Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52015IR6626

Mnenje Evropskega odbora regij – Odgovornejša trgovinska in naložbena politika

UL C 240, 1.7.2016, p. 37–42 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

1.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 240/37


Mnenje Evropskega odbora regij – Odgovornejša trgovinska in naložbena politika

(2016/C 240/07)

Poročevalec:

Neale RICHMOND (IE/EPP), član grofijskega sveta, Dun Laoghaire Rathdown

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko

COM(2015) 497 final

I.   SPLOŠNE UGOTOVITVE

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

izrecno pozdravlja sporočilo Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko, ki priznava pomemben potencial trgovine za rast, zaposlovanje, ustvarjanje delovnih mest in naložbe v EU;

2.

podpira željo Komisije, da zagotovi pravično porazdelitev koristi globalizacije in omilitev negativnih posledic, in poudarja, da sodobni trgovinski sporazumi za ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev zahtevajo širše ukrepe, kot so tarife, in da je treba poudariti mala in srednja podjetja (MSP); poleg tega soglaša s Komisijo, da je trgovinska politika lahko učinkovita le, če bo Evropa še naprej usmerjena v odpravo ovir za dokončanje enotnega trga;

3.

pozdravlja zavezanost Komisije, da se bo za vsako pomembno pobudo na področju trgovinske politike opravila ocena učinka z vidika vzdržnosti; opozarja na pomen izvajanja naknadnih ocen in poudarja, da so ocene učinka in druge ocene, vključno z ustreznim posvetovanjem z vsemi zainteresiranimi stranmi, ključnega pomena za oblikovanje trdnih in transparentnih trgovinskih politik, temelječih na dokazih;

4.

poziva Komisijo, naj pravočasno oceni učinek ukrepov liberalizacije trgovine, predvidenih v sporazumih o prosti trgovini, in ukrepov, ki izhajajo iz multilateralnih sporazumov, kot je vprašanje dodelitve statusa tržnega gospodarstva Kitajski, na proračun EU in strukturne politike, ki jih financira EU (evropski strukturni in investicijski skladi, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji itd.);

5.

poudarja, da so ukrepi, ki se financirajo iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, pogosto kratkoročni, in poziva k večjemu usklajevanju z drugimi politikami EU, zlasti kohezijsko, da se ne samo prepreči nadaljnje poglabljanje trenutnih razlik med regijami v EU, ampak doseže njihovo zmanjšanje;

6.

priznava gospodarski pomen regulativnega usklajevanja, saj se z njim zmanjša število predpisov, ki jih morajo upoštevati trgovinski partnerji v okviru sporazuma; vendar opozarja, da je treba zagotoviti, da se s takšno uskladitvijo v trgovinskih sporazumih EU ohranijo ali izboljšajo sedanji standardi glede varstva potrošnikov, okolja in pravic delavcev;

7.

pričakuje, da bo Evropska komisija dokazala transparentnost pri svojih ambicioznih načrtih za prihodnje mednarodne trgovinske sporazume. Pri tem želi pritegniti pozornost na njeno željo, da preoblikuje odnose EU z afriškimi partnericami, Latinsko Ameriko in Karibi in še poglobi trgovinsko sodelovanje v okviru sosedske politike EU;

8.

poudarja ključno vlogo MSP, ki so hrbtenica regionalnega in lokalnega razvoja in s tem celotne kohezije EU, in opozarja, da so stroški navzkrižne skladnosti z mednarodnimi standardi običajno višji za MSP kot za multinacionalne družbe; pri tem izraža zadovoljstvo z dejstvom, da Komisija daje MSP pomembno mesto v svoji strategiji, saj poudarja težave, s katerimi se utegnejo srečati zaradi liberalizacije trgovine; poziva, da se lokalne in regionalne oblasti dosledno vključijo v dialog, ki naj bi potekal med Komisijo in državami članicami o posebnih potrebah MSP;

9.

poudarja, da so si tri ključna načela, tj. učinkovitost, preglednost in vrednote, včasih lahko nasprotujoča; priznava argument iz sporočila, da bi morala trgovinska politika upoštevati in morda tudi spodbujati druga politična področja, vendar potrebuje dodatna pojasnila o tem, kako bi lahko to praktično uresničili; hkrati opozarja, da gospodarski interesi ne smejo imeti prednosti pred zajamčenim pravičnim dostopom do javnih storitev;

10.

poudarja, da je treba pri ustanavljanju mednarodnega sodišča za naložbe zagotoviti, da v prehodnem obdobju, ko sodišče še ni v celoti zamenjalo vseh mehanizmov za reševanje naložbenih sporov iz trgovinskih sporazumov EU, gospodarski interesi ne prevladajo nad pravicami pristojnih javnih oblasti, da javne storitve zagotavljajo na različne načine, ki se jim zdijo ustrezni in potrebni;

11.

pozdravlja navedbo Evropske komisije z dne 29. februarja 2016, da poglavje o zaščiti naložb v sporazumu o prosti trgovini med EU in Kanado (CETA) povzema elemente prenovljenega pristopa, ki ga EU predlaga za bolj pregleden sistem reševanja sporov med vlagatelji in državo, med drugim:

bolj zavezujoče besedilo glede pravice do reguliranja zaščite naložb na vseh ravneh upravljanja,

vzpostavitev stalnega, institucionalnega sodišča, pristojnega za reševanje sporov, s 15 člani, ki jih bosta vnaprej imenovali podpisnici sporazuma,

vzpostavitev prizivnega sodišča, ki bo omogočilo pregled odločb z vidika njihove zakonitosti in njihovo razveljavitev v primeru napake,

podrobnejša pravila etičnega ravnanja za preprečitev kakršnega koli navzkrižja interesov,

zavezanost EU in Kanade, da si bosta prizadevali za vzpostavitev stalne večstranske sodne pristojnosti ali pritožbenega sodišča za naložbe.

12.

pozdravlja stališče Komisije o javnih storitvah, v skladu s katerim prihodnji trgovinski sporazumi EU vladam na nobeni ravni ne bodo smeli preprečevati zagotavljanja, podpiranja ali urejanja javnih storitev, poleg tega pa od držav ne bodo zahtevali privatizacije kakršne koli storitve ali jim preprečevali razširitve nabora javnih storitev;

13.

poudarja, da morajo imeti lokalne in regionalne oblasti vedno možnost, da zagotavljajo storitve splošnega pomena, ne glede na to, kako se te storitve izvajajo in financirajo;

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

14.

pozdravlja sklepe, sprejete na zasedanju Sveta za trgovino 27. novembra 2015, saj pomenijo zelo uravnotežen pristop, s katerim se spreminja poudarek, ne pa vsebina trgovinske politike v skladu z zunanjo politiko EU;

15.

meni, da bi teritorialna razsežnost strategije lokalnim in regionalnim oblastem po vsej EU morala zagotoviti pravično korist od priložnosti za rast in naložbe, ki naj bi jih prinesli sporazumi o prosti trgovini in trgovinski sporazumi na splošno, kot so ti sporazumi opisani v sporočilu. Treba je tudi pojasniti, kaj lahko sporazumi o prosti trgovini v zvezi z javno financiranimi dejavnostmi na lokalni ravni pomenijo za ohranjanje svobode organiziranja in lokalne samouprave;

16.

poziva, naj se v skladu s členoma 14 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter Protokolom (št. 26) o storitvah splošnega pomena sedanje in prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena (med drugim oskrba z vodo, zdravstvene in socialne storitve, sistemi socialne zaščite ter izobraževanje, ravnanje z odpadki in javni prevoz) izključijo iz področja uporabe trgovinskih sporazumov, o katerih potekajo pogajanja;

17.

je prepričan, da obstaja dejanska potreba po regionalni in lokalni pripravi in izvajanju programov za internacionalizacijo MSP, v katerih sodelujejo lokalni in regionalni deležniki. V tem okviru bi tudi ugotavljali pomanjkljivosti podpore za odpravljanje razlik in negativnih posledic, ki jih lahko bolj odprta trgovina prinese nekaterim regijam;

18.

meni, da je pomembno spomniti, da pri trgovini in naložbah ne gre le za odpiranje trgov, s čimer se spodbudijo konkurenca in inovacije, da se poveča konkurenčnost Evrope, kar lahko posledično prinese delovna mesta in rast, temveč tudi za potreben razvoj vseh regij, da se okrepi ekonomska, socialna in teritorialna kohezija ter poveča blaginja vseh državljanov;

19.

je zadovoljen s poudarkom, ki ga nova strategija daje vrednotam EU, in promocijo osnovnih evropskih vrednot, kot so trajnostni razvoj in človekove pravice, v trgovinskih sporazumih, vendar je prepričan, da bi jih bilo treba konkretno določiti;

20.

priznava, da bi lahko regulativno zbliževanje v okviru sporazumov o prosti trgovini na sektorski ravni odpravilo nepotrebno podvajanje postopkov in obveznih dovoljenj za ekvivalentne rezultate. Da bi se izognili poznejšim sporom, pa bi bilo treba besedilo sporazuma pripraviti natančno in oblikovati izčrpen „pozitiven“ seznam storitev, na katere se nanašajo sporazumi o trgovini s storitvami;

21.

izraža zadovoljstvo, ker se sporočilo osredotoča na neizkoriščen potencial MSP in dejstvo, da jim je treba zagotoviti dobro usmerjeno podporo, začenši s pravilno trgovinsko politiko;

22.

ugotavlja, da je zlasti pomembno regulativno zbliževanje, saj ustvarja možnosti za internacionalizacijo MSP in njihovo vključevanje v globalne vrednostne verige;

23.

je prepričan, da bi moral biti uravnotežen izid v občutljivih tradicionalnih sektorjih, kot je kmetijstvo, cilj vseh sporazumov o prosti trgovini, ki jih sklene EU; v teh se je treba zavzeti tudi za priznanje kakovostnih proizvodov in njihovo zaščito pred ponarejanjem na mednarodni ravni;

24.

se strinja, da prinaša okrepitev razprave o trgovinski politiki EU priložnost za boljše vključevanje vseh deležnikov v pripravo, pogajanja in izvajanje naših različnih pobud na tem področju. V ta namen pa je treba zagotoviti večjo transparentnost kot do zdaj;

25.

poziva k odločnejšim ukrepom za podporo trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja prek trgovinskih sporazumov, pobud več deležnikov in širše, s poudarkom na svobodni, pravični in etični trgovini, varstvu okolja, pravicah delavcev in dostojnih delovnih pogojih ter človekovih pravicah, zdravju in varstvu potrošnikov, dobremu počutju živali, zagotavljanju zaščite kulturne raznolikosti in spodbujanju razvoja s trgovino, vključno s pomočjo za trgovino in Agendo 2030;

26.

trdi, da bi morali trgovinski sporazumi zagotoviti enake možnosti v vseh državah članicah in regijah EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami in prekomorskimi ozemlji EU, ter vseh zadevnih sektorjih, vključno z industrijo, kmetijstvom in storitvami. V zvezi s tem izraža zadovoljstvo, da je Svet poudaril, da je treba olajšati in izboljšati vključevanje evropskih podjetij, zlasti MSP, v globalne vrednostne verige;

27.

podpira zavezanost Evropske komisije ukrepom za preglednost in upa, da ji bodo sledili drugi konkretni ukrepi za večjo prepoznavnost, kot je obveznost preglednosti pri pogajalskih stališčih, tudi s strani drugih strank. Kritizira pa jo, ker ni obravnavala bolj osnovnih problemov glede transparentnosti priprave trgovinske politike na ravni držav članic EU: kako se na primer določijo cilji trgovinske politike pred začetkom pogajanj, tj. v fazi, ko 28 držav članic določi pogajalski mandat;

28.

poudarja, da je treba v trgovinski razpravi bolje uravnotežiti pravice potrošnikov EU in jo razširiti prek vprašanj zasebnosti, varnosti potrošnika in njegove pravice biti obveščen o proizvodih; ohraniti in zaščititi je treba temeljne elemente varstva potrošnikov, to so informacije, preglednost in potrošniška izbira;

29.

meni, da bi izvozna MSP in neizvozna MSP morala biti deležna enake pozornosti: tako bi zagotovili, da koristi odprte trgovine in trgovinske politike EU niso omejene samo na tista MSP, ki prispevajo k izvoznemu gospodarstvu države članice;

30.

spodbuja pogajalce EU, naj si prizadevajo za vključitev poglavja o malih podjetjih v vse prihodnje trgovinske sporazume EU;

31.

je prepričan, da bo zmanjšanje stroškov predpisov zagotovilo večji zagon, ki bo malim in srednjim podjetjem pomagal prodreti na nova tržišča, kjer podvajanje sistemov med trgovinskimi partnericami, ki niso sklenile sporazuma o prosti trgovini, sicer ovira vstop na trg in pomaga večjim, bolj uveljavljenim podjetjem dobiti monopol na tržiščih;

32.

podpira bolj odprto trgovino kot sredstvo za odpravljanje nizke ravni naložb, saj spodbuja globalno gospodarstvo v času, ko raven dolga ostaja visoka;

33.

ugotavlja, da se sporočilo močno osredotoča na dvostranske sporazume o prosti trgovini, vendar se zavzema za to, da bi EU svojo trgovinsko politiko znova razumela kot politiko, ki trdno sodi v multilateralni okvir Svetovne trgovinske organizacije (STO);

34.

je zaskrbljen, da bi večji poudarek na dvostranski trgovinski agendi spodbudil oblikovanje gospodarskih blokov ter diskriminatorno in deregulacijsko konkurenco, ki bi škodila gospodarsko šibkejšim državam s slabo pogajalsko močjo;

35.

opozarja, da vse bolj zapletena mreža standardov in trgovinskih predpisov negativno vpliva na vse, in poziva Komisijo, naj zagotovi sinergije med bilateralnimi, plurilateralnimi in multilateralnimi sporazumi, o katerih potekajo pogajanja, ter njihovo enotnost; tudi pri novih sporazumih se je treba opreti na načela jasnosti, preglednosti in poenostavitve;

36.

poziva, da se v trgovinski politiki EU upošteva možnost posebne promocije trgovine v sektorjih, v katerih je EU vodilna na svetu, kot je okoljsko neoporečna tehnologija;

37.

poziva k temu, naj se regije ter lokalne in regionalne gospodarske zbornice oziroma podobne predstavniške/krovne organizacije ustrezno obvešča o novih izzivih in priložnostih povečane mednarodne trgovine. To je zlasti pomembno za MSP, saj ta pogosteje nimajo sredstev, da bi sama spremljala dogajanje v svetovni trgovini;

38.

je prepričan, da bi bila potrebna večja skladnost trgovinske politike s politikami za pomoč državam v razvoju; pri tem pa ne smemo pozabiti na strateški razvoj in nadaljnjo rast v EU;

39.

poudarja, da je treba delovne standarde, vključno z osmimi temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela, v enaki meri vključiti v vsa poglavja trgovinskih sporazumov in da morajo ti sporazumi vsebovati klavzulo ponovnega pregleda, ki bo podpisnici v primeru kršenja delovnih in socialnih standardov omogočala odstop od sporazuma ali začasno ustavitev obveznosti;

40.

poudarja, da se je pri sporazumih o naložbah bistveno zavezati zaščiti legitimnih javnih ukrepov pred izzivi, ki jih prinašajo sporazumi o prosti trgovini: nobenih ovir ne bi smelo biti za to, da države članice izvajajo legitimne javne ukrepe, kot je boj proti uživanju tobaka;

41.

opozarja, da je razprava o reševanju sporov med vlagatelji in državo (ISDS) in o sistemu sodišč za naložbe zapletena, in poziva, naj se pravni spori v zvezi s spoštovanjem trgovinskih sporazumov vodijo pred javnimi sodišči v kraju sedeža obtoženega ter v jeziku in na podlagi veljavne zakonodaje države obtoženega; obstajati mora tudi pravica do pritožbe. Postopki reševanja meddržavnih sporov morajo temeljiti na veljavnih postopkih v okviru STO;

42.

poleg tega poziva Komisijo, naj do vzpostavitve sistema sodišč za naložbe zagotovi, da se mehanizmi za reševanje sporov med vlagatelji in državo na podlagi klavzul o priznavanju največjih ugodnosti ne uporabljajo neomejeno, izven okvira zadevnega trgovinskega sporazuma;

43.

trdi, da morajo trgovinski sporazumi, tudi po sprejemu in ratifikaciji, obvezno imeti mehanizem (nekakšen organ za regulativni nadzor), ki bo omogočal tehnično prilagajanje, pa tudi klavzulo ponovnega pregleda za morebitno ponovno preučitev zadevnega sporazuma in določbo, da se lahko odločitve o ukrepih liberalizacije kadar koli razveljavijo – tudi v primeru odločitev lokalnih in regionalnih oblasti na področjih v njihovi pristojnosti;

44.

pomembno je tudi, da so vsi, ki v tem organu zastopajo EU in trgovinsko partnerico oziroma partnerice, dobro obveščeni in da je zagotovljena uravnotežena zastopanost interesov podjetij;

45.

poudarja, da se je pomembno potruditi za poenostavitev trgovine z vsemi drugimi državami, s katerimi EU še ni sklenila sporazuma o prosti trgovini;

46.

se strinja, da je treba znova uravnotežiti prispevek razvitih gospodarstev in gospodarstev v vzponu k sistemu, kar je ključen dejavnik prihodnjega napredovanja;

47.

poudarja, da noben trgovinski sporazum EU ne sme vzpostaviti ravni varstva potrošnikov, varstva okolja ali socialne zaščite in zaščite delavcev, ki bi bile nižje od sedanjih ravni v Evropski uniji in v posameznih državah članicah. Še vedno mora biti tudi možno, da se ta raven poveča. Odbor priporoča, da se ta načela še okrepijo in poleg tega natančneje določi, da to velja tudi za vprašanja varnosti proizvodov ter varstva zdravja, dobrobiti živali in podatkov. Odbor pričakuje, da bo zaščiten manevrski prostor Evropske unije ter parlamentov in vlad držav članic, s tem pa tudi ohranjene demokratične poti, po katerih lahko državljani vplivajo na to področje;

48.

poziva k sprejetju ukrepov v podporo potrošnikom pri čezmejni trgovini z blagom in storitvami s tretjimi državami, na primer prek spletnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo informacije ali nasvete v zvezi s spori;

49.

podpira vključitev določb o boju proti korupciji v trgovinske sporazume in to smatra za dodaten ukrep, ki zagotavlja, da lahko prednosti sporazuma izkoristijo vsa podjetja in potrošniki, s čimer se zmanjšujejo regionalne ločnice;

50.

je prepričan, da ima Odbor regij bistveno vlogo pri zagotavljanju, da se bodo koristi od trgovinskih sporazumov poznale tudi na lokalni in regionalni ravni, ter pri preučevanju tistih sporazumov, katerih koristi ni bilo čutiti na poddržavni ravni.

51.

opozarja, da EU mora vključiti javna naročila v mednarodne trgovinske sporazume, s čimer bi si hkrati zagotovila vzvod v pogajanjih, da bi se tako presegel razkorak med odprtostjo trgov javnih naročil v EU in omejevalnimi praksami velikih trgovinskih partnerjev;

52.

pozdravlja spremenjeni predlog Evropske komisije o instrumentu mednarodnih javnih naročil (1) in poudarja, da ta instrument lahko prispeva k boju proti korupciji v tretjih državah. Poleg tega poziva k uravnoteženi uporabi tega instrumenta, da bi preprečili njegovo uporabo za zaščito ali zaprtje trgov javnih naročil v EU;

53.

opozarja na posebne potrebe MSP v EU in težave, s katerimi se soočajo pri udeležbi na trgih javnih naročil tretjih držav. V zvezi s tem pozdravlja, da se instrument ne bo uporabljal za ponudbe, ki jih predložijo evropska MSP, in da bo njegova uporaba omejena na pogodbe nad določenim pragom.

V Bruslju, 8. aprila 2016

Predsednik Evropskega odbora regij

Markku MARKKULA


(1)  COM(2016) 34 final.


Top