17.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 349/50

—

ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), v katerih je enakost spolov določena kot eno od glavnih načel, na katerih temelji EU,

—

ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki uvaja načelo usklajenosti politik za razvoj, na podlagi katerega morajo politike, ki bodo verjetno vplivale na države v razvoju, upoštevati cilje razvojnega sodelovanja,

—

ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj Organizacije združenih narodov Peking + 5, Peking + 10, Peking + 15 in Peking + 20 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti 9. junija 2000, 11. marca 2005, 2. marca 2010 ter 9. marca 2015,

—

ob upoštevanju izvajanja akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala v Kairu leta 1994 in na kateri je svetovna skupnost priznala in potrdila, da so spolno in reproduktivno zdravje ter reproduktivne pravice temeljnega pomena za trajnostni razvoj,

—

ob upoštevanju strategije EU za enakost žensk in moških 2010–2015 (COM(2010)0491),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju (2010–2015), poročila o njegovem izvajanju iz leta 2013 (SWD(2013)0509), sklepov Sveta z dne 19. maja 2014 o omenjenem načrtu ter poročila o njegovem izvajanju za leto 2014 (SWD(2015)0011),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o enakosti spolov pri razvoju in novem svetovnem partnerstvu za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015 (1),

—

ob upoštevanju ocene podpore EU enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v partnerskih državah (2),

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

—

ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) in 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti,

—

ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju (O-000109/2015 – B8-0762/2015 in O-000110/2015 – B8–0763/2015),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za razvoj,

—

ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker je EU zavezana spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov v vse svoje ukrepe; ker sta enakost spolov in krepitev vloge žensk osnovna pogoja za izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja za obdobje po letu 2015, hkrati pa tudi samostojno vprašanje človekovih pravic, ki bi ga bilo treba podpirati, ne glede na njegove koristi za razvoj in rast; ker je nasilje na podlagi spola resna kršitev človekovih pravic in se ne bi nikoli smelo utemeljevati z vero, kulturo ali tradicijo;

B.

ker je pregled izvajanja pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje za zadnjih 20 let pokazal, da je napredek k enakosti spolov in krepitvi vloge žensk počasen in neenakomeren ter da še nobena država na svetu ni v celoti odpravila razlik med spoloma; ker je bilo s tem pregledom ugotovljeno, da dolgotrajno in kronično pomanjkanje naložb v enakost spolov in krepitev vloge žensk dodatno zavira napredek;

C.

ker dva razvojna cilja tisočletja, ki izrecno obravnavata pravice žensk, namreč spodbujanje enakosti med spoloma in krepitev vloge žensk (tretji razvojni cilj tisočletja) ter izboljšanje zdravja mater (peti razvojni cilj tisočletja), v glavnem še nista dosežena; ker zaradi zapletov med nosečnostjo ali porodom v svetu vsak dan umre približno 800 žensk; ker približno 222 milijonov žensk v državah v razvoju nima dostopa do varnih in sodobnih metod načrtovanja družine, delež razvojne pomoči v okviru celotne svetovne pomoči za zdravje, namenjen načrtovanju družine, pa upada;

D.

ker je med revnimi na svetu največ žensk in gospodinjstev, ki jih vodijo ženske; ker marginalizirane ženske postajajo vse bolj ranljive; ker 62 milijonov deklet po svetu ne obiskuje šole;

E.

ker je verjetno, da bo vsaka tretja ženska vsaj enkrat v življenju žrtev fizičnega in spolnega nasilja; ker je vsako leto v poroko prisiljenih 14 milijonov deklet; ker je EU zavezana pravici vsakega posameznika, da ima popoln nadzor nad zadevami, povezanimi z njegovo spolnostjo ter spolnim in reproduktivnim zdravjem, ter da o njih odloča svobodno, brez diskriminacije, prisile in nasilja;

F.

ker Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) poroča (3), da naložbe „še zdaleč ne zadostujejo, da bi dosegli enakost spolov“, kljub temu, da so leta 2012 njene članice potrojile višino pomoči za ta namen na 28 milijard USD; ker se financiranje zmanjševanja razlike med spoloma pretežno osredotoča na socialne sektorje, zaradi česar ni dovolj naložb v gospodarske in proizvodne sektorje, analiza OECD pa kaže, da imajo naložbe v enakost spolov najvišje donose glede na vse razvojne naložbe;

G.

ker 2,5 milijarde ljudi, med katerimi so večinoma ženske in mladi, ostaja izključenih iz formalnega finančnega sektorja;

1.

meni, da ugotovitve ocene projekta GAP1 jasno kažejo, da je treba močno spremeniti ukrepe EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk ter da morata Evropska služba za zunanje delovanje in Komisija obnoviti svojo politično zavezo za izboljšanje učinkovitosti; poudarja pomen izvajanja glavnih priporočil o oceni sedanjega projekta GAP in njegovem nasledniku, začenši z dobro premišljenim odzivom vodstva;

2.

pozdravlja, da namerava Komisija z novim projektom GAP uvesti spremembe in zato meni, da bi bilo treba GAP2 oblikovati kot sporočilo Komisije; obžaluje, da je bil GAP2 oblikovan kot skupni delovni program zaposlenih in ne kot sporočilo; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje naj kakor hitro je mogoče začneta izvajati nov načrt, da bodo konkretni rezultati doseženi v okviru širše zaveze EU glede doseganja enakosti spolov in krepitve vloge žensk v okviru ciljev trajnostnega razvoja, ter poziva naj tekom tega procesa v posvetovanje vključita Parlament;

3.

meni, da bi se moral GAP2 osredotočati na vse vidike zunanje politike EU, tj. razvoj, sodelovanje, humanitarno pomoč, trgovina, človekove pravice in zunanje zadeve, skladno z načelom usklajenosti politik za razvoj, ter uporabljati za države v razvoju, sosedske države in države, ki se pripravljajo na pristop;

4.

meni, da bi morala biti enakost spolov in krepitev vloge žensk osrednja dejavnost institucij EU in da bi morale biti upravne odgovornosti jasno opredeljene tako v osrednji upravi kot v delegacijah EU; poudarja, da morajo biti vodje delegacij, vodje oddelkov in višje vodstvo odgovorni za poročanje, spremljanje in ocenjevanje politik enakosti spolov in krepitve vloge žensk ter da mora biti načelo enakosti spolov vključeno v opise dela in usposabljanja za vse zaposlene;

5.

meni, da bi morala podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko zagotoviti, da bodo vsi komisarji, odgovorni za zunanje delovanje, pokazali ustrezne vodstvene sposobnosti, da bi zagotovili uspešno izvajanje projekta GAP2; pozdravlja sklepe Sveta iz maja 2015, v katerih je poudarjeno, da so države članice zavezane programu preobrazbe na področju pravic žensk in deklet; poudarja, da se morajo ukrepi Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje ter ukrepi držav članice dopolnjevati;

6.

obžaluje, da vprašanja enakosti spolov niso obravnavana v letnem poročilu GD DEVCO za leto 2014 in poziva, naj se v prihodnje vprašanja enakosti spolov in krepitve vloge žensk vključijo v letna poročila Evropske službe za zunanje delovanje in vseh generalnih direktoratov Komisije, ki sodelujejo pri zunanjem delovanju; poziva vse delegacije EU, naj pripravijo letno poročilo o projektu GAP in naj v svoja letna in polletna poročila ter ocene na državni ravni vključijo povzetek napredka na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk; meni, da bi bilo treba rezultate vključiti v sistem usmerjenega spremljanja;

7.

meni, da je vmesni pregled programskih dokumentov instrumenta za razvojno sodelovanje, ki bo opravljen leta 2017, dobra priložnost, da se oceni učinek programov, financiranih z omenjenim instrumentom, na ženske in dekleta, jasno ugotovi delež programov, financiranih s tem instrumentov, ki jim koristijo, ter opravijo ustrezne prerazporeditve, če se bodo izkazale za potrebne;

8.

opozarja na načelo EU o usklajenosti politik za razvoj, in poudarja, da je pomembna usklajenost notranjih in zunanjih politik EU in da je treba zagotoviti skladnost politik novega GAP in naslednjega akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo; poudarja, da mora biti enakost spolov sistematični in sestavni del vseh dialogov o človekovih pravicah med EU in tretjimi državami; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj ob dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami vzpostavi tudi dialoge o enakosti spolov;

9.

ponovno poudarja, da je polna usklajenost med osrednjimi oddelki, delegacijami in veleposlaništvi držav članic bistvenega pomena za uspešno izvajanje GAP2, pri tem pa naj se uporabijo profili države glede enakosti spolov in druga orodja; v zvezi s tem poudarja, da je pregled programskih načrtov evropskega razvojnega sklada za posamezne države priložnost, da se zagotovi celovito izvajanje GAP2 in po potrebi uvedejo spremembe;

10.

poziva k učinkovitejšim strategijam izvajanja in vztraja pri uporabi kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, ki upoštevajo vidik spola, ter pri sistematičnem in pravočasnem zbiranju podatkov, ločenih po spolu, o upravičencih in udeležencih vseh ukrepov, kot del procesa spremljanja in ocenjevanja; vztraja, da bi morali podatki biti na voljo javnosti, da se zagotovita finančna odgovornost in preglednost; meni, da mora biti poročanje usklajeno in vključeno v uveljavljene sisteme spremljanja in ocenjevanja, kot je okvir za rezultate Generalnega direktorata Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj (DEVCO); poudarja, da so potrebne naložbe v nacionalne statistike, in poziva vse države članice, naj vzpostavijo sisteme spremljanja, ki upoštevajo vidik spola;

11.

poziva delegacije EU in veleposlaništva držav članic, naj prednostno obravnavajo visokokakovostno analizo spolov in vanjo vlagajo kot temelj za oblikovanje strategij in načrtovanje na ravni držav; meni, da bi morala EU pregledati okvirne nacionalne načrte z vidika novega GAP;

12.

priznava, da so dekleta in mlade ženske dodatno prikrajšane in izpostavljene tveganjem, in da je treba posvetiti posebno pozornost, da bi dekletom zagotovili dostop do izobraževanja, da bi lahko živela brez nasilja, da bi odpravili diskriminatorno zakonodajo in prakse ter da bi na vsem svetu okrepili vlogo deklet in mladih žensk;

13.

poudarja potrebo po jasnih ciljih in kazalnikih, merjenih in ločenih po spolu, starosti, invalidnosti in drugih dejavnikih, ter potrebo po boljšem sledenju dodeljevanja proračunskih sredstev; poudarja, da je treba cilje in metode spremljanja uskladiti s svetovnim razvojnim okvirom po letu 2015 in drugimi ustreznimi mednarodnimi okviri;

14.

poudarja, da mora EU določiti in zagotoviti dovolj finančnih sredstev in človeških virov, da bo izpolnila svojo zavezanost enakosti spolov in krepitvi vloge žensk; poudarja, da je pomembno vključevati načelo enakosti spolov v javne finance, in sicer tako, da se pri pripravi proračuna upošteva vidik spola in obravnavajo neenakosti;

15.

meni, da mora GAP obravnavati ovire za celovito izvajanje smernic EU o nasilju nad ženskami in dekleti ter odpraviti vse oblike nasilja; poziva k celostnemu pristopu EU do nasilja nad ženskami in dekleti z okrepljenimi prizadevanji in viri, da bi preprečili in izkoreninili vso diskriminatorno ravnanje do žensk ter za obravnavali in preganjali vse oblike nasilja, tudi trgovino z ljudmi, pohabljanje ženskih spolovil, prisilne sterilizacije, prisilne nosečnosti, genocid po spolu, nasilje v družini in posilstvo v partnerski zvezi, poroke otrok, prezgodnje in prisilne poroke ter nasilje na podlagi spola v konfliktih in po njih; poziva k oblikovanju posebnih ukrepov EU za krepitev pravic različnih skupin žensk, posebno pozornost pa je treba nameniti mladim, migrantom, ženskam s HIV, lezbijkam, gejem, biseksualcem, transseksualcem in interseksualcem (osebam LGBTI) ter invalidom;

16.

poudarja, da je pomembno izboljševati dostop deklet do vseh ravni izobraževanja in odpravljati ovire na podlagi spola, ki onemogočajo učenje;

17.

poudarja, da je treba odpraviti uporabo posilstva kot vojaškega orožja in sredstva za zatiranje, ter da mora EU izvajati pritisk na vlade tretjih držav in vse ustrezne deležnike v regijah, kjer prihaja do nasilja na podlagi spola, da bi izkoreninili to prakso, storilce privedli pred sodišče in pomagali preživelim, prizadetim ženskam in skupnostim ozdraveti in okrevati;

18.

opozarja na ranljivost migrantk, begunk in prosilk za azil, ki potrebujejo posebno varstvo; poziva k posebnim ukrepom, da bi okrepili in v celoti zagotovili pravice prosilk za azil; poziva k odločnim ukrepom na evropski ravni, da bi rešili sedanjo krizo migrantov in beguncev, vključno s celovitim pristopom do migracije in azila, ki bo upošteval vprašanje spolov in bo dosleden v vseh državah članicah;

19.

priznava zdravje kot človekovo pravico; poudarja pomen splošnega dostopa do zdravstvenega varstva in zavarovanja, tudi za spolno in reproduktivno zdravje in z njim povezanih pravic, v skladu z akcijskim programom mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju ter pekinških izhodišč za ukrepanje; v zvezi s tem poziva k dodatnim prizadevanjem za povečanje dostopa žensk do zdravja in zdravstvene vzgoje, načrtovanja družine, predporodne oskrbe ter spolnega in reproduktivnega zdravja, predvsem da bi obravnavali pretežno nedosežen peti razvojni cilj tisočletja o zdravju mater ter zmanjšali smrtnost dojenčkov in otrok; opozarja, da tak dostop prispeva k doseganju vseh razvojnih ciljev, povezanih z zdravjem; v zvezi s tem pozdravlja predvsem sklepe Sveta iz maja 2015;

20.

poudarja, da je treba ustvariti spodbudno okolje, predvsem z odstranjevanjem socialnih in zakonskih ovir za dostop žensk do proizvodnih sredstev, vključno z zemljišči, naravnimi in gospodarskimi viri, spodbujanjem finančne vključenosti, standardi dostojnega dela, socialno zaščito, ki upošteva enakost spolov, in enakim plačilom za enako delo;

21.

meni, da imajo podjetja pomembno vlogo pri spodbujanju enakosti spolov prek ukrepov, ki prispevajo h krepitvi ekonomske vloge in ekonomskih pravic žensk, denimo z zagotavljanjem dostojnega dela za ženske, enakega plačila, dostopa do financ in bančnih storitev ter priložnosti, da sodelujejo pri vodenju in odločanju, pa tudi z zagotavljanjem varstva pred diskriminacijo in zlorabami na delovnem mestu, in sicer prek družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki upošteva vidik spola; v zvezi s tem poziva k večji podpori malim in srednjim podjetjem, zlasti podjetnicam, da bi jim omogočili koristi od rasti, ki jo ustvarja zasebni sektor; poudarja pozitiven vpliv, ki ga imajo mikrofinanciranje, socialno podjetništvo in alternativni poslovni modeli, kot so vzajemne družbe in zadruge, na področje krepitve ekonomske vloge in vključevanja žensk;

22.

priznava, da je treba preprečiti diskriminacijo žensk na podlagi poroke ali materinstva in jim dejansko zagotoviti pravico do dela;

23.

ugotavlja, da se krepitev vloge žensk in prehranska varnost vzajemno podpirata; poudarja, da je treba krepiti vlogo žensk na podeželju, in sicer z obravnavanjem diskriminacije pri dostopu do zemljišč, vode, izobraževanja, usposabljanja, trgov in finančnih storitev; poziva k znatnemu povečanju javnih naložb v kmetijstvo in razvoj podeželja, ki se bodo osredotočale na male kmete, kmečke zadruge in mreže kmetov;

24.

poudarja potrebo po vključenosti in zastopanosti žensk na nastajajočih gospodarskih področjih, ki so pomembna za trajnostno razvoj, vključno z zelenim sektorjem in sektorjem krožnega gospodarstva, obnovljivimi viri energije in IKT;

25.

znova poudarja bistveno vlogo formalnega in neformalnega izobraževanja za krepitev vloge žensk in deklet na socialnem, gospodarskem, kulturnem in političnem področju; poudarja, da mora strategija EU za izobraževanje in razvoj vključevati močan vidik spola, predvsem na področjih izobraževanja za trajnost, sprave po konfliktu, vseživljenjskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter v zvezi z vlogo umetnosti v medkulturnem dialogu;

26.

poudarja pomen vse večje udeležbe žensk pri oblikovanju in izvajanju okvira po letu 2015; poziva k večji finančni podpori organizacijam, ki se zavzemajo za pravice žensk, ter politikam in ukrepom za povečanje zmogljivosti, namenjenim vključevanju in povečanju udeležbe organizacij civilne družbe na lokalni ravni, zlasti ženskih organizacij, pri posvetovanju z deležniki ob vseh priložnostih na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni;

27.

ugotavlja, da mora GAP obravnavati razmere lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev v tretjih državah in mora vključevati spodbujanje in varstvo pravic tovrstnih oseb;

28.

poudarja pomen krepitve zakonitih pravic žensk in dostopa do pravnega varstva prek reforme prava, ki bo upoštevala vidik spola; meni, da namensko financiranje enakosti spolov v pravni pomoči krepi pravno državo;

29.

poziva EU, naj spodbuja večjo udeležbo žensk v procesih ohranjanja in izgradnje miru ter v vojaških in civilnih misijah EU za krizno upravljanje; v zvezi s tem znova poziva EU, naj uveljavlja resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) in 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti, ter poziva k vključevanju vidika enakosti spolov in pravic žensk v vse mirovne in varnostne pobude;

30.

poziva EU, naj spodbuja temeljne človekove pravice žensk in deklet, ki jih zagotavlja Splošna deklaracija o človekovih pravicah; v zvezi s tem vztraja, da je treba zagotoviti varstvo pravice do življenja in dostojanstva vseh žensk in deklet, in sicer z aktivnim bojem proti škodljivim praksam, kot je genocid po spolu;

31.

poudarja pomen ukrepov za krepitev vodenja in udeležbe žensk in organizacij za pravice žensk v javnosti in na zasebnem področju; poziva k okrepljenim prizadevanjem za povečanje udeležbe žensk in organizacij za pravice žensk v političnem življenju, predvsem z vključevanjem tovrstnih prizadevanj v vse programe za podporo demokracije, tudi v celostni pristop Parlamenta za podporo demokraciji;

32.

poudarja, da je treba vključiti moške in dečke ter spodbujati njihovo dejavno udeležbo in odgovornost pri obravnavanju diskriminatornih družbenih norm in v boju proti spolnim stereotipom in nasilju nad ženskami in dekleti;

33.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter Agenciji ZN za ženske.