EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.6.2015

COM(2015) 232 final

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
(vloga Finske – EGF/2015/001 FI/Broadcom)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

1.Pravila o finančnih prispevkih iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) so določena v Uredbi (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG) 1 .

2.Finska je 30. januarja 2015 vložila vlogo EGF/2015/001 FI/Broadcom za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpuščanja presežnih delavcev 2 v podjetju Broadcom Communications Finland in pri dveh dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi na Finskem.

3.Po oceni te vloge je Komisija v skladu z vsemi veljavnimi določbami uredbe o ESPG ugotovila, da so pogoji za finančni prispevek iz ESPG izpolnjeni.

POVZETEK VLOGE

OCENA VLOGE

Postopek

4.Finska je vlogo EGF/2015/001 FI/Broadcom vložila 30. januarja 2015, tj. v 12 tednih od datuma, ko so bila izpolnjena merila za pomoč iz člena 4 uredbe o ESPG. Komisija je prejem vloge potrdila v dveh tednih od datuma vložitve vloge, tj. 13. februarja 2015, in od Finske na isti datum zahtevala dodatne informacije. Te dodatne informacije so bile predložene v šestih tednih od datuma zahtevka. Komisija mora oceno skladnosti vloge s pogoji za finančni prispevek zaključiti v 12 tednih od prejema popolne vloge in ta rok se izteče 19. junija 2015.

Upravičenost vloge

Zadevna podjetja in prejemniki

5.Vloga se nanaša na 568 odpuščenih delavcev v podjetju Broadcom Communications Finland ter pri dveh dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi. Glavno podjetje je delovalo v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 46 NACE Revizija 2 („Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili“). Do odpuščanj delavcev v podjetjih je prišlo v vseh regijah na ravni NUTS 5  2 na Finskem (z izjemo Alanda), najbolj prizadeta regija pa je Pohjois-Pohjanmaa (FI1A).

Merila za pomoč

6.Finska je vlogo vložila na podlagi merila za pomoč iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG, ki zahteva najmanj 500 odpuščenih presežnih delavcev v štirimesečnem referenčnem obdobju v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki so bili odpuščeni pri njegovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, in/ali samozaposlenimi osebami, ki so opustile dejavnost.

7.Štirimesečno referenčno obdobje za vlogo traja od 11. avgusta 2014 do 11. decembra 2014.

8.Odpuščeni delavci v referenčnem obdobju so:

–563 delavcev, odpuščenih v podjetju Broadcom Communications Finland,

–5 odpuščenih delavcev pri dveh dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi Broadcoma.

Izračun števila odpuščenih delavcev in opustitev dejavnosti

9.Število odpuščenih delavcev v referenčnem obdobju je bilo izračunano, kot sledi:

–563 od datuma, ko je delodajalec posamezne delavce obvestil o odpustu ali prenehanju pogodbe o zaposlitvi;

–5 od datuma dejanskega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ali njenega izteka.

Upravičeni ciljni prejemniki

10.Skupno število upravičenih prejemnikov je torej 568.

Povezava med odpuščanjem delavcev in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije

11.Da bi Finska dokazala povezavo med odpuščanji in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, trdi, da je po ocenah razvoj čipja (področje, na katerem je delovalo podjetje Broadcom Communications Finland) v letu 2005 v Evropi zaposloval približno 5 000 ljudi. Medtem ko se je število osebja za razvoj izdelkov v tem sektorju povečalo na svetovni ravni (zlasti v Aziji in ZDA), je strmo padlo v Evropi, kjer je do leta 2014 na tem področju ostalo zaposlenih le nekaj sto ljudi.

12.Razvoj in prodaja čipja za mobilne telefone je v rokah manjšega števila podjetij, od katerih je podjetje Qualcomm (ZDA) daleč največje (s tržnim deležem okoli 66 % v prvem četrtletju leta 2014, po podatkih Strategy Analytics 6 ). Naslednja največja podjetja so MediaTek na Tajvanu, Spreadtrum na Kitajskem ter Marvell in Intel v ZDA.

13.Odpuščanja delavcev pri Broadcomu so povezana s trendom, ki vpliva na celotno finsko elektronsko industrijo in je dosegel vrhunec, ko je podjetje Nokia napovedalo množično odpuščanje presežnih delavcev v letu 2011. Leta 2012 je podjetje Nokia najprej odpustilo 1 000 ljudi v svojem obratu v Salu (EGF/2012/006 FI/Nokia Salo) ter nato še 3 700 ob koncu leta 2012 in spomladi leta 2013 (EGF/2013/001 FI/Nokia). Zaključil se je obsežen program za razvoj izdelkov, številna delovna mesta pa so bila ukinjena.

14.Od leta 2000 se je število osebja v finski elektronski industriji in elektroindustriji s sedežem na Finskem in v čezmorskih hčerinskih podjetjih stalno povečevalo, od leta 2007 naprej pa je prišlo do znatne spremembe: število osebja v tujini se je povečalo, število osebja na Finskem pa se je začelo postopoma manjšati.

15.Od leta 2000m se je število osebja v finskih hčerinskih podjetjih na vseh celinah povečalo, od leta 2004 pa je Azija postala očitni največji delodajalec v elektronski industriji in elektroindustriji. V Evropi se je število osebja še naprej povečevalo do leta 2008, potem pa se je začelo zmanjševati.

16.Do zdaj je bil sektor iz oddelka 46 NACE Revizija 2 („Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili“) predmet dveh vlog za pomoč iz ESPG (druga je EGF/2010/012 NL/Noord Holland ICT), ki sta se obe nanašali na IKT in bili povezani z globalizacijo na področju trgovine.

Dogodki, ki so povzročili odpuščanja in opustitve dejavnosti

17.Dogodek, ki je povzročil odpuščanja delavcev pri Broadcomu, je odločitev o prenehanju poslovanja na področju osnovnega pasu pri mobilnih telefonih, ki je vplivala na 3 000 ljudi po vsem svetu, od tega na 600 ljudi na Finskem. Broadcom ukinja vse svoje dejavnosti na Finskem in seli oblikovanje mobilnega čipja, ki naj bi se nadaljevalo v Združenih državah in Aziji.

18.V letu 2005 so bili v Evropi štirje glavni proizvajalci čipja za mobilne telefone . Podjetji Nokia in Philips sta oblikovali svoje lastno čipje, podjetje Ericsson Mobile Platforms (EMP) ga je večinoma oblikovalo za Sony-Ericsson, Infineon pa ga je proizvajal komercialno za proizvajalce telefonov. Podjetje Nokia oblikuje čipje za svoje telefone od 80. let prejšnjega stoletja. Podjetje je poskrbelo za večino svojega oblikovanja, medtem ko se je čipje v glavnem proizvajalo v tovarnah podjetij Texas Instruments (TI) in STMicroelectronics (STM). Podjetje Nokia se je odločilo, da preneha notranji razvoj čipja leta 2007 in je svoje razvojne enote prodalo podjetju STMicroelectronics.

19.Na tej točki je podjetje Nokia še vedno imelo v svojih rokah oblikovanje brezžičnih modemov, za rezultate pa je izdajalo dovoljenja proizvajalcem čipja, vključno s STM. Podjetje Nokia je opustilo oblikovanje modemov leta 2010, ko je te dejavnosti prodalo japonskemu podjetju Renesas Mobile Corporation (RMC), hčerinskemu podjetju Renesas Electronics (REC). V okviru tega posla se je približno 1 100 razvijalcev izdelkov podjetja Nokia preselilo k novemu delodajalcu.

20.Zaradi pomembnih dolgoročnih izgub, ki jih je imel REC, je bila sprejeta odločitev, da podjetje RMC leta 2013 postopno preneha z delovanjem. Jeseni 2013 je REC prodal tehnologijo LTE 7 svoje dejavnosti v sektorju modemov podjetju Broadcom (BCM), približno 800 zaposlenih, ki so bili prej zaposleni v podjetju Renesas, pa je zdaj delalo za Broadcom. Le nekaj mesecev pozneje je Broadcom objavil postopno prenehanje svojega celotnega poslovanja na področju osnovnega pasu v mobilni telefoniji. Na tej stopnji novih kupcev ni bilo več mogoče najti.

Pričakovani vpliv odpuščanja delavcev na lokalno, regionalno ali državno gospodarstvo in zaposlenost

21.Odpuščanja delavcev imajo pomemben negativen učinek, zlasti na regionalno gospodarstvo regije Pohjois-Pohjanmaa (ki je del regije FI1A na ravni NUTS 2), kjer je prišlo do 424 od skupno 568 odpustov. V tej regiji je stopnja brezposelnosti stalno nekaj odstotnih točk višja od nacionalnega povprečja. Medtem ko je stopnja brezposelnosti na nacionalni ravni avgusta 2014 znašala 12,2 %, je v regiji Pohjois-Pohjanmaa znašala 14,1 %, v najbolj prizadetem mestu, Oulu, pa 16,1 %.

22.Trenutno je približno 1 250 enot dejavnosti v sektorju IKT v regiji Pohjois-Pohjanmaa, večina pa se jih nahaja v mestu Oulu. Sektor se že leta sooča s posledicami mednarodne gospodarske recesije, zlasti so ga prizadele znatne notranje strukturne spremembe: velika podjetja so pregledala svoje strategije, preusmerila dejavnosti na druge segmente trga in racionalizirala proizvodnjo kot odziv na vse večjo konkurenco. Sektor IKT je bil več let steber gospodarstva v podregiji Oulu. Relativni delež delovnih mest celotnega informacijskega sektorja v podregiji je približno 12 %, kar se na Finskem da primerjati samo z mestnim območjem Helsinkov.

23.Težave, s katerimi se sooča sektor, in nove politike podjetij so privedle do številnih odpuščanj v zasebnem sektorju. Medtem ko so v letu 2008 podjetja v sektorju IKT zaposlovala skoraj 13 000 ljudi v regiji, se je to število v letu 2012 zmanjšalo na približno 10 500 ljudi. Od takrat je prišlo do nadaljnjih odpuščanj in po trenutnih ocenah jih je manj kot 10 000. Podjetja prehajajo od proizvodnje k pripravi vsebin in od globalne velike industrije k delovanju v manjših enotah. Poleg podjetij je tudi javni sektor pomemben delodajalec strokovnjakov na področju IKT. Zaradi varčevalnih ciljev za javni sektor ta ne ponuja več toliko delovnih mest kot prej, ta trend pa se bo nadaljeval tudi v prihodnje.

24.Posebna značilnost podregije Oulu je, da sta dva od treh brezposelnih delavcev strokovnjaka z visoko stopnjo izobrazbe in dobrimi delovnimi izkušnjami. Podregija Oulu je bila daljše obdobje pomembno vozlišče za raziskave in razvoj izdelkov za sektor IKT, ki je zaposlovalo strokovnjake z različnih področij inženiringa in obdelave podatkov.

25.Starostna struktura sektorja IKT je mlada. Polovica trenutno brezposelnih iskalcev zaposlitve je mlajših od 40 let. Zlasti starejši delavci imajo težave pri iskanju nove zaposlitve, dolgotrajna brezposelnost pa narašča. Od brezposelnih oseb z izkušnjami na področju IKT v regiji Pohjois-Pohjanmaa jih je približno polovica (450 brezposelnih oseb) brezposelnih več kot eno leto; skoraj 300 od teh brezposelnih iskalcev zaposlitve ima visoko raven izobrazbe.

26.Odpuščanja v podjetju Broadcom so znatno povišala stopnje brezposelnosti v podregiji Oulu. Zlasti bodo odpuščanja povečala število brezposelnih izkušenih strokovnjakov. V podregiji Oulu se razvijajo novi sektorji z visoko stopnjo rasti in zagotoviti je treba, da se vanje vključijo brezposelni strokovnjaki s področja IKT. Mnogi imajo bogate izkušnje pri oblikovanju in razvoju izdelkov, iz katerih bo mogoče črpati v prihodnosti, bodisi na področju IKT ali v sektorjih, ki uporabljajo IKT.

Ciljni prejemniki in predlagani ukrepi

Ciljni prejemniki

27.Po oceni naj bi v ukrepih sodelovalo 500 odpuščenih delavcev. Razčlenitev teh delavcev po spolu, državljanstvu in starostni skupini:

28.Skupno predvideno število ciljnih prejemnikov, ki naj bi sodelovali v ukrepih, je torej 500.

Upravičenost predlaganih ukrepov

29.Finska načrtuje tri vrste ukrepov za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi, in sicer (i) pomoč pri iskanju nove zaposlitve, (ii) pomoč pri ustanovitvi lastnega podjetja in (iii) zagotavljanje izobraževanja ali usposabljanja. Vsi naslednji ukrepi so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenega ponovni vključitvi odpuščenih delavcev na trg dela.

30.Kovčing in drugi pripravljalni ukrepi: Brezposelnim delavcem se lahko zagotovi pomoč pri tehnikah iskanja zaposlitve, in sicer z informiranjem in svetovanjem in usmerjanjem, obiski zaposlitvenih sejmov ter zagotavljanjem pomoči pri sestavljanju vlog za zaposlitev in življenjepisov. Ta storitev bo zagotovljena različno velikim skupinam. Usposabljanje bo trajalo od 5 do 20 dni, odvisno od velikosti skupine. Skupinam se zagotavlja tudi poglobljeno poklicno svetovanje, osredotočeno na interakcijo in delovno prakso. Ta kovčing lahko traja do 40 dni. Posameznikom ali skupinam so lahko na voljo zaposlitveni mentorji, ki lahko opravljajo vlogo pomočnika pri iskanju zaposlitve ter mentorja delodajalcem in delojemalcem v začetnem obdobju nove zaposlitve. Posamezen iskalec zaposlitve je upravičen do 50 ur mentorstva na leto.

31.Delavci so upravičeni tudi do različnih strokovnih ocen, kot so na primer ocena posameznikove delovne sposobnosti, tudi glede zdravstvenih vidikov, ocena kompetenc in poklicnih spretnosti ali ocena podjetniških spretnosti in potenciala delavca.

32.Služba za zaposlitveno in poslovno svetovanje na kontaktni točki: Odpuščenim delavcem so na voljo individualno določene kontaktne točke, ki jim zagotavljajo pomoč med izvajanjem ukrepov. Kontaktne točke prizadetim delavcem od začetka pomagajo z nasveti, pri čemer zagotavljajo precej bolj osebne in poglobljene storitve, kot bi jim jih lahko običajno zagotovila javna služba za zaposlovanje. Če ciljna skupina ne uspe najti nove zaposlitve v razumnem času, bo imenovan mentor, ki ima strokovno znanje na področju IKT. Mentor bo delavcem lahko pomagal s posebnimi tehnikami iskanja zaposlitve ali pri ustanovitvi lastnega podjetja.

33.Usposabljanje in prekvalifikacija: Cilj ukrepov usposabljanja je pridobitev osnovnih ali poklicnih kvalifikacij v sektorju z visoko stopnjo zaposlovanja, nadaljnje usposabljanje ali visokošolsko izobraževanje z izboljšanjem obstoječih kompetenc ali usmerjevalno/pripravljalno usposabljanje za trg dela za osebe brez poklicnega načrta za prihodnost. Usposabljanje je prilagojeno ciljni skupini, pri čemer je lahko v tečaje vključeno na primer izboljšanje kompetenc v sektorju IKT, projektno vodenje, upravljanje kakovosti in finančno poslovodenje ter razvoj poslovnih spretnosti. Obsežno usposabljanje o ustanavljanju podjetij (t. i. usposabljanje KEKO) lahko osebo usposobi za vodenje posebnega projekta za ustanovitev podjetja.

34.Finančno spodbudo (subvencioniranje plač) lahko plačajo ponudniki storitev kot del plače za vsako delovno razmerje, sklenjeno za zadevnega delavca. Od leta 2015 bo subvencioniranje plač v višini 30 do 50 % zadevnih stroškov plače, odvisno od tega, kako dolgo je bila oseba, ki se zaposli, brezposelna. Trajanje subvencioniranega obdobje bo določeno na podlagi individualnih potreb zadevne osebe (npr. kompetenc za novo delovno mesto).

35.Spodbujanje podjetništva in storitve za nove podjetnike: Ukrepi v zvezi s spodbujanjem podjetništva se izvajajo kot usposabljanje v obliki podjetniških inkubatorjev in podjetniško usposabljanje v zvezi s politiko zaposlovanja. Poleg tega so novim podjetnikom zagotovljeni nasveti, svetovanje in podpora. Ustanavljanje novih podjetij bo podprto s podregionalnimi mrežami storitev za podjetja in načrtovanjem strank podjetja „MEE Corporation“ (program ministrstva za zaposlovanje in gospodarstvo). Uporabljal se bo koncept podjetniškega inkubatorja za izvajanje raznovrstnih usposabljanj za trg dela, s skupinskim delom pod vodstvom organizacije za usposabljanje.

36.Nepovratna sredstva za zagon podjetja: Z nepovratnimi sredstvi za zagon podjetja se potencialnim podjetnikom zagotavlja dohodek v obdobju, predvidenem za začetek in vzpostavitev polnega poslovanja, ki traja največ 18 mesecev. Nepovratna sredstva za zagon podjetja so sestavljena iz dveh delov, tj. osnovnega nadomestila in dodatka. Leta 2014 je osnovno nadomestilo znašalo 32,66 EUR na dan. Najvišja stopnja dodatka je znašala 60 % osnovnega nadomestila. Povprečna nepovratna sredstva za zagon podjetja so ocenjena na 6 000 EUR, vendar bo znesek določen za vsakega prejemnika posebej.

37.Nadomestila za potne stroške, stroške prenočitve in selitev: Iskalcem zaposlitve se lahko dodeli nadomestilo za potne stroške in stroške nastanitve, nastale zaradi iskanja zaposlitve ali potovanja, stroške nastanitve, ki so posledica udeležbe pri usposabljanju, katerega namen je spodbujanje zaposlovanja, ter nadomestilo za stroške selitve, če sprejmejo zaposlitev zunaj svojega območja dnevne migracije. Ta nadomestila bodo prejemnike spodbudila k iskanju zaposlitve na širšem zemljepisnem območju.

38.Ankete o podjetjih in obiski v podjetjih: Cilj projekta je pridobitev znanja o sektorju IKT z zbiranjem regionalnih prognostničnih informacij o sektorju IKT prek anket o podjetjih in obiski v podjetjih. Ta projekt bo uporabljen za načrtovanje prilagojenih storitev za ciljno skupino in za izboljšanje spretnosti pri nakupu storitev, s čimer se podpre zaposlovanje ciljne skupine. Informacije predvidevanja sektorja IKT bodo zajemale tudi smernice za iskalce zaposlitve, ki razmišljajo o zagonu podjetja. Ta prizadevanja nadaljujejo delo, opravljeno v okviru prejšnjega primera ESPG (EGF/2013/001 FI/Nokia), pri katerem so bila pripravljena poročila in statistike, ki so temeljili na telefonskih pogovorih s podjetji.

39.Tukaj opisani predlagani ukrepi so aktivni ukrepi na trgu dela v okviru upravičenih ukrepov iz člena 7 uredbe o ESPG. Ti ukrepi ne nadomeščajo pasivnih ukrepov socialne zaščite.

40.Finska je predložila zahtevane informacije o ukrepih, ki so za zadevno podjetje obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami. Potrdila je, da finančni prispevek iz ESPG ne bo nadomestil takšnih ukrepov.

Predvideni proračun

41.Predvideni skupni stroški so 2 275 000 EUR, kar vključuje izdatke za prilagojene storitve v višini 2 172 000 EUR in izdatki za pripravo, upravljanje, širjenje informacij in obveščanje javnosti ter nadzor in poročanje v višini 103 000 EUR.

42.Skupni zaprošeni finančni prispevek iz ESPG znaša 1 365 000 EUR (60 % skupnih stroškov).

43.Stroški ukrepov, ki so v zgornji preglednici opredeljeni kot ukrepi v skladu s členom 7(1)(b) uredbe o ESPG, ne presegajo 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev. Finska je potrdila, da so ti ukrepi odvisni od dejavnega sodelovanja ciljnih prejemnikov pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju.

44.Finska je potrdila, da stroški naložb za samozaposlitev, ustanavljanje podjetij in delavske prevzeme ne bodo presegli 15 000 EUR na prejemnika.

Obdobje upravičenosti izdatkov

45.Finska je prilagojene storitve za ciljne prejemnike začela izvajati 11. avgusta 2014. Izdatki za ukrepe iz točk 29 do 39 so torej upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG od 11. avgusta 2014 do 30. januarja 2017, razen za visokošolsko izobraževanje (po potrebi), ki bo do finančnega prispevka upravičeno od 11. avgusta 2014 do 30. julija 2017.

46.Finska je začela ustvarjati upravne izdatke za izvajanje ESPG 11. avgusta 2014. Izdatki za ukrepe priprave, upravljanja, širjenja informacij in obveščanja javnosti, nadzora in poročanja so torej upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG od 11. avgusta 2014 do 30. julija 2017.

Dopolnjevanje ukrepov, ki se financirajo z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije

47.Viri nacionalnega predfinanciranja ali sofinanciranja so v glavnem zagotovljeni iz proračunske vrstice javnih služb za zaposlovanje v upravni veji ministrstva za zaposlovanje in gospodarstvo. Nekatere storitve se bodo financirale tudi iz odhodkov za poslovanje središč za gospodarski razvoj, promet in okolje (središča ELY) ter zavodov za zaposlovanje in gospodarski razvoj. Tehnične podporne naloge se bodo financirale z odhodki za poslovanje ministrstva za zaposlovanje in gospodarstvo ter središč za gospodarski razvoj, promet in okolje. Finski organi bodo poskušali zagotoviti nacionalno predfinanciranje za vse ukrepe in naloge, zaradi česar se bodo lahko dejavnosti, ki prejemajo pomoč iz ESPG, začele čim prej in čim učinkoviteje.

48.Finska trenutno pripravlja vlogo za pomoč iz ESPG v okviru nadaljnjih odpuščanj pri Microsoftu. Podobno kot pri osebah, ki so bile odpuščene pri Broadcomu, so bile osebe, ki so bile odpuščene pri Microsoftu, predhodno zaposlene v podjetju Nokia, s sedežem na istih lokacijah: Oulu, Tampere, Salu in mesto območje Helsinkov. Prizadevalo se bo za izkoristek sinergije med tema dvema projektoma.

49.Projekt ESPG v zvezi s podjetjem Broadcom bo med drugim sodeloval tudi z nacionalnim projektom razvoja službe EURES v zvezi z mobilnostjo delovne sile v Evropi v obdobju 2014–2020. Ta projekt se bo začel izvajati v začetku leta 2015 s pomočjo sredstev iz ESS, koordiniralo pa ga bo Središče za gospodarski razvoj, promet in okolje (središče ELY) za Severno Karelijo.

50.V okviru novega programskega obdobja ESS se pripravlja nacionalni sveženj ukrepov z naslovom „Modeli med družbo, ki zaposluje nove delavce, in družbo, ki delavce odpušča“. Cilj tega sklopa ukrepov je dopolniti in razvijati dejavnosti, povezane z nacionalnimi strukturnimi spremembami in varnostjo v obdobju sprememb. S tem naj bi se med drugim dosegel skupni razvoj proizvoda, opredelila dobra in slaba praksa, izboljšala komunikacija ter utrdili dobri rezultati projektov.

51.Finska je navedla, da zgoraj opisani ukrepi, ki prejmejo finančni prispevek iz ESPG, ne dobijo finančnega prispevka iz drugih finančnih instrumentov Unije.

Postopki za posvetovanje s ciljnimi prejemniki ali njihovimi predstavniki ali socialnimi partnerji ter lokalnimi in regionalnimi organi

52.Finska je navedla, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju s predstavniki ciljnih prejemnikov ter socialnimi in regionalnimi partnerji. Cilj razprave, ki je potekala 1. oktobra 2014, je bil načrtovanje ukrepov, ki jih je treba vključiti v regionalne projekte ESPG. Udeležili so se je predstavniki ciljnih prejemnikov in podjetja, ki je delavce odpustilo, skupaj s številnimi drugimi deležniki. Razprava je omogočila pripravo predlogov za projekte ESPG v podregiji Oulu, ki so bili vključeni v vlogo.

53.Ministrstvo za zaposlovanje in gospodarstvo je sklicalo širok krog deležnikov, ki obravnava odpuščanja v Broadcomu in je sodeloval pri pripravi vloge za pomoč iz ESPG. Ta delovna skupina vključuje predstavnike ustreznih centrov za gospodarski razvoj, promet in okolje (centri ELY), ki so odgovorni za regionalno izvajanje in razvojne naloge enot centralne ravni države, pa tudi socialne partnerje, predstavnike Broadcoma in druge deležnike.

54.Center storitev za stranke administracije za zaposlovanje in gospodarski razvoj ter centri za gospodarski razvoj, promet in okolje sodelujejo z drugimi deležniki. S tem sodelovanjem se namerava podpreti izvajanje, načrtovanje in razvoj javnih služb za zaposlovanje in storitev za podjetja. V ta namen svetovalni svet za zaposlovanje in storitve za podjetja (svetovalni svet TY) deluje v povezavi z uradom za zaposlovanje in gospodarski razvoj.

Sistemi upravljanja in nadzora

55.Vloga vsebuje podroben opis sistema upravljanja in nadzora, ki določa pristojnosti vključenih organov. Finska je Komisijo uradno obvestila, da bo finančni prispevek upravljalo ministrstvo za zaposlovanje in gospodarstvo, ki upravlja tudi sredstva ESS. Isto ministrstvo deluje tudi kot organ za potrjevanje. Službi, odgovorni za ti dve funkciji, imata strogo ločene zadolžitve in obveznosti poročanja. Upravljanje ESPG je bilo dodeljeno službi za zaposlovanje in podjetništvo, upravljanje ESS pa regionalni službi. Potrjevanje v okviru obeh skladov pa je v pristojnosti enote za človeške vire in administrativne zadeve. Ministrstvo je pripravilo priročnik s podrobnim opisom predpisanih postopkov.

56.Organ, pristojen za revizijo, je neodvisna enota za notranjo revizijo, ki deluje v okviru stalnega sekretariata istega ministrstva. Funkcije, povezane z nadzorom in revizijo, prav tako opravljata organ upravljanja in organ za potrjevanje.

Zaveze zadevne države članice

57.Finska je predložila vsa potrebna zagotovila v zvezi z naslednjim:

–načeli enakosti obravnave in nediskriminacije bosta upoštevani pri dostopu do predlaganih ukrepov in njihovem izvajanju;

–zahteve nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU o kolektivnih odpustih so bile upoštevane;

–podjetje Broadcom Communications Finland, ki je po odpuščanjih nadaljevalo s svojimi dejavnostmi, je izpolnilo svoje pravne obveznosti v zvezi z odpuščanji in ustrezno poskrbelo za svoje delavce;

–predlagani ukrepi ne bodo prejeli finančne podpore iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije in vse dvojno financiranje se bo preprečilo;

–predlagani ukrepi bodo dopolnjevali ukrepe, financirane iz strukturnih skladov;

–finančni prispevek iz ESPG bo v skladu s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči.

PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunski predlog

58.Sredstva ESPG ne presegajo najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 9 .

59.Komisija po proučitvi vloge v zvezi s pogoji iz člena 13(1) uredbe o ESPG ter ob upoštevanju števila ciljnih prejemnikov, predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov predlaga uporabo sredstev ESPG v znesku 1 365 000 EUR, kar pomeni 60 % skupnih stroškov predlaganih ukrepov, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo.

60.Predlagano odločitev o uporabi sredstev ESPG bosta skupaj sprejela Evropski parlament in Svet v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 10 .

Povezani akti

61.Komisija bo s predlogom sklepa o uporabi sredstev ESPG Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predložila tudi predlog za prerazporeditev zneska v višini 1 365 000 EUR v ustrezno proračunsko vrstico.

62.Ob sprejetju tega predloga sklepa o uporabi sredstev ESPG Komisija z izvedbenim aktom hkrati sprejme sklep o finančnem prispevku, ki začne veljati na datum, ko Evropski parlament in Svet potrdita predlagani sklep o uporabi sredstev ESPG.

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
(vloga Finske – EGF/2015/001 FI/Broadcom)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 11 , zlasti člena 15(4) Uredbe,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 12 , zlasti točke 13 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni, in samozaposlenim osebam, ki so opustile dejavnost, zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 13 .

(3)Finska je 30. januarja 2015 vložila vlogo EGF/2015/001 FI/Broadcom za finančni prispevek iz ESPG po odpuščanju delavcev v podjetju Broadcom Communications Finland in pri dveh dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi na Finskem. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG iz člena 13 navedene uredbe.

(4)Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 1 365 000 EUR za vlogo, ki jo je vložila Finska.

(5)Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma sprejetja —

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi vsota 1 365 000 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od [the date of its adoption] 14*.

V Bruslju,

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2) V smislu člena 3 uredbe o ESPG.

(3) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(4) V skladu s četrtim odstavkom člena 7 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(5) Uredba Komisije (EU) št. 1046/2012 z dne 8. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) glede pošiljanja časovnih vrst za novo regionalno razčlenitev (UL L 310, 9.11.2012, str. 34).

(6) https://www.strategyanalytics.com/default.aspx?mod=pressreleaseviewer&a0=5482

(7) Kratica LTE za dolgoročni razvoj je standard, ki se uporablja za brezžično komunikacijo podatkov z visoko hitrostjo za mobilne telefone in podatkovne terminale.

(8) Zaokrožena številka.

(9) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(10) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(11) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(12) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(13) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(14)  Date to be inserted by the Parliament before the publication in OJ.