11.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 265/151

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bahrajnu, zlasti resolucije z dne 6. februarja 2014 o Bahrajnu, zlasti primeri Nabila Radžaba, Abdulhadija Al Khavadže in Ibrahima Šarifa (1),

—

ob upoštevanju izjave predstavnika za stike z javnostjo podpredsednice Komisije/visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 17. junija 2015 o izreku kazni generalnemu sekretarju politične stranke Al Vefak Aliju Salmanu v Bahrajnu,

—

ob upoštevanju Skupnega sveta in ministrskega sestanka EU-GCC dne 24. maja 2015 v Dohi v Katarju,

—

ob upoštevanju sklepa ministrskega sveta Arabske lige, ki se je sestal 1. septembra 2013 v Kairu, o vzpostavitvi vsearabskega sodišča za človekove pravice v bahrajnski prestolnici Manama,

—

ob upoštevanju podrobnega poročila o izvajanju priporočil, ki jih je pripravila bahrajnska neodvisna preiskovalna komisija februarja 2014, in posodobitve splošnega rednega pregleda iz septembra 2014, ki jo je predstavila bahrajnska vlada,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencije o otrokovih pravicah in Arabske listine o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Kraljevina Bahrajn,

—

ob upoštevanju smernic Evropske unije o zagovornikih človekovih pravic, sprejetih junija 2004 in pregledanih leta 2008,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva,

—

ob upoštevanju novega strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice, katerega namen je postaviti varstvo človekovih pravic in nadzor nad njimi v središče vseh politik Unije in ki vključuje poseben razdelek o zaščiti zagovornikov človekovih pravic,

—

ob upoštevanju obiska posebnega predstavnika EU za človekove pravice Stavrosa Lambrinidisa v Bahrajnu konec maja 2015,

—

ob upoštevanju členov 5 in 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je Bahrajn po objavi poročila bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije dne 23. novembra 2011 in poročila o spremljanju dne 21. novembra 2012 obljubil, da bodo reforme s področja človekovih pravic napredovale;

B.

ker je spodbudno, da je Bahrajn imenoval varuha človekovih pravic pri ministrstvu za notranje zadeve in ustanovil odbor za pravice zapornikov in pripornikov ter posebno preiskovalno enoto; ker je treba poskrbeti, da te institucije postanejo bolj nepristranske, pregledne in neodvisne od vladnih institucij;

C.

ker so bahrajnske oblasti od začetka vstaje leta 2011 krepile uporabo represivnih ukrepov proti aktivistom civilne družbe in miroljubni opoziciji; ker je na 26. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice dne 10. junija 2014 47 držav, tudi vseh 28 držav članic EU, podpisalo skupno izjavo, v kateri izražajo hudo zaskrbljenost zaradi razmer na področju človekovih pravic v Bahrajnu; ker skupna izjava izrecno navaja zaskrbljujoča področja, vključno z dolgimi kaznimi za uresničevanje pravice do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja, nezadostnimi zagotovili za pošteno sojenje, nasiljem nad demonstranti, nenehnim nadlegovanjem in zapiranjem oseb, ki uresničujejo svojo pravico do svobodnega mnenja in izražanja, slabim ravnanjem in mučenjem v priporu, samovoljnimi odvzemi državljanstva brez dolžnega pravnega postopanja in nezadostnim prevzemanjem odgovornosti za kršitve človekovih pravic;

D.

ker so bahrajnskega zagovornika človekovih pravic in predsednika bahrajnskega Centra za človekove pravice, namestnika generalnega sekretarja Mednarodne federacije za človekove pravice in člana svetovalnega odbora oddelka za Bližnji vzhod pri organizaciji Human Rights Watch Nabila Radžaba obsodili na šestmesečno zaporno kazen, zgolj ker je mirno uveljavljal pravico do izražanja; ker so ga aretirali 1. oktobra 2014, po obisku Pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice, na podlagi obtožb, da objavlja tvite o skupini svojih sodržavljanov, ki naj bi sodelovali z organizacijo IS/Daiš; ker so ga obtožili žaljenja javne institucije in vojske; ker je delovna skupina Združenih narodov o samovoljnem pridržanju novembra 2013 pridržanje Nabila Radžaba označila za samovoljno;

E.

ker je Nabil Radžab od ustanovitve bahrajnskega Centra za človekove pravice leta 2002 prestal več zapornih kazni; ker mu zaradi novih obtožb v zvezi s svobodo izražanja grozi do 10 let zaporne kazni zaradi „domnevnih žalitev z zakonom določenih organov“ in „širjenja govoric v času vojne“;

F.

ker so podobno kot Nabil Radžab številni zagovorniki človekovih pravic, na primer Nadži Fatil, danski zagovornik človekovih pravic Abdulhadi al Khavadža, švedski politični aktivist Mohamed Habib Al Mukdad in tako imenovanih Bahrajnskih 13, pridržani, žrtve sodnega nadlegovanja v Bahrajnu, zaprti in prestajajo dolge ali dosmrtne zaporne kazni, kar je neposreden povračilni ukrep za njihovo delo na področju varovanja človekovih pravic; ker so po poročanjih večinoma izpostavljeni nasilju, slabemu ravnanju in telesnemu ali psihološkemu mučenju;

G.

ker je po navajanjih bahrajnskega Centra za človekove pravice več kot 3 000 zapornikov samovoljno priprtih, med njimi so številni zagovorniki človekovih pravic, ki so prestajajo dolge ali dosmrtne zaporne kazni kot neposreden povračilni ukrep za njihove dejavnosti; ker so po poročanjih večinoma izpostavljeni nasilju, slabemu ravnanju in telesnemu ali psihološkemu mučenju;

H.

ker je bil 16. junija 2015 generalni sekretar glavne opozicijske stranke v Bahrajnu Al Vefak Šejk Ali Salman obsojen na štiriletno zaporno kazen, povezano s protivladnimi protesti, ki so izbruhnili leta 2011, ko so bila uporniška gibanja arabske pomladi v tej regiji na vrhuncu; ker naj bi sodišče njegovim odvetnikom preprečilo ustno predstavitev argumentov in ker niso imeli resnične možnosti za presojo dokazov; ker je skupina neodvisnih strokovnjakov Združenih narodov, ki so del tako imenovanih posebnih postopkov Sveta za človekove pravice, pozvala bahrajnske oblasti, naj Šejka Alija Salmana spustijo na prostost;

I.

ker Bahrajn že od leta 2012 protiteroristično zakonodajo zlorablja za samovoljne odvzeme državljanstva aktivistom in predstavnikom opozicije kot povračilni ukrep za njihovo oporečništvo, med njimi pa je vsaj 9 mladoletnikov; ker je bilo po številnih poročilih zgolj v letu 2015 državljanstvo odvzeto več kot sto aktivistom, protestnikom in politikom, velika večina je pri tem ostala brez državljanstva, kar je kršitev Konvencije Združenih narodov o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva;

J.

ker je smrtna kazen v politično motiviranih primerih od leta 2011 vse pogostejša; ker je bilo od leta 2011 vsaj sedem oseb obsojenih na smrtno kazen, štiri so bile do leta 2015 že izvršene;

K.

ker je bahrajnska neodvisna preiskovalna komisija, ustanovljena s kraljevim ukazom za preiskavo dogodkov v Bahrajnu februarja 2011 in poročanje o njih, podala številna priporočila o človekovih pravicah in političnih reformah; ker je bil dosežen napredek pri pregledu pravnega sistema in sistema kazenskega pregona, ker pa vlada ni izvedla vseh glavnih priporočil te komisije, zlasti v zvezi z izpustitvijo voditeljev protestov, ki so bili obsojeni zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja in mirnega zbiranja; ker so pogovori za spravo (znani kot nacionalni dialog) zastali; ker nekatere skupine v političnem sistemu še vedno niso zastopane in ker varnostne sile še vedno ne odgovarjajo za svoja dejanja;

1.

poziva, naj se umaknejo obtožbe vseh zagovornikov človekovih pravic, političnih aktivistov in drugih posameznikov, ki so v priporu in so obtoženi domnevnih kršitev, povezanih s pravico do izražanja, mirnega zbiranja in združevanja, med katerimi so tudi Nabil Radžab, Šejk Ali Salman in pripadniki tako imenovane skupine bahrajnskih 13, in naj se brezpogojno izpustijo iz zapora;

2.

je seznanjen, da so se bahrajnske oblasti zavezale, da bodo izvajale priporočila bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije iz leta 2011 in splošnega rednega pregleda Bahrajna pri Združenih narodih, pa tudi priporočila v okviru drugih mehanizmov Združenih narodov, ter da bodo izpustile več zapornikov, obtoženih zaradi političnega združevanja in izražanja; poziva bahrajnsko vlado, naj hitro izvede vsa priporočila iz poročila preiskovalne komisije in splošnega rednega pregleda, naj konča vse kršitve človekovih pravic in naj spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu z mednarodnimi obveznostmi Bahrajna na področju človekovih pravic;

3.

je hudo zaskrbljen, ker se protiteroristični zakoni v Bahrajnu zlorabljajo za kršitve človekovih pravic, ki vključujejo tudi odvzem državljanstva;

4.

obsoja, da bahrajnske oblasti zapornike, mirne protestnike in člane opozicije še vedno mučijo in jih kruto ponižujejo ali kaznujejo, in poziva bahrajnsko vlado, naj spoštuje svoje obveznosti in zaveze v skladu s Konvencijo Združenih narodov proti mučenju;

5.

spodbuja bahrajnsko vlado, naj sodeluje s posebnimi poročevalci Združenih narodov (pristojnimi za vprašanja mučenja, svobode zbiranja, neodvisnosti sodnikov in pravnikov ter zagovornikov človekovih pravic) in naj zanje izda stalno vabilo;

6.

ugotavlja, da si bahrajnska vlada prizadeva za reformo kazenskega zakonika in sodnih postopkov, ter spodbuja nadaljevanje tega procesa; poziva bahrajnsko vlado, naj sprejme vse ukrepe, da bi zagotovila nepristranski in pošten sodni sistem in pošteno sojenje, pa tudi nepristranskost varuha človekovih pravic, posebne preiskovalne enote in nacionalnega inštituta za človekove pravice;

7.

poziva k takojšnji ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju, drugega fakultativnega protokola k Mednarodnemu paktu o političnih in državljanskih pravicah, katerega namen je odpraviti smrtno kazen, Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem in Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;

8.

poziva bahrajnske oblasti, naj nadaljujejo nacionalni dialog o soglasju, da bi dosegli trajno in vključujočo nacionalno spravo in poiskali politično rešitev za to krizo; želi pripomniti, da naj bi se v vzdržnem političnem procesu legitimne in miroljubne kritike svobodno izražale; v zvezi s tem opozarja bahrajnske oblasti, da je za verodostojno strategijo za nacionalno spravo in trajne reforme nepogrešljivo sodelovanje šiitske večine in njenih mirnih političnih predstavnikov, ki bo temeljilo na človekovem dostojanstvu, spoštovanju in poštenosti;

9.

pozdravlja, da je bil opozicijski voditelj Ibrahim Šarif junija 2015 predčasno izpuščen iz zapora, potem ko ga je kralj pomilostil; meni, da je ta odločitev pomemben korak v pravo smer, da se bo spodbudilo zaupanje v državi;

10.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v vseh odnosih z Bahrajnom poudarja pomen reform in sprave; odločno spodbuja ustanovitev delovne skupine na področju človekovih pravic EU-Bahrajn, dodaja pa, da dialog med EU in Bahrajnom na tem področju ne more nadomestiti celovitega dialoga med vlado in opozicijo v Bahrajnu;

11.

je seznanjen s priporočili varuha človekovih pravic, odbora za pravice zapornikov in pripornikov ter nacionalnega inštituta za človekove pravice, zlasti glede pravic pridržanih in njihovih razmer v zaporu, tudi kar zadeva slabo ravnanje in mučenje; spodbuja, naj ti organi svoje delo opravljajo neodvisno, nepristransko in pregledno, in poziva bahrajnske oblasti, naj njihova priporočila v celoti izvajajo;

12.

poziva k hitrim skupnim prizadevanjem EU za oblikovanje celovite strategije za to, da bosta lahko EU in Komisija dejavno zahtevali izpustitev aktivistov in zapornikov vesti iz zapora; poziva evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj zagotovijo, da bodo delegacija EU v Riadu in veleposlaništva držav članic v Bahrajnu pravilno izvajali smernice EU o človekovih pravicah, zlasti o zagovornikih človekovih pravic in mučenju, ter da bodo o tem poročali;

13.

poziva EU, naj prepove izvoz solzivca in opreme za nadzor množic, dokler se ne raziščejo primeri neustrezne uporabe teh sredstev in dokler storilci ne bodo za to odgovarjali;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Kraljevine Bahrajn ter članom Sveta za sodelovanje v Zalivu.