Õ Kkapitani ribiških plovil Skupnosti  Unije Õ sprejmejo na krov izvajalce vzorčenja, ki so dejavni v okviru sheme spremljanja na morju in ki jih določi telo, odgovorno za izvajanje nacionalnega programa,  znanstvene opazovalce Õ in z njimi sodelujejo, da jim omogočijobi jim omogočili opravljanje njihovih nalog, dokler se nahajajo na krovu ribiškega plovila Skupnosti  Unije Õ .

ò novo

3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila glede:

(a)območij vzorčenja in podatkov, za katere morajo države članice zagotoviti, da imajo zbiratelji podatkov dostop do njih, kot določa odstavek 1;

(b) pogojev, pod katerimi morajo kapitani ribiških plovil Unije na krov sprejeti znanstvene opazovalce, kot določa odstavek 2, in alternativnih metod za zbiranje podatkov ter pravil, ki jih morajo države članice upoštevati pri spremljanju teh pogojev in metod ter poročanju o njih.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2).

ê 199/2008 (prilagojeno)

4. Kapitani ribiških plovil Skupnosti lahko sprejem izvajalcev vzorčenja, ki so dejavni v okviru sheme spremljanja na morju, na krov zavrnejo samo na podlagi očitnega pomanjkanja prostora na plovilu ali zaradi varnostnih razlogov v skladu z nacionalno zakonodajo. V teh primerih se podatki zberejo s programom samovzorčenja, ki ga izvede posadka ribiškega plovila Skupnosti in ki ga oblikuje in nadzira telo, odgovorno za izvajanje nacionalnega programa.

Člen 12

Raziskave na morju

1. Države članice izvajajo raziskave na morju, da bi ocenile številčnost in porazdelitev staležev, neodvisno od podatkov iz gospodarskega ribištva, ter da bi ocenile vpliv ribolovne dejavnosti na okolje.

2. Seznam raziskav na morju, ki so upravičene do finančne pomoči Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 27(2).

POGLAVJE III

Oddelek 4
Postopek upravljanja podatkov

Člen 1213

Shranjevanje podatkov

Države članice:

(a) zagotovijo, da so osnovni podatki, zbrani v okviru nacionalnih programov  delovnih načrtov Õ, varno shranjeni v računalniško podprtih zbirkah podatkov, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ti podatki obravnavajo kot zaupni;

(b) zagotovijo, da so metapodatki, ki se nanašajo na osnovne socialno-ekonomske podatke in se zbirajo v okviru nacionalnih programov  delovnih načrtov Õ, varno shranjeni v računalniško podprtih zbirkah podatkov;

 199/2008

(c) sprejmejo vse potrebne tehnične ukrepe, da bi takšne podatke zaščitili pred kakršnim koli naključnim ali nedovoljenim uničenjem, naključno izgubo, propadanjem, posredovanjem ali nepooblaščenimi dostopi.

ê 199/2008 (prilagojeno)

Člen 1314

Nadzor in potrditev kakovosti podatkov

1. Države članice so odgovorne za kakovost in popolnost osnovnih podatkov, zbranih v okviru nacionalnih programov  delovnih načrtov Õ, ter iz njih izpeljanih podrobnih in zbirnih podatkov, ki so posredovani končnim uporabnikom.

2. Države članice zagotovijo:

(a) da so osnovni podatki, zbrani v okviru nacionalnih programov  delovnih načrtov Õ, ustrezno pregledani za morebitne napake v okviru ustreznih postopkov nadzora kakovosti;

(b) da so podrobni in zbirni podatki, izpeljani iz osnovnih podatkov, zbranih v okviru nacionalnih programov  delovnih načrtov Õ, potrjeni pred njihovim posredovanjem končnim uporabnikom;

(c) da so postopki zagotavljanja kakovosti osnovnih, podrobnih in zbirnih podatkov iz (a) in (b) oblikovani v skladu s postopki, ki so jih sprejela mednarodna znanstvena telesa, regionalne organizacije za upravljanje ribištva ,in STECF  in regionalne usklajevalne skupine iz člena 8 Õ.

POGLAVJE IIIIV

UPORABA PODATKOV, ZBRANIH V OKVIRU SRP SKUPNE RIBIŠKE POLITIKE

 199/2008

Člen 15

Zajeti podatki

1. Določbe tega poglavja veljajo za vse podatke, zbrane:

(a) v okviru uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 788/96, (ES) št. 2091/98, (ES) št. 104/2000, (ES) št. 2347/2002, (ES) št. 1954/2003, (ES) št. 2244/2003, (ES) št. 26/2004, (ES) št. 812/2004; (ES) št. 1921/2006, (ES) št. 1966/2006 in (ES) št. 1100/2007;

(b) v okviru te uredbe:

(i) podatki o dejavnosti plovil na osnovi informacij satelitskega spremljanja in drugih sistemov spremljanja zahtevane oblike;

(ii) podatki, ki omogočajo zanesljivo oceno skupne količine ulovov na stalež glede na opredeljene regionalne ribolovne vrste in segmente flote, geografsko območje in časovno obdobje, vključno z zazvržki in, kadar je to primerno, podatki o ulovih pri rekreacijskem ribolovu;

(iii) vsi biološki podatki, potrebni za oceno položaja izkoriščenih staležev;

(iv) ekosistemski podatki, potrebni za oceno vpliva ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem;

(v) socialno-ekonomski podatki ribiškega sektorja.

2. Države članice pri zbiranju podatkov iz odstavka 1 zagotovijo, da ne pride do kakršnega koli podvajanja.

Člen 1416

Dostop do osnovnih podatkov in njihov prenos

1. Države članice zaradi preverjanja obstoja osnovnih podatkov, zbranih v skladu s členom 64(1), razen socialno-ekonomskih podatkov, zagotovijo, da so računalniško podprte nacionalne zbirke podatkov iz člena 1213(a) dostopne Komisiji.

2. Države članice zaradi preverjanja socialno-ekonomskih podatkov, zbranih v skladu s členom 64(1), zagotovijo, da so računalniško podprte nacionalne zbirke podatkov iz člena 1213(b) dostopne Komisiji.

ê 199/2008 (prilagojeno)

3. Države članice brez poseganja v obveznosti, ki izhajajo iz drugih predpisov Skupnosti  Unije Õ, in da Komisiji zagotovijo učinkovit in neoviran dostop do svojih računalniško podprtih nacionalnih zbirk podatkov iz odstavkov 1 in 2, sklenejo sporazume s Komisijo.

4. Države članice zagotovijo, da se osnovni podatki, zbrani v okviru raziskav na morju, predložijo mednarodnim znanstvenim organizacijam in ustreznim znanstvenim telesom znotraj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti  Unije Õ in držav članic.

ê 199/2008

Člen 1517

Obdelava osnovnih podatkov

1. Države članice osnovne podatke obdelajo v podatkovne sklope podrobnih in zbirnih podatkov v skladu z:

(a) ustreznimi mednarodnimi standardi, kjer ti obstajajo;

(b) protokoli, dogovorjenimi na mednarodni ali regionalni ravni, kjer ti obstajajo.

2. Države članice končnim uporabnikom in Komisiji po potrebi zagotovijo opis metod, uporabljenih pri obdelavi zahtevanih podatkov, in njihove statistične lastnosti.

ê 199/2008

Člen 18

Predložitev podrobnih in zbirnih podatkov

1. Države članice dajo končnim uporabnikom na voljo podrobne in zbirne podatke za podporo znanstvene analize:

(a) kot osnovo za svetovanje pri upravljanju ribištva, vključno z regionalnimi svetovalnimi sveti;

(b) v interesu javne razprave in udeležbe interesnih skupin pri razvoju politike;

2. Zaradi zagotovitve anonimnosti lahko države članice po potrebi zavrnejo zahtevo, da končnim uporabnikom za namene iz odstavka 1(b) priskrbijo podatke o dejavnosti plovil na osnovi informacij satelitskega spremljanja plovil.

Člen 19

Prenos podrobnih in zbirnih podatkov

Države članice podrobne in zbirne podatke prenesejo v varni elektronski obliki.

Člen 20

Postopek prenosa podrobnih in zbirnih podatkov

1. Države članice zagotovijo, da so ustrezni podrobni in zbirni podatki, ki se redno pošiljajo, pravočasno predloženi ustreznim regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, in ustreznim mednarodnim znanstvenim telesom v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti in držav članic.

2. Kadar se podrobni in zbirni podatki zahtevajo za namen posebne znanstvene analize, države članice zagotovijo, da se podatki končnim uporabnikom priskrbijo:

(a) za namen iz člena 18(1)(a) v roku enega meseca od prejema zahteve za te podatke.

(b) za namen iz člena 18(1)(b) v roku dveh mesecev od prejema zahteve za te podatke;

3. Kadar se podrobni in zbirni podatki zahtevajo za namen znanstvenega objavljanja iz člena 18(1)(c), države članice:

(a) lahko zaradi zaščite strokovnih interesov zbirateljev podatkov ustavijo prenos podatkov končnim uporabnikom za obdobje treh let od datuma, ko so bili podatki zbrani. Države članice o takšni odločitvi obvestijo končne uporabnike in Komisijo. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija odobri podaljšanje tega obdobja;

(b) zagotovijo, da se končnim uporabnikom priskrbijo podatki v roku dveh mesecev po prejemu zahteve za te podatke, če je to triletno obdobje že poteklo.

4. Države članice lahko prenos podrobnih in zbirnih podatkov zavrnejo samo:

(a) če obstaja tveganje identifikacije fizične in/ali pravne osebe, pri čemer lahko država članica predlaga drugačna sredstva za izpolnitev potrebe končnega uporabnika, ki zagotavljajo anonimnost;

(b) v primerih iz člena 22(3);

5. Kadar se podatki, ki jih zahtevajo končni uporabniki, razen ustreznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, in ustreznih mednarodnih znanstvenih teles, razlikujejo od podatkov, ki so bili že predloženi ustreznim regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, in ustreznim mednarodnim znanstvenim telesom, lahko države članice navedenim končnim uporabnikom zaračunajo dejanske stroške pridobitve podatkov in, če je potrebno, združitve podatkov pred njihovim prenosom.

ò novo

Člen 16

Postopek za zagotavljanje razpoložljivosti podrobnih in zbirnih podatkov

1. Države članice vzpostavijo ustrezne procese in elektronske tehnologije za zagotavljanje učinkovitega izvajanja člena 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter po nepotrebnem ne omejujejo kar največjega možnega razširjanja podrobnih in zbirnih podatkov.

2. Države članice zagotovijo ustrezne zaščitne ukrepe za primere, če bi podatki vključevali informacije, ki se nanašajo na določene oziroma določljive fizične osebe. Komisija se v skladu s členom 23 pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov, ki opredelijo ustrezne zaščitne ukrepe za obravnavo takih informacij.

3. Države članice zagotovijo, da se zadevni podrobni in zbirni podatki posodobijo in dajo na voljo končnim uporabnikom v roku enega meseca od prejema zahteve za te podatke. Če podatke zahtevajo druge zainteresirane strani, države članice zagotovijo, da se podatki posodobijo in dajo na voljo v roku dveh mesecev od prejema zahteve za te podatke.

4. Kadar se podrobni podatki zahtevajo za namen znanstvenega objavljanja, lahko države članice, zaradi zaščite strokovnih interesov zbirateljev podatkov, zahtevajo, da se objava podatkov odloži za obdobje treh let od datuma, na katerega se podatki nanašajo. Države članice o takšni odločitvi in razlogih zanjo obvestijo končne uporabnike in Komisijo.

Člen 17

Združljivi sistemi za shranjevanje in izmenjavo podatkov

1. Da se za končne uporabnike in druge zainteresirane strani zmanjšajo stroški in olajša dostop do podatkov, države članice, Komisija, znanstvena svetovalna telesa in vsi zadevni končni uporabniki sodelujejo pri razvoju združljivih sistemov za shranjevanje in izmenjavo podatkov, pri čemer upoštevajo določbe Direktive 2007/2/ES. Ti sistemi tudi olajšujejo širjenje informacij drugim zainteresiranim stranem. Regionalni delovni načrti iz člena 8(6) so lahko podlaga za dogovor o takih sistemih.

2. Kjer je to primerno, se vzpostavijo zaščitni ukrepi za primere, če bi sistemi za shranjevanje in izmenjavo podatkov iz odstavka 1 vključevali informacije, ki se nanašajo na določene ali določljive fizične osebe. Komisija se v skladu s členom 23 pooblasti za sprejetje delegiranih aktov, ki opredelijo ustrezne zaščitne ukrepe za obravnavo takih informacij.

3. Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo pravila glede postopkov, oblik, kod in časovnih razporedov, ki se uporabljajo za zagotovitev skladnost sistemov za shranjevanje in izmenjavo podatkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2).

ê 199/2008 (prilagojeno)

Člen 1821

Presoja pravilnosti zavrnitve predložitve podatkov

1. Če država članica zavrne predložitev podatkov na podlagi člena 20(3)(a)  16(4) Õ, lahko končni uporabnik zaprosi Komisijo za presojo pravilnosti zavrnitve. Če Komisija ugotovi, da zavrnitev ni bila ustrezno utemeljena, lahko od države članice zahteva, da končnemu uporabniku zagotovi podatke v enem mesecu.

2. Če država članica teh podatkov ne predloži v roku iz odstavka 1, se uporablja člen 8(5) in (6).

Člen 1922

Obveznosti končnih uporabnikov  podatkov Õ

1. Končni Uuporabniki  podatkov Õ:

(a) uporabljajo podatke samo za namen, ki so ga navedli v svojem zahtevkusvoji zahtevi  za informacije Õ v skladu s členom 18  16 Õ;

 199/2008

(b) ustrezno potrdijo vir podatkov;

(d) Komisijo in zadevne države članice obvestijo o kakršnih koli morebitnih težavah, povezanih s podatki;

(e) zadevnim državam članicam in Komisiji predložijo informacije o rezultatih uporabe podatkov;

(f) zahtevanih podatkov ne pošljejo tretjim strankam brez privolitve zadevne države članice;

(g) podatkov ne prodajajo nobeni tretji stranki.

ê 199/2008 (prilagojeno)

2. Države članice obvestijo Komisijo o vseh kršitvah končnih uporabnikov  podatkov Õ.

3. Če končni uporabnik  podatkov Õ ne izpolni katere koli izmed zahtev iz odstavka 1, lahko Komisija zadevni državi članici omogoči, da navedenemu končnemu uporabniku  podatkov Õ omeji ali zavrne dostop do podatkov.

POGLAVJE IVV

PODPORA ZNANSTVENEMU SVETOVANJU

Člen 2023

Sodelovanje na sestankih mednarodnih teles

Države članice zagotovijo sodelovanje svojih nacionalnih strokovnjakov na ustreznih sestankih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost  Unija Õ, in ustreznih mednarodnih znanstvenih teles.

Člen 2124

Usklajevanje in sodelovanje

1. Države članice in Komisija usklajujejo svoja prizadevanja in sodelujejo pri nadaljnjem izboljševanju  kakovosti, pravočasnosti in zajetja podatkov, kar omogoča nadaljnja izboljšanja Õ zanesljivosti znanstvenega svetovanja, kakovosti delovnih programov in delovnih metod regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost  Unija Õ, in ustreznih mednarodnih znanstvenih teles.

 199/2008

2. Usklajevanje in sodelovanje potekata brez poseganja v odprto znanstveno razpravo s ciljem pospešiti nepristransko znanstveno svetovanje.

POGLAVJE VVI

KONČNE DOLOČBE

ê 199/2008 (prilagojeno)

Article 25

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 27(2).

Člen 2226

Spremljanje

1. Komisija v sodelovanju s z Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo (STECF) spremlja napredek nacionalnih programov  delovnih načrtov Õ Odbora za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljenega na podlagi člena 4730 Uredbe (EUES) št. 1380/20132371/2002 (v nadaljnjem besedilu: „Odbor“).

ò novo

2. Pet let po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju in delovanju te uredbe.

Člen 23

Izvajanje pooblastil

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4, 16 in 17 se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3. Pooblastilo iz členov 4, 16 in 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4, 16 in 17, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

ê 199/2008 (prilagojeno)

Člen 2427

 Postopek v Õ OdboruOdbor

1. Pri izvajanju te uredbe Õ Komisiji pomaga Oodbor Ö za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen na podlagi člena 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Õ.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek  se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Õ se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3. Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

Člen 2528

Razveljavitev

1. Uredba (ES) št. 1543/2000  199/2008 Õ se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2009  […..] Õ. Razveljavljene določbe pa se uporabljajo za nacionalne programe, odobrene pred  začetkom veljavnosti te uredbe Õ 31. decembrom 2008.

2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 2629

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1543/2000 z dne 29. junija 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov, ki so potrebni za vodenje skupne ribiške politike.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko.

(3) COM(2014) 910 final.

(4) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES. UL L354, 28.12.2013, str. 22.

(5) Priloga I k dopisu št. 10629/13 z dne 11. junija 2013 Generalnega sekretariata Sveta Odboru stalnih predstavnikov.

(6) Tako je bilo predlagano tudi v poročilu, ki ga je leta 2013 objavil Evropski parlament: http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/etudes/join/2013/495865/IPOL-PECH_ET(2013)495865_EN.pdf.

(7) „Končni uporabniki“ pomenijo telesa, ki imajo z raziskovalnega ali upravljalnega vidika interes za znanstveno analizo podatkov o ribiškem sektorju.

(8) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006.

(9) Uredba (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96. Uredba (ES) št. 1921/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o predložitvi statističnih podatkov o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1382/91. Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (prenovitev).Uredba (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o ulovu in aktivnosti s strani držav članic, ki izvajajo ribolov v severozahodnem Atlantiku (prenovitev).Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (prenovitev).Uredba (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o strukturni statistiki podjetij (prenovitev).

(10) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32008L0056.

(11) INSPIRE, Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

(12) Mednarodni svet za raziskovanje morja.

(13) Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju.

(14) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

(15) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=COM:2014:254:REV1&from=EN . Sporočilo poleg drugih težav, ki trenutno ovirajo inovacije v modrem gospodarstvu, navaja tudi vrzeli v znanju o morju.

(16) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Izvajanje dejavnosti zbiranja podatkov v okviru OZP s strani držav članic se zdaj sofinancira v okviru deljenega upravljanja, in sicer v višini 80 %. V obdobju 2007–2013 je bilo sofinanciranje 50-odstotno. Za obdobje 2014–2020 je na razpolago proračun v višini 520 milijonov EUR, kar pomeni, da je za zbiranje podatkov na voljo več sredstev, saj bo skupna razpoložljiva javna poraba (EU in države članice skupaj) v sedmih letih znašala 650 milijonov EUR. Prispevek držav članic se bo občutno zmanjšal s približno 30 milijonov EUR na 18,5 milijona EUR letno.

(17) Kar zadeva določbe o zbiranju podatkov iz člena 19 in Priloge II, bo treba zagotoviti uskladitev tega predloga uredbe s predlogom uredbe o pravilih dostopa do globokomorskih staležev, ki je trenutno v obravnavi v Evropskem parlamentu in Svetu,( http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2012:0371:FIN:EN:PDF ).

(18) Usklajevanje na ravni EU bo potekalo v obliki evropske skupine strokovnjakov za zbiranje podatkov, katere ena izmed nalog bo izvajanje dejavnosti, ki jih trenutno izvaja načrtovalna skupina za gospodarska vprašanja.

(19) Opozoriti je treba, da znanstveno svetovanje ne vključuje le svetovanja o ohranjevalnih ukrepih za ribištvo, ampak tudi o upravljanju ribištva na podlagi ekosistema ter presojo vpliva na okolje.

(20) Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (UL L 60, 5.3.2008, str. 1).

(21) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(22) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

(23) UL L 358, 31.12.02, str. 59. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2007 (UL L 192, 24.7.7, str. 1).

(24) UL L 176, 15.7.2000, str. 1.

(25) UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1098/2007 (UL L 248, 22.9.2007, str. 1).

(26) UL L 108, 1.5.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(27) UL L 266, 1.10.1998, str. 36.

(28) UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1759/2006 (UL L 335, 1.12.2006, str. 3).

(29) UL L 351, 28.12.2002, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2269/2004 (UL L 396, 31.12.2004, str. 1).

(30) UL L 289, 7.11.2003, str. 1.

(31) UL L 333, 20.12.2003, str. 17.

(32) UL L 5, 9.1.2004, str. 25. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1799/2006 (UL L 341, 7.12.2006, str. 26).

(33) UL L 150, 30.4.2004, str. 12, popravljena različica v UL L 185, 24.5.2004, str. 4. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 809/2007 (UL L 182, 12.7.2007, str. 1).

(34) UL L 403, 30.12.2006, str. 1.

(35) UL L 409, 30.12.2006, str. 1, popravljena različica v UL L 36, 8.2.2007, str. 3.

(36) UL L 248, 22.9.2007, str. 17.

(37) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(38) Uredba (ES) št. 1921/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o predložitvi statističnih podatkov o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1382/91 (UL L 403, 30.12.2006, str. 1).

(39) Uredba (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o strukturni statistiki podjetij (UL L 97, 9.4.2008, str. 13).

(40) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(41) Uredba (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96 (UL L 218, 13.8.2008, str. 1).

(42) Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (UL L 87, 31.3.2009, str. 1).

(43) Uredba (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o ulovu in aktivnosti s strani držav članic, ki izvajajo ribolov v severozahodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 42).

(44) Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).

(45) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(46) Uredba (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2791/1999 (UL L 348, 31.12.2010, str. 17).

(47) Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).

(48) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(49) Uredba Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev (UL L 351, 28.12.2002, str. 6).

(50) Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi naključnimi ulova kitov in delfinov pri ribolovu in o spremembi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 150, 30.4.2004, str. 12).

(51) Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).

(52) Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (UL L 248, 22.9.2007, str. 17).

(53) Uredba Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti ter o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93 in (ES) št. 1627/94 in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 3317/94 (UL L 286, 29.10.2008, str. 33).

(54) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(55) Uredba Komisije (ES) št. 204/2006 z dne 6. februarja 2006 o prilagoditvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 in o spremembi Odločbe Komisije 2000/115/ES v zvezi z organizacijo raziskovanja Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev v letu 2007 (UL L 34, 7.2.2006, str. 3).

(56) Uredba Komisije (EU) št. 717/2010 z dne 6. avgusta 2010 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 210, 11.8.2010, str. 24).

(57) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(58) UL L 264, 25.9.2006, str. 13.

(59) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(60) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( UL L 8, 12.1.2001, str 1).

(61) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(62) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(63) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(64) UL L 160, 14.6.2006, str. 1.

(65) UL L 225, 31.8.2005, str. 18.

(66) UL L 187, 20.7.1999, str. 70. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2004/864/ES (UL L 370, 17.12.2004, str. 91).

(67) UL L 256, 3.8.2004, str. 17. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2007/409/ES (UL L 155, 15.6.2007, str. 68).

(68) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(69) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(70) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

(71) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.6.2015

COM(2015) 294 final

PRILOGA

predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (prenovitev)

{SWD(2015) 118 final}

PRILOGA

predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (prenovitev)

ê 199/2008 (prilagojeno)

PRILOGA

Korelacijska tabela
Uredba (ES) št. 1543/2000	Uredba (ES) št. 199/2008
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Členi 3, 4 in 5
Člen 4	Člen 15
Člen 5	Člena 3 in 25
Člen 6	Člena 4 in 8
Člen 7	Člena 13 in 18
Člen 8	Člena 25 in 26
Člen 9	Člen 27
Člen 10	Člen 26
Člen 11	Člen 29

PRILOGA

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 199/2008	Ta uredba
Člen 1(1)	-
Člen 1(2)	-
-	Člen 1(1)
-	Člen 1(2)
-	Člen 1(3)
Člen 1(3)	Člen 1(4)
-	Člen 2
Člen 2(a) do (i)	Člen 3(a) do (i)
Člen 2(j)	-
Člen 2(k)	Člen 3(j)
Člen 3	Člen 5(1), (2) in (3)
Člen 4	Člen 6
Člen 5	Člen 8
-	Člen 4
-	Člen 7
Člen 6	Člen 9
Člen 7	Člen 10
Člen 8	-
Člen 9	-
Člen 10	Člen 11(1)
Člen 11(1)	-
Člen 11(2)	-
Člen 11(3)	Člen 11(2)
Člen 11(4)	-
-	Člen 11(3)
Člen 12	Člen 5(4) in (5)
Člen 13	Člen 12
Člen 15	-
Člen 16	Člen 14
Člen 17	Člen 15
Člen 18	-
Člen 19	-
Člen 20	-
-	Člen 16
-	Člen 17
Člen 21	Člen 18
Člen 22	Člen 19
Člen 23	Člen 20
Člen 24	Člen 21
Člen 25	-
Člen 26	Člen 22(1)
-	Člen 22(2)
-	Člen 23
Člen 27(1) in (2)	Člen 24(1) in (2)
Člen 27(3)	-
Člen 28	Člen 25
Člen 29	Člen 26
Priloga	-
-	Priloga

Top

Choose the experimental features you want to try