22.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/120

—

ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06040/2015),

—

ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet predložil v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0077/2015),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2013 o stanju izvajanja razvojne agende iz Dohe in pripravah na deveto ministrsko konferenco STO (1),

—

ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o regionalnem povezovanju in posodobitvi carinskih postopkov za trajnostni razvoj držav AKP v sodelovanju z EU (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Svetovno partnerstvo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015“ (3),

—

ob upoštevanju rezultatov z devete ministrske konference STO, ki je potekala decembra 2013 v Indoneziji, in tam doseženega sporazuma o olajševanju trgovine (4),

—

ob upoštevanju izjave generalnega sveta Svetovne trgovinske organizacije (STO) z dne 27. novembra 2014 (5),

—

ob upoštevanju poročila OECD iz februarja 2014 z naslovom „Sporazum STO o olajševanju trgovine – morebitni vpliv na stroške trgovine“,

—

ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 9. septembra 2015 (6) o osnutku sklepa Sveta,

—

ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0238/2015),

A.

ker so za olajševanje trgovine predvsem pristojni nacionalni organi, vendar pa je mogoče z mednarodnim sodelovanjem na številnih področjih brez dvoma povečati dobiček in zmanjšati stroške;

B.

ker morata sporazum o olajševanju trgovine (v nadaljevanju: sporazum) pred začetkom veljavnosti ratificirati dve tretjini članic STO; ker v zvezi s tem poziva članice STO, naj zagotovijo, da bo sporazum začel veljati čim prej, in sicer še pred deseto ministrsko konferenco STO, ki bo potekala decembra 2015 v Nairobiju;

C.

ker nekatera največja gospodarstva v vzponu, kot so Kitajska, Brazilija in Indija, ne bodo zaprosila za tehnično pomoč; ker to velja pozdraviti, saj bo tako mogoče ponuditi pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo;

D.

ker si EU dejavno prizadeva zagotoviti skladnost med svojimi različnimi politikami (na področjih trgovine, sodelovanja, humanitarne pomoči itd.); ker bi morale biti te politike medsektorske in ocenjene na podlagi študij vpliva;

E.

ker je EU predana zagotavljanju svobodne, pravične in odprte trgovine, ki je uravnotežena in koristi vsem; ker je STO naravni okvir za nadaljevanje in potrjevanje navedenih načel;

F.

ker so EU in njene države članice največje donatorice pomoči na svetu; ker je finančna pomoč za izvajanje sporazuma o olajševanju trgovine ukrep v okviru pobude „pomoč za trgovino“ in ne bi smela vplivati na delež za uradno razvojno pomoč v večletnem finančnem okviru;

1.

pozdravlja rezultate z devete ministrske konference STO, na kateri je 160 članic STO decembra 2013 zaključilo pogajanja o sporazumu o olajševanju trgovine; meni, da je sporazum o olajševanju trgovine pomemben mejnik, saj gre za prvi večstranski sporazum po ustanovitvi STO leta 1995, z njim pa se bo oblikoval načrt za posodobitev carinske ureditve med 161 članicami STO;

2.

poudarja, da EU ostaja naklonjena temu, da vse članice STO v celoti in dosledno izvajajo sklepe iz svežnja z Balija, saj bi s tem pozornost preusmerili na uspešno zaključitev pogajanj v okviru razvojne agende iz Dohe;

3.

je seznanjen s koristmi, ki jih bo imelo izvajanje tega sporazuma za države v razvoju, saj bo prispevalo k podjetjem prijaznejšemu okolju, zlasti za MSP; poudarja zlasti, da bi moral sporazum zmanjšati negotovost glede pogojev vstopa na trg in stroške trgovine za 12,5 % do 17,5 % (sodeč po ocenah – na primer ocenah OECD), če bo izveden v celoti, s čimer bodo lahko potrošniki dostopali do večjega in cenejšega izbora proizvodov, podjetja pa dostopala do novih trgov ter povečala konkurenčnost s povečanjem učinkovitosti ter zmanjšanjem nepotrebne birokracije in s tem povezanih stroškov;

4.

poudarja, da bo rezultat izvajanja sporazuma, zlasti v državah v razvoju, standardizacija in poenostavitev postopkov, povezanih s trgovino; poudarja, da lahko sporazum ponudi nove priložnosti za razširitev uporabe inovativnih tehnologij in elektronskih sistemov, vključno s sistemi elektronskih plačil, nacionalnimi trgovinskimi portali in enotnimi kontaktnimi točkami;

5.

poziva vse članice STO, naj brez odlašanja poskusijo poiskati rešitev za začetek izvajanja vseh vidikov svežnja z Balija, vključno z zmanjšanjem subvencij, ki izkrivljajo trgovino, da bo mogoče za 10. ministrsko konferenco STO doreči razvojno agendo iz Dohe;

6.

poudarja, kako pomemben je ta sporazum z razvojnega vidika, če upoštevamo, da velja posebna in različna obravnava, pri čemer se lahko države v razvoju in najmanj razvite države odločijo, kdaj bodo začele izvajati različne določbe in za katere bodo potrebovale tehnično pomoč;

7.

poudarja, da bodo prednosti sporazuma odvisne od stopnje in pravočasnosti njegovega izvajanja; verjame, da bo vsem podpisnicam najbolj koristilo popolno in natančno izvajanje, ki bo odražalo prednostne naloge in pomisleke držav v razvoju v okviru razvojne agende iz Dohe;

8.

opozarja, da sporazum vsebuje zavezujoče določbe in nezavezujoče smernice; poziva vse članice STO, naj si po najboljših močeh prizadevajo izvajati tako zavezujoče določbe kot smernice, da bi s tem čim bolj znižale stroške trgovine;

9.

poudarja, da bi utegnila biti vrsta zahtev iz sporazuma, zlasti o preglednosti in samodejnem vnosu in plačilu carine, pomembno sredstvo za boj proti korupciji na mejah; poziva k boljšemu sodelovanju med carinskimi organi in poudarja, da bo večja preglednost prinesla višjo raven varnosti ter močno spodbudila okrepitev trgovine, poleg tega pa zagotovila učinkovitejše carinske kontrole;

10.

v celoti podpira pobudo EU, katere cilj je 400 milijonov EUR finančnih sredstev v petih letih v podporo reformam in projektom za olajšanje trgovine, kot je izboljšanje carinskih sistemov v državah v razvoju in najmanj razvitih državah; želi spomniti, da so ta finančna sredstva, ki se bodo večinoma zagotovila prek sredstev za regionalno gospodarsko povezovanje regionalnih okvirnih programov, del mnogo širše pobude EU „pomoč za trgovino“ (3,5 milijarde EUR nepovratnih sredstev EU v letu 2013), in zahteva, da se Evropskemu parlamentu in državam članicam redno predložijo informacije v zvezi s tem;

11.

poudarja pa, da je treba ta sredstva zelo dobro uskladiti s sredstvi drugih mednarodnih donatorjev, kot so UNCTAD, STO in Svetovna banka; poudarja, da bi bilo treba preprečiti podvajanje, pa tudi prekomerno birokracijo za države prosilke, saj bi to utegnilo odvrniti države, ki potrebujejo pomoč;

12.

prav tako poziva k tesnemu sodelovanju s strokovnimi organizacijami, kot je Svetovna carinska organizacija (WCO), saj lahko te ponudijo dragoceno praktično in tehnično strokovno znanje za posamezne primere in s tem pripomorejo k razvoju in gradnji zmogljivosti v tem okviru; poudarja, da lahko zlasti najmanj razvite države v celoti izkoristijo trgovinske priložnosti, ki jih nudi sporazum o olajševanju trgovine;

13.

poudarja osrednjo vlogo, jo lahko imajo delegacije EU po vsem svetu, saj lahko sodelujejo z državami v razvoju in najmanj razvitimi državami na kraju samem, zato te delegacije poziva k čim večji udeležbi pri zagotavljanju tehnične pomoči;

14.

poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi podprla države v razvoju in najmanj razvite države pri izvajanju njihovih obveznosti ob upoštevanju, da je potrebna prožnost pri izvajanju obveznosti iz sporazuma; poudarja, da bi moralo biti financiranje za gradnjo zmogljivosti usmerjeno k prejemnikom in temeljiti na ustrezni oceni potreb;

15.

priporoča, naj mednarodne organizacije in partnerji držav v razvoju in najmanj razvitih držav tesno sodelujejo pri izvajanju določb kategorije C, da bi jih začeli izvajati v najkrajšem možnem obdobju;

16.

ugotavlja, da je pri postopkih na mejah med razvitimi državami in državami v razvoju še vedno velika vrzel in da slaba infrastruktura, neučinkovito carinsko upravljanje, primeri korupcije in prekomerna birokracija upočasnjujejo trgovino; potrjuje, da imata sporazum o olajševanju trgovine in proces liberalizacije trgovine isti cilj zmanjšati trgovinske stroške za spodbujanje gospodarske dejavnosti;

17.

opominja, da bo olajšanje trgovine za številne države v razvoju glavni vir dobičkov v razvojni agendi iz Dohe; pozdravlja obsežne določbe o posebni in različni obravnavi za države v razvoju in najmanj razvite države; priporoča, naj novi pristop, po katerem so zaveze in njihov časovni načrt sorazmerne z zmogljivostmi držav, služi kot referenčna vrednost za prihodnje sporazume;

18.

priznava, da lahko strokovno znanje iz zasebnega sektorja prevzame osrednjo vlogo pri spodbujanju ukrepov za olajšanje trgovine ter zagotavljanju pomoči in podpore za izvajanje sporazuma v državah v razvoju; je seznanjen z načrtovano pobudo Ameriške agencije za mednarodni razvoj o javno-zasebnem zavezništvu v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje zasebnega sektorja ter poišče možnosti za partnerstvo z evropskimi panogami, s čimer bi podprli izvajanje sporazuma;

19.

potrjuje, da ima izvajanje reform za olajšanje trgovine širše razvojne koristi; v zvezi s tem ugotavlja, da lahko ima carina osrednjo vlogo pri hitrejšem pošiljanju paketov za pomoč po katastrofah; poudarja, da bi morali za nujno humanitarno pomoč veljati poenostavljeni carinski postopki, da bi pospešili njeno dostavo, prav tako pa bi morala biti oproščena dajatev in davkov;

20.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetovni trgovinski organizaciji.