18.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 300/10

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kirgizistanu in republikah Srednje Azije, zlasti resolucije z dne 15. decembra 2011 o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo (1),

—

ob upoštevanju kirgiške ustave, zlasti členov 16, 31, 33 in 34,

—

ob upoštevanju mednarodnih obveznosti in instrumentov na področju človekovih pravic, tudi tistih iz konvencij Združenih narodov o človekovih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine in prepovedujejo diskriminacijo,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR), ki zagotavlja svobodo izražanja, svobodo zbiranja, pravico do osebnega, zasebnega in družinskega življenja posameznikov ter pravica do enakosti in prepoveduje diskriminacijo pri uveljavljanju teh pravic,

—

ob upoštevanju resolucije sveta Združenih narodov A/HRC/17/19 z dne 17. junija 2011 in resolucije sveta Združenih narodov za človekove pravice A/HRC/27/32 z dne 24. septembra 2014 o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti,

—

ob upoštevanju izjave o Bližnjem vzhodu, ki jo je 24. oktobra 2014 podala visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice,

—

ob upoštevanju dejstva, da ima kirgiški parlament v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope status „partnerja za demokracijo“,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1984 (2014) z dne 8. aprila 2014 o prošnji za pridobitev statusa „partnerja za demokracijo“ v parlamentarni skupščini, ki jo je vložil parlament Kirgiške republike, zlasti odstavkov 15.24, 15.25 in 15.26 te resolucije,

—

ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Kirgiško republiko na drugi strani, zlasti členov 2 in 92 Sporazuma,

—

ob upoštevanju smernic Evropske unije o zagovornikih človekovih pravic, ki so bile sprejete junija 2004 in pregledane leta 2008, in smernice za spodbujanje in varstvo uveljavljanja vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI), ki jih je 24. junija 2013 sprejel Svet,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, sprejete leta 1979,

—

ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja in agende za obdobje po letu 2015,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je Kirgizistan v zadnjih letih v primerjavi z drugimi državami v tej regiji dosegel precejšen napredek, zlasti z uvedbo parlamentarne demokracije in krepitvijo prizadevanj v boju proti korupciji, ter se je zavezal, da bo spoštoval splošne standarde človekovih pravic;

B.

ker ima EU jasen interes, da je Kirgizistan mirna, demokratična in gospodarsko uspešna država; ker se je EU zlasti s strategijo za Srednjo Azijo zavezala, da bo delovala kot partnerica držav v tej regiji;

C.

ker se srednjeazijske države soočajo s številnimi skupnimi izzivi, na primer z revščino in resnimi grožnjami varnosti ljudi ter potrebo po okrepitvi demokracije, dobrega upravljanja in pravne države;

D.

ker so vsi ljudje rojeni svobodni in enaki, z dostojanstvom in pravicami; ker morajo vse države preprečevati nasilje in diskriminacijo, tudi na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izražanja;

E.

ker je treba lezbijkam, gejem, biseksualcem, transseksualcem in interseksualcem (LGBTI) priznavati enake človekove pravice kot vsem drugim;

F.

ker je Kirgiška republika leta 1998 dekriminalizirala homoseksualno usmerjenost moških;

G.

ker je kirgiški parlament 15. oktobra 2014 v prvi obravnavi sprejel osnutek zakona 6-11804/14, ki vsebuje spremembe kazenskega zakonika, zakonika o upravnih pristojnostih, zakona o mirnem zbiranju in zakona o množičnih medijih, s tem osnutkom pa skuša prepovedati izrecno ali posredno spodbujanje netradicionalnih spolnih odnosov in v ta namen uvesti zaporno kazen do enega leta;

H.

ker skušajo nekateri mediji ter nekateri politični in verski voditelji v tej državi lezbijke, geje, biseksualce, transseksualce in interseksualce vse bolj ustrahovati, omejiti njihove pravice in legitimirati nasilje nad njimi;

I.

ker so številni predsedniki držav in vlad, voditelji Združenih narodov, predstavniki vlad in parlamentov, Evropska unija (vključno s Svetom, Parlamentom, Komisijo in nekdanjo visoko predstavnico Catherine Ashton) ostro obsodili podobne „protipropagandne“ zakone;

J.

ker je diskriminacija na podlagi spola, spolne usmerjenosti in spolne identitete povezana in ker so različne nevladne organizacije in Združeni narodi opozorili, da je neenakost spolov še vedno precejšnja in da so deklice in ženske še vedno žrtve zlorab, kot so ugrabitve in prisilne poroke, čeprav je bil zakon iz leta 1994, ki to prepoveduje, januarja 2013 poostren;

1.

zelo obžaluje predložitev tega osnutka zakona in vse ukrepe, ki utegnejo privesti do krutega, nehumanega in ponižujočega ravnanja, ter poziva vse države, naj takoj prenehajo kriminalizirati homoseksualnost;

2.

ponovno poudarja, da vprašanji spolne usmerjenosti in spolne identitete sodita v okvir pravice posameznika do zasebnosti, ki jo zagotavlja mednarodno pravo o človekovih pravicah, skladno s katerim je treba varovati enakost in nediskriminacijo ter zagotavljati svobodo izražanja;

3.

opozarja kirgiški parlament na njegove mednarodne obveznosti in na sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Evropsko unijo, ki vključuje spoštovanje človekovih pravic kot bistven element partnerstva, in poziva k umiku osnutka zakona o „razširjanju informacij o netradicionalnih spolnih odnosih“, ki ga parlament trenutno obravnava;

4.

je seznanjen, da je bil osnutek sprejet v prvi obravnavi in da je treba o njem še dvakrat glasovati, preden ga predsednik podpiše, in meni, da sprejetje morebitne zakonodaje o „netradicionalnih spolnih odnosih“ ne bi smelo biti v nasprotju z obveznostmi in zavezami Kirgizistana na področju človekovih pravic;

5.

poziva kirgiške oblasti, naj ponovno javno potrdijo, da imajo vsi ljudje v Kirgizistanu pravico do svobodnega življenja brez diskriminacije in nasilja zaradi svoje spolne usmerjenosti in spolne identitete ter da so vsa dejanja v nasprotju s tem nezakonita in se bodo preganjala;

6.

poziva kirgiški parlament, naj upošteva priporočila parlamentarne skupščine Sveta Evrope v resoluciji št. 1984 (2014) o prošnji za status partnerjev za demokracijo, in zlasti priporočila 15.24, 15.25 in 15.26;

7.

poziva kirgiški parlament, naj spoštuje ustavo, vključno s členom 16, v katerem je navedeno, da se v Kirgiški republiki ne smejo sprejemati zakoni, ki ne priznavajo človekovih in državljanskih pravic in svoboščin ter od njih odstopajo, ter členi 31, 33 in 34, ki potrjujejo svobodo govora, svobodo obveščanja in svobodo zbiranja, in naj zavrne zakon 6-11804/14;

8.

je zelo zaskrbljen zaradi negativnih posledic razprave o tem osnutku zakona in njegovega morebitnega sprejetja, in sicer da bodo lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci še bolj stigmatizirani; poziva politike in verske voditelje, naj se izognejo retoriki proti tem posameznikom, vključno s sovražnim govorom in spodbujanjem k sovraštvu;

9.

je zaskrbljen zaradi morebitnih učinkov takšne zakonodaje na mednarodne donatorje ter nevladne in človekoljubne organizacije, ki preučujejo vprašanja LGBTI in preprečevanja okužb z virusom HIV;

10.

poziva svet Združenih narodov za človekove pravice, naj v okviru prihodnjega splošnega rednega pregleda za Kirgizistan upošteva, da ta osnutek zakona ne upošteva načela enakosti in nediskriminacije;

11.

poziva kirgiške oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagovornikom človekovih pravic zagotovili, da bodo lahko neovirano opravljali svoje delo na področju spodbujanja in varovanja človekovih pravic;

12.

poziva Kirgizistan, naj v obdobju pred štirinajsto sejo Sveta za sodelovanje med EU in Kirgiško republiko nadaljuje reforme za preglednost, neodvisnost sodstva, spravo med etničnimi skupinami in spoštovanjem človekovih pravic, saj so to ključni dejavniki za dolgoročni trajnostni razvoj države;

13.

pozdravlja napredek na področju človekovih pravic, ki so ga v obdobju med četrtim in petim krogom dialoga o človekovih pravicah med EU in Kirgiško republiko dosegle kirgiške oblasti; odločno jih poziva, naj si še naprej prizadevajo za napredek na tem področju;

14.

poziva Komisijo, Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj kirgiškim oblastem pojasnijo, da utegne v skladu s členom 92(2) Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju morebitno sprejetje tega osnutka zakona vplivati na odnose z EU; poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razpravo o tem vprašanju sprožita na ustreznih mednarodnih forumih, kot sta Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi ter Združeni narodi;

15.

poziva kirgiške oblasti, naj zagotovijo, da se bodo domnevni primeri mučenja ter nečloveškega in ponižujočega ravnanja takoj in učinkovito preiskali, storilci teh dejanj pa bodo privedeni pred sodišče; poziva k izpustitvi vseh zapornikov vesti, kot je zlasti Azimjon Askarov, ki še vedno čaka na popolno, nepristransko in pošteno preiskavo, tudi svojih trditev o mučenju in slabem ravnanju;

16.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentarni skupščini Sveta Evrope ter parlamentu in predsedniku Kirgizistana.