EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.12.2015

COM(2015) 639 final

PRILOGA

PRILOGA II: Podatki po državah

k

Sporočilu Komisije

Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov

PRILOGA II: PODATKI PO DRŽAVAH

Kazalo

AvstrijA    

BelgijA    

BolgarijA    

HrvaškA    

CipER    

ČeškA    

Danska    

EstonijA    

FrancijA    

NemčijA    

GrčijA    

MadžarskA    

IrskA    

ItalijA    

LatvijA    

LitvA    

Luksemburg    

MaltA    

NizozemskA    

Poljska    

PortugalskA    

RomunijA    

SlovaškA    

Slovenija    

ŠpanijA    

ŠvedskA    

ZdruženO kraljestvO    

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Avstriji

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Zdi se, da Avstrija po fazi zadovoljivega gospodarskega razvoja, ki mu je sledila manjša upočasnitev zaradi krize, zdaj vstopa v fazo nižjih stopenj rasti. To lahko oteži njeno doseganje ciljev, povezanih z inovacijami, trgom dela in izobraževanjem, zmanjševanjem emisij CO2 ter učinkovito rabo virov. Šibka področja države predstavljajo inovacije in prenos tehnologij z raziskovalnih inštitutov na MSP ter zasebne naložbe v raziskave in razvoj. Na področju znanosti in tehnologije mora Avstrija izboljšati možnosti izobraževanja in zaposlitvene možnosti. Na splošno mora poskrbeti za večjo zaposljivost starejših, žensk, mladih in oseb priseljenskega porekla. Izboljšati mora tudi učinkovito rabo virov za spopadanje s povečevanjem emisij CO2, intenzivno uporabo nitratov v kmetijstvu in pomanjkanjem biotske raznovrstnosti v gozdarstvu. Politična priporočila EU za Avstrijo v okviru evropskega semestra se nanašajo na nekatere od teh težav, ki so del širših izzivov Avstrije, povezanih z upokojitveno starostjo, vzdržnostjo pokojninskega sistema, trgom dela ter izobraževanjem in kvalifikacijami.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Skladi ESI bodo s spodbujanjem inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja Avstriji pomagali, da bi dosegla cilj in postala vodilna država na področju inovacij ter izpolnila ambiciozen cilj iz strategije Evropa 2020 glede porabe 3,76 % BDP za raziskave in razvoj. Podpirali bodo raziskovalno infrastrukturo in zmogljivosti na avstrijskih regionalnih področjih moči in vlogo države pri pomembnih evropskih projektih, kot sta Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture in Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture. 248 milijonov EUR bo namenjenih raziskavam in razvoju v MSP, da bi se povečalo število vodilnih tehnoloških podjetij in izboljšala inovativnost podjetij na splošno.

792 milijonov EUR bo namenjenih povečevanju konkurenčnosti MSP, predvsem na področju kmetijstva, industrije, storitev in akvakulture. Sredstva iz skladov ESI bodo prispevala k načrtovanem 3-odstotnem letnem povečanju števila novih zagonskih podjetij, zlasti v inovativnih sektorjih in sektorjih z intenzivno uporabo znanja, ter zagotovila podporo za načrtovano 5-odstotno letno povečanje števila MSP. Del sredstev bo namenjen za pomoč Avstriji pri doseganju njenih ciljev glede izboljšanja ali gradnje nove širokopasovne infrastrukture za 2,3 milijona prebivalcev podeželskih območij do leta 2030 ter za naložbe v prestrukturiranje in posodobitev približno 20 000 kmetij do leta 2023; ob tem bo izvedenih skoraj 650 projektov sodelovanja.

Več kot 231 milijonov EUR bo namenjenih zmanjševanju emisij CO2 v vseh gospodarskih panogah. To bo vključevalo povečanje uporabe obnovljivih virov energije v podjetjih z 10 % na 12−13 %, pomoč podjetjem pri doseganju 5-odstotnega letnega povečanja učinkovitosti rabe virov ter financiranje lokalnih in regionalnih strategij za zmanjšanje emisij CO2. 1,27 milijarde EUR bo namenjene prilagajanju podnebnim spremembam ter preprečevanju in obvladovanju tveganj na podeželskih območjih, nadaljnje 1,28 milijarde EUR pa vložene v ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov na podeželskih območjih. Sredstva iz EKSRP bodo Avstriji pomagala obnoviti, ohraniti in okrepiti biotsko raznovrstnost ter kmetijske in gozdarske sisteme z visoko ohranitveno vrednostjo. Za več kot 83 % kmetijskih zemljišč naj bi bile sklenjene pogodbe o upravljanju za podporo biotski raznovrstnosti/krajin, za 78 % pa pogodbe o upravljanju za izboljšanje upravljanja tal. 75 % kmetijskih zemljišč v državi bo prejelo podporo EKSRP za razvoj trajnostnega gospodarjenja z vodami. Sredstva iz ESPR bodo porabljena za zagotavljanje bolj trajnostnega ribištva in akvakulture, izboljšanje vodnih ekosistemov in vodne biotske raznovrstnosti ter povečanje letne nacionalne proizvodnje iz akvakulture za 5 000 ton do leta 2023.

123 milijonov EUR iz skladov ESI bo namenjenih spodbujanju trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja ter podpori mobilnosti delavcev, zlasti s podpiranjem celostnega trajnostnega razvoja na izbranih urbanih in podeželskih območjih ter povečevanjem zaposljivosti starejših delavcev, žensk, mladih (zlasti tistih s priseljenskim poreklom) in drugih skupin prebivalstva, ki jim grozi socialna izključenost. 553 milijonov EUR je na voljo za spodbujanje socialnega vključevanja ter za boj proti revščini in diskriminaciji; ta sredstva so večinoma namenjena podpori mladim in socialnim skupinam priseljenskega porekla (vključno z Romi). Vključujočo rast zato podpira približno 19 % dodeljenih sredstev iz skladov ESI. 243 milijonov EUR bo vloženih v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti in vseživljenjsko učenje, zlasti da bi se dvignila izobrazbena raven prikrajšanih mladih ter podprla vseživljenjsko učenje in poklicno usposabljanje v kmetijstvu in gozdarstvu. Pričakuje se, da bo do leta 2023 skoraj 610 000 oseb izkoristilo možnosti usposabljanja.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Avstrija namerava finančnim instrumentom dodeliti približno 3 milijone EUR za kapitalske naložbe prek sklada HichTechFund Linz v Zgornji Avstriji, ki zagotavlja tvegani kapital mladim tehnološko usmerjenim podjetjem v fazi zbiranja sredstev/zagona in podjetjem v fazi širitve. Čeprav so naložbe v finančne instrumente precej manjše kot v obdobju 2007−2013, Avstriji uspeva zadovoljevati potrebe z uporabo obstoječih nacionalnih instrumentov, zato ni vrzeli, ki bi jo bilo treba odpraviti s finančnimi instrumenti, financiranimi iz skladov ESI.

27,2 milijona EUR (5 % vseh dodeljenih sredstev iz ESRR) bo porabljenih za celostni trajnostni urbani razvoj na Dunaju in v Zgornji Avstriji. Na Dunaju bo sofinanciran laboratorij za celovite hidravlične raziskave na področju gospodarjenja z vodami (Responsible River Modelling Centre), ki bo prispeval k strategiji EU za Podonavje. Tirolska bo prejela 5,5 milijona EUR, da bo sedem njenih podregij delovalo kot pilotni primer za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Pričakuje se, da bodo lokalna partnerstva na podeželskih območjih ustvarila 800 delovnih mest.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Avstrija je izpolnila vse veljavne predhodne pogojenosti za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI. Komisija se je pred sprejetjem programov prepričala, da je Avstrija oblikovala potrebne regulativne pogoje za podporo raziskavam in inovacijam, zlasti da je pripravila strategijo pametne specializacije na nacionalni in regionalni ravni.

3. Upravljanje skladov ESI

V Avstriji bosta financiranje iz skladov ESI usklajevala urad zveznega kanclerja in avstrijska konferenca za prostorsko načrtovanje. Država je zmanjšala število programov v okviru skladov ESI s trinajst v obdobju 2007−2013 na štiri, s čimer je poenostavila izvajanje. Zdaj ima namesto devetih regionalnih programov en vsedržavni program ESRR in en program ESS namesto dveh. Zmanjšala je tudi število organov upravljanja, in sicer z enajst na dva. Število posredniških organov ESRR se je zmanjšalo s 36 na 16, revizijski organi in organi za potrjevanje v okviru ESRR pa krepijo svojo upravno zmogljivost. Ker pomemben posredniški organ ne bo več ustvarjal izdatkov, pomembnih za financiranje iz ESS, bo Komisija spremljala sposobnost Avstrije za črpanje sredstev ESS ter poskušala pridobiti zagotovilo, da so novi sistemi spremljanja in nadzora zanesljivi.

4. Poenostavitev za upravičence

Avstrija bo za dodatno zmanjšanje upravnega bremena upravičencev spremenila nacionalna pravila o upravičenosti, povezana z ESRR in ESS, in določbe zakona o proračunu, tako da bodo bolj usklajeni in dosledni. Vzpostavila bo tudi sisteme e-upravljanja, ki bodo vključevali zahtevke in poročanje, ter po potrebi razmislila o uvedbi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov in pavšalnih zneskov ter standardnih stroškov na enoto v nacionalna in regionalna pravila o upravičenosti.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Belgiji

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Po nekaj letih stagnacije je Belgija znova beležila rast, postala je bolj konkurenčna, njen fiskalni okvir se je izboljšal, medtem ko naj bi se naraščajoči javni dolg leta 2016 ustalil na približno 107 % BDP. Vendar pa mora država še vedno zagotoviti fiskalno vzdržnost in nadaljevati strukturne reforme, povišati stopnjo zaposlenosti in še naprej izboljševati konkurenčnost.

Rezultati Belgije glede na cilje strategije Evropa 2020 in politična priporočila EU v okviru evropskega semestra kažejo na potrebo po izboljšanju delovanja njenega trga dela, zlasti z zmanjšanjem negativnih finančnih spodbud za delo, olajšanjem dostopa do trga dela posebnim ciljnim skupinam ter reševanjem problema pomanjkanja kompetenc ter njihove neusklajenosti s potrebami trga dela. Zagotoviti mora tudi, da se bodo plače razvijale v skladu s produktivnostjo. Poleg tega bi lahko Belgija z jasnejšim osredotočanjem na modernizacijo, inovacije ter raziskave in razvoj nadalje izboljšala svojo uspešnost v zvezi z vidiki konkurenčnosti, ki niso povezani s stroški. Če želi doseči za leto 2020 zastavljene cilje glede emisij toplogrednih plinov, mora povečati uporabo trajnostnih in multimodalnih prevoznih sredstev. Poleg tega bo država s spodbujanjem proizvodnje energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti izboljšala splošno gospodarsko učinkovitost, zmanjšala odvisnost od uvoza, izboljšala stanje plačilne bilance, zmanjšala občutljivost gospodarstva za zunanje cenovne šoke in zmanjšala emisije toplogrednih plinov.

Belgija ima resne in vedno hujše težave s prometno preobremenjenostjo, njena zvezna vlada in regionalne vlade pa še niso sprejele konkretnih ukrepov za odpravo teh težav.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Belgija bo sredstva iz skladov ESI v obdobju 2014−2020 porabila za ključne tematske cilje v skladu s strategijo Evropa 2020.

Približno 28 % teh sredstev bo namenila spodbujanju inovacijam prijaznega poslovnega okolja. S tem bo povečala konkurenčnost MSP, izboljšala rezultate na področju inovacij in raziskav ter spodbudila razvoj e-gospodarstva. V tem okviru se bo država osredotočila na razvoj sinergij med podjetji, središči za raziskave in razvoj ter visokošolskimi ustanovami. Približno 8 000 belgijskih podjetij bo prejelo podporo za produktivne naložbe, okoli 1 000 pa jih bo sodelovalo z raziskovalnimi ustanovami. Hkrati bo približno 45 % kmetij posodobljenih in prestrukturiranih, da bi se povečala njihova konkurenčnost.

Sredstva iz skladov ESI bodo Belgiji pomagala, da do leta 2020 doseže 73,2-odstotno zaposlenost (v primerjavi s 67,3 % leta 2014). Naložba v višini 1,1 milijarde EUR bo namenjena povečanju človeškega kapitala in izboljšanju udeležbe na trgu dela z izboljšanjem izobraževanja na vseh stopnjah, spodbujanjem socialne vključenosti in zagotavljanjem pomoči najranljivejšim skupinam v družbi (zlasti mladim in dolgotrajno brezposelnim) pri iskanju dela. Cilj je pomagati približno 460 000 osebam, da bi našle zaposlitev, ustanovile lastno podjetje, se ponovno vključile v izobraževanje ali se udeležile usposabljanja.

Na področju energije in podnebnih sprememb bo 657 milijonov EUR namenjenih spodbujanju trajnostne in učinkovite rabe naravnih virov ter zagotavljanju naložb za podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, zlasti z naložbami v energetsko učinkovitost. V obdobju 2014−2020 bo 114 milijonov EUR sredstev iz skladov ESI porabljenih za povečanje energetske učinkovitosti stavb (prostori podjetij, javne stavbe in stanovanjski objekti) ter izboljšanje daljinskega ogrevanja in soproizvodnje z visokim izkoristkom. Projekti, podprti s skladi ESI, bodo pomagali zmanjšati emisije toplogrednih plinov za približno 11 000 ton ekvivalenta CO2 in ustvariti za 11 MW dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. 64 milijonov EUR bo dodeljenih za prehod na energetsko učinkovit prometni sektor z manjšimi emisijami CO2. Sredstva, namenjena za ribištvo, se bodo še naprej osredotočala na zagotavljanje bolj trajnostnega ribištva in akvakulture, izboljševanje morskih ekosistemov in vodne biotske raznovrstnosti ter zmanjševanje naključnega ulova. Modernizacijo belgijskega kmetijstva bi morali spremljati trajnostne kmetijske prakse, ekološko gospodarjenje z zemljišči in naložbe v nove tehnologije. Podpora za razvoj ekološkega kmetovanja bo zagotovljena za več kot 85 000 ha zemljišč, medtem ko bodo kmetijsko-okoljski in podnebni ukrepi namenjeni varstvu več kot 160 000 ha zemljišč.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Belgija za finančne instrumente namenja približno 98 milijonov EUR, večinoma za podporo MSP in energetski učinkovitosti. Instrumenti so načrtovani samo v Valoniji in Bruslju, v Flandriji pa ne. Belgija bi si morala prizadevati, da bi poleg že obstoječih nacionalnih in regionalnih instrumentov uporabljala tudi finančne instrumente, financirane iz skladov ESI.

Cilj strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, je zajeti približno 70 % podeželskega prebivalstva Flandrije in eno tretjino podeželskega prebivalstva Valonije.

V Flandriji (Limburg, Kempen in West-Vlaanderen) so načrtovane tri celostne teritorialne naložbe. Programi za regijo Bruselj − glavno mesto so v celoti urbani. S celostnimi teritorialnimi naložbami v Limburgu in Kempnu se bodo odpravljale težave, povezane s preusmeritvijo industrije.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Predhodna pogojenost v zvezi s strategijo pametne specializacije še ni v celoti izpolnjena za Valonijo in regijo Bruselj − glavno mesto, zato so bili v skladu s tem pripravljeni akcijski načrti. Regija Bruselj – glavno mesto ima v okviru programa ESRR tudi akcijski načrt, povezan z energetsko problematiko.

3. Upravljanje skladov ESI

V Valoniji so se odločili, da bodo v obdobju 2014−2020 ohranili prakso skupnih odborov za spremljanje ESRR-ESS. Odbori za spremljanje za EKSRP bodo ostali ločeni.

4. Poenostavitev za upravičence

Organi upravljanja za sklade ESI trenutno načrtujejo razširjeno uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Z večjo uporabo IKT se je upravno breme prejemnikov sredstev in javnih organov pomembno zmanjšalo.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Bolgariji

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Gospodarska uspešnost Bolgarije je bila tudi v obdobju po krizi zadržana. Po upadu gospodarske dejavnosti leta 2009 se je rast gibala okrog 1 % letno. Dolgoročno vzdržno rast ovirajo strukturna ozka grla, kot so neusklajenosti med povpraševanjem po kompetencah in njihovo ponudbo na trgu dela, nenehno upadanje števila delovno sposobnega prebivalstva, najnižja delovna produktivnost in najvišja energetska intenzivnost proizvodnje v EU ter neučinkovito gospodarjenje z naravnimi viri, kot je voda. Javne storitve so neučinkovite in slabe kakovosti zaradi omejenega napredka reforme uprave in pravosodja. Zato so bila politična priporočila v okviru evropskega semestra osredotočena na trg dela, socialno vključenost, kakovost izobraževanja, inovacijam prijazno poslovno okolje, energetsko učinkovitost in krepitev upravne zmogljivosti. Te prednostne naloge so upoštevane v programih skladov ESI za Bolgarijo za obdobje 2014−2020, v okviru katerih bodo sredstva vložena v vseh 11 tematskih ciljev.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Skladi ESI bodo prispevali k povišanju stopnje zaposlenosti, zagotovitvi visokokakovostnega človeškega kapitala z boljšim izobraževanjem, izboljšanju kvalifikacij in spretnosti, izboljšanju zdravja in zdravstvenega varstva, pri čemer bo poseben poudarek na mladih, starejših in prikrajšanih skupinah prebivalstva, kot so Romi. Cilj Bolgarije je povišati stopnjo zaposlenosti oseb, starih od 20 do 64 let, s 63,5 % leta 2013 na 76 % leta 2020. Za starejše (55−64 let) je cilj doseči 53-odstotno stopnjo zaposlenosti do leta 2020, medtem ko je na področju brezposelnosti mladih cilj za leto 2020 7 %. Za povečanje socialne vključenosti zapostavljenega in ranljivejšega dela prebivalstva si je Bolgarija zadala cilj, da se bo do leta 2020 za 260 000 zmanjšalo število ljudi, ki živijo v revščini. Poleg tega bo več tisoč otrokom, vključno z invalidi, zagotovljen boljši dostop do zdravstvenega varstva.

Pričakuje se, da se bodo s sredstvi iz skladov ESI izboljšale kvalifikacije približno 100 000 oseb, pomagalo najti zaposlitev 28 000 iskalcem zaposlitve, financirali ukrepi na področju zaposlovanja in usposabljanja za pomoč 17 000 mladim ter zagotovilo vseživljenjsko učenje za 160 000 oseb. Na področju izobraževanja bo približno 1 500 šol prejelo podporo iz skladov ESI, kar bo 160 000 učencem zagotovilo možnost, da razvijajo svoja znanja in spretnosti. Približno 30 000 študentov bo prejelo štipendijo, na tisoče dijakov pa bo deležnih poklicnega usmerjanja in usposabljanja v dejanskem delovnem okolju.

Sredstva iz skladov ESI bodo pomagala izboljšati poslovno okolje v Bolgariji s krepitvijo na znanju temelječe konkurenčnosti MSP. Do leta 2020 bi moralo biti v Bolgariji 1,5 % BDP namenjenega raziskavam in razvoju. 528 milijonov EUR iz skladov ESI bo namenjenih podpori inovacijam v podjetjih, ustanavljanju inovativnih zagonskih podjetij ter izboljšanju infrastrukture za inovacije in raziskave.

Sredstva iz skladov ESI bodo porabljena za povečanje konkurenčnosti in okoljske prijaznosti 3 500 kmetij in 120 podjetij v gozdarskem sektorju, s čimer bodo na podeželskih območjih ustvarjena delovna mesta v kmetijstvu in nekmetijskih panogah. Več kot 4 000 malih kmetov bo prejelo podporo za razvoj kmetij, 1 630 mladih kmetov pa bo prejelo zagonsko pomoč. Na področju ribištva bodo sredstva iz skladov ESI namenjena naložbam in inovacijam za zmanjšanje negativnega vpliva ribolovnih dejavnosti na morsko okolje ter podpori MSP v akvakulturi in predelavi.

Naložbe s pomočjo sredstev iz skladov ESI v Bolgariji bi morale voditi do 25-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti v gospodinjstvih, industriji, storitvah in prometu. Do leta 2020 bi moral delež obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije znašati 16 %. Sredstva iz skladov ESI bodo vložena tudi v gospodarjenje z vodami in ravnanje z odpadki, ohranjanje naravnih virov, biotsko raznovrstnost in preprečevanje tveganja podnebnih sprememb.

1,6 milijarde EUR iz skladov ESI bo namenjene posodobitvi prometne infrastrukture v Bolgariji, zagotovitvi boljših povezav med regijami in s sosednjimi državami, izboljšanju dostopa do storitev ter spodbujanju trgovine in turizma. Zgrajenih bo 190 km prog v železniškem omrežju TEN-T, 62 km avtocest v omrežju TEN-T in 8 km proge podzemne železnice v Sofiji, zaradi česar naj bi se število voženj s podzemno železnico do leta 2023 povečalo z 80 na 105 milijonov na leto.

Dobro upravljanje je eden od glavnih izzivov za Bolgarijo. Človeške vire v javni upravi in sodstvu je treba pravilno upravljati in razvijati. Zato bodo sredstva iz skladov ESI namenjena razvoju področij, kot sta e-uprava in e-sodstvo, ter vzpostavitvi kakovostnih storitev za državljane in podjetja. Do leta 2020 bi se moral čas, potreben za zagotovitev upravnih storitev, primerjavi z letom 2013 skrajšati za 50 %, povprečno trajanje kazenskih in civilnih postopkov pa za 10%.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

612 milijonov EUR iz proračuna ESRR, Kohezijskega sklada in ESS je namenjenih finančnim instrumentom, kar je 70 % več kot v obdobju 2007−2013. Večina podpore bo usmerjana v energetsko učinkovitost, sektor odpadkov in vodni sektor, MSP, urbanistični razvoj in turizem. Bolgarija se je s prispevkom v višini 102 milijona EUR pridružila tudi pobudi za MSP.

Skladi ESI se bodo uporabljali tudi za prispevanje k lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, na podeželskih območjih in območjih, ki so odvisna od ribištva, s čimer bo ustvarjenih 600 delovnih mest. Tretjina bolgarskega podeželskega prebivalstva bo imela koristi od izboljšane infrastrukture po zaslugi sredstev iz skladov ESI.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Še vedno so neizpolnjene tri od posebnih predhodnih pogojenosti, ki se uporabljajo za ESPR, in sedem od enajstih tematskih predhodnih pogojenosti, zlasti za pametno specializacijo, vodo, promet, zdravje in digitalno rast, neizpolnjena pa je ostala tudi ključna splošna predhodna pogojenost za javna naročila. Vendar pa je Bolgarija pripravila akcijske načrte za izpolnitev vseh predhodnih pogojenosti najpozneje do konca leta 2016.

3. Upravljanje skladov ESI

Za načrtovanje, upravljanje in spremljanje programov skladov ESI v Bolgariji ter nadzor nad njimi sta odgovorna namestnik ministrskega predsednika, pristojen za upravljanje skladov EU, in centralna enota za usklajevanje pri Svetu ministrov. Namestnik ministrskega predsednika usklajuje svet za usklajevanje upravljanja skladov EU, v katerega so vključena vsa ministrstva, pristojna za sklade EU, in mu predseduje.

Različni programi skladov ESI vključujejo ukrepe za okrepitev upravne zmogljivosti organov, pristojnih za usklajevanje, upravljanje, izvajanje, plačila in nadzor. Upravičenci projektov, kot so občine ter sodni in institucionalni upravičenci v prometnem sektorju, so upravičeni tudi do pomoči za okrepitev svoje upravne zmogljivosti. Mednarodne finančne institucije, kot so Evropska investicijska banka, Svetovna banka in Evropska banka za obnovo in razvoj, zagotavljajo strokovno znanje.

4. Poenostavitev za upravičence

Bolgarski organi si prizadevajo za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev projektov, tako da uvajajo računalniško podprto komunikacijo med upravičenci in organi upravljanja, kjer je to mogoče. To vključuje elektronsko predložitev predlogov projektov in poročanje o projektih ter poenostavitev in povečanje učinkovitosti upravnih postopkov. Obrazci za vložitev zahtevka in poročanje bodo na primer standardizirani, uvedena bodo pravila za poenostavljene stroške pri sporočanju izdatkov, različni revizijski in inšpekcijski organi pa bodo uskladili inšpekcijske preglede.    

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Hrvaškem

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Zaradi dolgotrajne recesije se je realni BDP Hrvaške zmanjšal za približno 12,5 %, medtem ko se je stopnja brezposelnosti podvojila z 8,6 % leta 2008 na 17,3 % leta 2014. V zadnjih letih je postala očitna potreba po strukturnih spremembah, zlasti za odpravo fiskalnih neravnovesij, izvedbo reforme trga dela, razvoj vzdržnih sistemov socialnega in zdravstvenega varstva, izboljšanje poslovnega okolja ter reformo državne uprave in sodstva. Nacionalni organi so v okviru evropskega semestra izvedli niz reform. Velik del sredstev iz skladov ESI, ki so bila za obdobje 2014−2020 dodeljena v višini 10,676 milijarde EUR, je namenjen izvajanju reform in doseganju nacionalnih ciljev v okviru strategije Evropa 2020.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Skladi ESI se bodo uporabljali za spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij na Hrvaškem, povečanje inovativnosti in konkurenčnosti njenega gospodarstva ter zagotavljanje pomoči pri izpolnjevanju nacionalne zaveze, da bo do leta 2020 1,4 % BDP namenjenega raziskavam in razvoju (leta 2012: 0,75 %). Hrvaška namerava do leta 2023 tudi povečati dodano vrednost na zaposlenega v MSP za 50 %.

Hrvaška ima eno najnižjih stopenj udeležbe na trgu dela v EU, kar vpliva zlasti na mlade, nizko kvalificirane, starejše delavce in ženske. Nacionalni cilj Hrvaške je 65,2-odstotna stopnja zaposlenosti do leta 2020 (leta 2012: 55,4 %), s posebnim poudarkom na povečevanju zaposljivosti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. V tem okviru bodo skladi ESI poskušali odpraviti neusklajenost med povpraševanjem po kompetencah delavcev in njihovo ponudbo, in sicer z reformo terciarnega izobraževanja in javnega zavoda za zaposlovanje, pa tudi s podporo poklicnemu izobraževanju in usposabljanju ter vseživljenjskemu učenju. Sredstva bodo namenjena tudi podpori samozaposlovanju in zmanjšanju dolgotrajne brezposelnosti.

Hrvaška bo porabila sredstva iz skladov ESI za izgradnjo infrastrukture, ki lahko poveča gospodarsko rast: poudarek bo na razvoju ključnih omrežij (TEN-T), trajnostnem urbanem prometu in povečanju dostopnosti njenih regij. Poleg tega je cilj Hrvaške do leta 2023 za 53 % gospodinjstev zagotoviti pokritost s širokopasovnim omrežjem (v primerjavi s 33 % leta 2013).

Sredstva iz skladov ESI bodo namenjena tudi izvajanju okoljskega pravnega reda EU: cilj je, da bi bilo do leta 2023 milijon prebivalcev deležnih boljše oskrbe z vodo in boljšega čiščenja odpadnih voda. Sredstva bodo porabljena tudi za zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, s 83 % leta 2012 na 35 %, implementacijo 40 % hrvaškega okvira za upravljanje omrežja Natura 2000 in zagotovitev razpoložljivosti informacij o kakovosti zraka za 100 % prebivalstva na urbanih območjih. Več kot 160 milijonov EUR sredstev iz skladov ESI bo vloženih v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, medtem ko bi morala povprečna letna potreba po energiji za ogrevanje in hlajenje v rekonstruiranih javnih stavbah do leta 2023 znašati 50 kWh/m2 (250 kWh/m2 leta 2013).

Hrvaška se spopada s socialnimi izzivi, ki se kažejo v visoki stopnji revščine in socialne izključenosti. Nacionalni cilj je, da se število oseb, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za 150 000. Za dosego tega cilja bodo sredstva iz skladov ESI vložena v spodbujanje socialne vključenosti ranljivih skupin in njihovega vključevanja na trg dela, izboljšanje dostopa do zdravstvenega varstva, izboljšanje dostopa do visokokakovostnih socialnih storitev (vključno s podporo za prehod z institucionalnih storitev na storitve, ki temeljijo na skupnosti), preprečevanje diskriminacije in boj proti njej, razvoj socialnega podjetništva in izvajanje projektov prenove mest.

Sredstva iz skladov ESI bodo uporabljena tudi za podporo nacionalni reformi hrvaške javne uprave z boljšim in preudarnim upravljanjem javnih financ, ukinitvijo nepotrebnih postopkov, razvojem e-uprave in bojem proti korupciji. Poleg tega se bo še naprej razvijal dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo, pravosodni sistem pa bo s pospešitvijo pravnih postopkov in zagotavljanjem nepristranskosti postal učinkovitejši.

Skladi ESI bodo prispevali k povečanju konkurenčnosti in okoljske prijaznosti hrvaške živilske proizvodnje, akvakulture in ribištva. Sredstva bodo porabljena za prestrukturiranje in posodobitev več kot 1 800 kmetij, zagotovitev zagonske pomoči najmanj 1 000 mladim kmetom, da se spodbudi generacijska pomladitev na podeželskih območjih, ter podporo za uporabo pogodb o upravljanju za spodbujanje biotske raznovrstnosti, ki bodo zajemale več kot 101 000 ha kmetijskih zemljišč. Hrvaška namerava doseči tudi uravnotežen regionalni razvoj in zmanjšati upad gospodarske rasti na podeželskih območjih, vključno z razvojem alternativnih gospodarskih dejavnosti. Poleg tega se bodo skladi ESI uporabljali za izboljšanje in diverzifikacijo lokalnega gospodarstva obalnih območij, okrepitev potenciala rasti v morskem in pomorskem sektorju, povečanje vzdržnosti ribolova in akvakulture ter okrepitev vodnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Zlasti obseg proizvodnje iz akvakulture naj bi se predvidoma povečal za 400 %.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Hrvaška pričakuje, da bo več kot 440 milijonov EUR iz skladov ESI dodelila za finančne instrumente za zagotovitev podpore za MSP, raziskave, razvoj in inovacije, energetsko učinkovitost, mestni promet ter samozaposlovanje in socialno podjetništvo. Glede na to, da država v prejšnjem programskem obdobju ni imela finančnih instrumentov, gre za ambiciozen program. Morala bo podrobneje preučiti možnosti uporabe finančnih instrumentov na področju IKT, urbanega razvoja in prometne infrastrukture.

Hrvaška bo najmanj 400 milijonov EUR namenila celostnim teritorialnim naložbam za trajnostni urbani razvoj ter projektom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na podeželskih, ribolovnih in pomorskih območjih. V strategije lokalnega razvoja v okviru programa LEADER bo v programskem obdobju 2014−2020 vključenih 1,5 milijona prebivalcev podeželskih območij.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Hrvaška bo pred koncem leta 2016 sprejela niz strategij in naložbenih načrtov za izpolnitev predhodnih pogojenosti za uspešno in učinkovito porabo sredstev iz skladov ESI. Med drugim načrtuje sprejetje strategije pametne specializacije, strategije za razvoj širokopasovnih omrežij, digitalne strategije, strategije za obvladovanje naravnih tveganj, strategije določanja cen vode, načrta upravljanja povodij, načrtov ravnanja z odpadki in programov za preprečevanje nastajanja odpadkov, celostne prometne strategije, krovnega načrta za bolnišnice, programa za razvoj sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter strategije za razvoj javne uprave. Dve od posebnih predhodnih pogojenosti, ki se uporabljata za ESPR in sta povezani z upravno zmogljivostjo za izvajanje nadzora in poročanje o ribolovni dejavnosti, sta le delno izpolnjeni; akcijska načrta za njuno izpolnitev bi bilo treba izvesti do 31. decembra 2016.

3. Upravljanje skladov ESI

Izvajanje štirih nacionalnih programov in programov evropskega teritorialnega sodelovanja bo usklajeval nacionalni (vladni) odbor za usklajevanje. Glede na veliko povečanje sredstev iz skladov ESI na Hrvaškem v obdobju 2014−2020 bi bilo treba bistveno povečati tehnične in upravne zmogljivosti na ravni sistema upravljanja in nadzora, pa tudi na ravni upravičencev.

4. Poenostavitev za upravičence

Razvita bodo različna orodja, vključno s spletno stranjo za upravičence, usklajenim mehanizmom za zagotavljanje informacij o skladih ESI ter poenostavitvijo postopkov za predložitev in izbor projektov. Hrvaška je predvidela tudi uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Cipru

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Kot pogoj za finančni sveženj za Ciper v višini 10 milijard EUR (sestavljen iz 9 milijard EUR v okviru evropskega mehanizma za stabilnost in 1 milijarde EUR iz MDS) se v državi izvaja program makroekonomske prilagoditve, ki zajema obdobje 2013−2016.

Glede na še vedno zapleteno gospodarsko okolje Ciper zaostaja pri doseganju nekaterih nacionalnih ciljev za strategijo Evropa 2020. Sedanji stopnji zaposlenosti in revščine se močno razlikujeta od ustreznih nacionalnih ciljev. Čeprav sta se oba kazalnika izobraževanja iz strategije Evropa 2020 v letu 2014 izboljšala in sta skladna z nacionalnimi cilji, ima Ciper najnižjo stopnjo zaposljivosti novih diplomantov v EU (64,9 % v primerjavi s povprečjem EU, ki je 80,7 % za leto 2013). Delež BDP, ki ga država namenja raziskavam in razvoju, je še vedno nekoliko nižji od nacionalnega cilja. Podnebni kazalniki iz strategije Evropa 2020 se razvijajo v skladu z zastavljenim ciljem: kazalnik energetske učinkovitosti za leto 2013 je presegel vmesni letni cilj, kazalnik za obnovljive vire energije pa je zadovoljiv. Vendar pa je okoljska učinkovitost Cipra še vedno zelo slaba, zlasti glede ravnanja s trdnimi odpadki, kjer so stopnje recikliranja nizke.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Programi skladov ESI v obdobju 2014−2020 so usmerjeni v tri ključne prednostne naloge: 1) konkurenčnost; 2) zaposlovanje in socialno vključevanje ter 3) trajnostno rabo in varstvo naravnih virov.

Sredstva iz skladov ESI bodo namenjena strukturni diverzifikaciji gospodarstva in izboljšanju njegove konkurenčnosti s krepitvijo poslovnih inovacij ter spodbujanjem sodelovanja med podjetji in raziskovalnimi ustanovami na področjih, opredeljenih v strategiji pametne specializacije. Spodbujala se bosta podjetništvo in konkurenčnost MSP, zlasti v turizmu, živilskem sektorju in akvakulturi (proizvodnja naj bi se povečala za 46 %). S sredstvi iz skladov ESI naj bi bilo podprtih več kot 600 MSP in ustvarjenih 1 200 novih delovnih mest, medtem ko naj bi se delež BDP za raziskave in razvoj povečal s 0,47 % leta 2012 na 0,5 % leta 2020, kar naj bi spodbudilo tudi zasebne naložbe. V sektorju ribištva se bodo naložbe iz skladov ESI porabile za zmanjšanje negativnega vpliva ribolovnih dejavnosti na morsko okolje ter za podporo MSP v akvakulturi in predelavi. Ciper pričakuje, da se bosta z naložbami v IKT spodbudila e-uprava in digitalno podjetništvo ter da se bo povečala uporaba IKT v MSP. Pričakuje tudi, da bo z visokohitrostnimi širokopasovnimi povezavami pokritih 50 % gospodinjstev, medtem ko naj bi se uporaba IKT med državljani povečala za 10 %, med MSP pa za 6 %.

Skladi ESI bodo vlagali v zaposlovanje in socialno kohezijo ter tako pomagali povečati zaposlitvene možnosti, pri čemer se bodo osredotočili na ranljive skupine, kot so brezposelni, dolgotrajno brezposelni in zlasti mladi. Za podporo tej zadnji skupini se bo uporabljala tudi pobuda za zaposlovanje mladih. Pričakuje se, da bo imelo od ukrepov v okviru skladov ESI koristi več kot 14 000 brezposelnih, od tega večinoma (9 000) mladi: 5 800 jih bo prejelo podporo v okviru pobude za zaposlovanje mladih, preostali pa iz ESS. Po zaslugi podpore iz skladov ESI naj bi se stopnja udeležbe na trgu dela in stopnja zaposlenosti povišali, da bi bil leta 2020 dosežen cilj 75−77 % (leta 2014: 67,3 %). S sredstvi iz skladov ESI naj bi se izboljšala tudi javna uprava. Poleg tega se bo izboljšalo socialno vključevanje z zagotovitvijo pomoči ranljivim osebam pri udeležbi na trgu dela in s podporo ustanovitvi 180 socialnih podjetij. To bo Cipru pomagalo izpolniti cilj glede zmanjšanja revščine na 19,3 % leta 2020 (s 27,8 % leta 2013). Skladi ESI naj bi prispevali tudi k izboljšanju vseživljenjskega učenja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti z usklajevanjem pridobljenih kompetenc s potrebami na trgu dela.

S sredstvi iz skladov bo Cipru zagotovljena pomoč za prehod na nizkoogljično in z viri gospodarno gospodarstvo, tako da se bosta spodbujala energetska učinkovitost (cilj za leto 2020 je 14,3 % v primerjavi z 12,3 % leta 2011) in poraba energije iz obnovljivih virov (13 % leta 2020 v primerjavi s 7,7 % leta 2011). Poleg tega bo približno 3 500 gospodinjstvom zagotovljena pomoč za izboljšanje njihove porabe energije, da se bodo lahko uvrstila v višji razred energetske učinkovitosti.

Sredstva iz skladov ESI bodo namenjena obravnavanju nujne potrebe Cipra po uskladitvi z zahtevami EU na področju ravnanja s trdnimi in tekočimi odpadki. Ciper naj bil povišal stopnjo recikliranja na 50 %, 2 300 gospodinjstev (glede na populacijski ekvivalent) pa bo deležnih boljšega čiščenja odpadne vode. Skladi ESI se bodo uporabljali tudi za dokončanje naložb v pristanišče TENT-T na Cipru in njegove povezave. S tem naj bi se prevoz blaga povečal s 300 000 TEU (Twenty-foot Equivalent Unit) na 1 milijon TEU. Z izboljšavami urbane mobilnosti, zlasti v Nikoziji, bi se moralo število oseb, ki uporabljalo javni prevoz, podvojiti.

Podpora iz EKSRP se bo osredotočala na naložbe za spodbujanje trajnostnega upravljanja in rabe naravnih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti, prilagajanje podnebnim spremembam in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželskih območjih. Podpora iz ESPR bo usmerjena v varstvo in obnovo morskih bioloških virov.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Ciper je navedel, da bo 15 milijonov EUR dodeljenih finančnim instrumentom za podporo MSP. Začel je izvajati predhodno ocenjevanje obsega kapitalskih, posojilnih in jamstvenih shem pri podpori MSP, IKT, v energetskem sektorju ter na področju naložb v okolje in promet.

Država je precejšen znesek (20 % sredstev ESRR, tj. približno 60,2 milijona EUR) dodelila trajnostnemu urbanemu razvoju. Cilj je spodbuditi celostne ukrepe za spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se spopadajo največja štiri mesta v državi. To je precej več od minimalnih 5 %, kolikor se zahteva v skladu z zakonodajo EU. Celostne teritorialne naložbe se ne bodo izvajale. Po drugi strani pa se bo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, izvajal v okviru programov EKSRP in ESPR.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Posebna predhodna pogojenost v okviru ESPR v zvezi s predložitvijo poročil o ribolovni zmogljivosti je delno izpolnjena in pripravljen je bil akcijski načrt. Pet od enajstih tematskih predhodnih pogojenosti ni izpolnjenih. Najpomembnejše med njimi se nanašajo na širokopasovno omrežje, določanje cen vode in načrtovanje povodij, vključno z recikliranjem in ponovno uporabo odpadkov. Pripravljeni so akcijski načrti in določeni roki za izvedbo. Splošna predhodna pogojenost, povezana s statistiko in kazalniki, ni izpolnjena, vendar je bil pripravljen akcijski načrt za njeno izpolnitev do decembra 2015.

3. Upravljanje skladov ESI

Število programov na Cipru ostaja enako kot v programskem obdobju 2007−2013. Država je za usklajevanje programov ESRR/Kohezijskega sklada in ESS ustanovila enotni organ upravljanja (generalni direktorat za evropske programe, usklajevanje in razvoj) in skupni odbor za spremljanje, za vse programe pa se uporablja enotni informacijski sistem.

4. Poenostavitev za upravičence

Ciprski organi nameravajo razširiti uporabo poenostavljenih metodologij obračunavanja stroškov in nadgraditi namenski informacijski sistem. Poleg tega nameravajo izboljšati uporabo elektronskih obrazcev in interoperabilnost med nacionalnimi upravnimi službami za samodejno izdajo dokumentov in potrdil ter zmanjšati število potrebnih dokumentov in potrdil.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Češkem

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Sedanji makroekonomski trendi so pozitivni: po dveh letih upadanja je češko gospodarstvo leta 2014 znova začelo rasti. Vendar pa se pričakuje, da se bodo zaradi negativnih demografskih trendov dolgoročno povečali izdatki za pokojnine in zdravstveno varstvo. Gospodarstvo se trenutno uvršča v skupino „zmernih inovatorjev“ in se bo po pričakovanjih povzpelo v verigi dodane vrednosti. Brezposelnost se zmanjšuje, vendar sta za trg dela značilni nizka udeležba nekaterih skupin ter neusklajenost med ponudbo kompetenc in povpraševanjem po njih.

Analiza ciljev strategije Evropa 2020 za Češko kaže velike vrzeli na nacionalni in regionalni ravni pri povečevanju izdatkov za raziskave in inovacije (zlasti zasebnih naložb), izboljševanju energetske učinkovitosti, reformi terciarnega izobraževanja, boju proti korupciji in pravilni uporabi pravil o javnih naročilih. S političnimi priporočili EU v okviru evropskega semestra se predlagajo vzpostavitev centralnega registra javnih naročil, pravilno izvajanje načrta za boj proti korupciji, sprejetje reforme visokošolskega izobraževanja in povečanje udeležbe prikrajšanih otrok (zlasti Romov) v izobraževanju.

Glavne prednostne naloge in rezultati

V obdobju 2014−2020 se bo 2,5 milijarde EUR iz skladov ESI uporabilo za povečanje konkurenčnosti in inovativnosti češkega gospodarstva z naložbami v raziskave, tehnološki razvoj in inovacije. Po povečanju dodeljenih sredstev iz skladov ESI država zdaj zmanjšuje zaostanek pri naložbah v raziskave in razvoj in pričakuje se, da se bodo do leta 2020 njeni izdatki za raziskave in razvoj povečali na 2,97 % BDP. Podpirala se bosta krepitev struktur in zmogljivosti za raziskave in inovacije ter izboljšanje sodelovanja med raziskovalnim sektorjem, podjetji in terciarnim izobraževanjem.

Več kot 2 milijardi EUR (1,4 % BDP) se bo porabilo kot glavni vir financiranja podpore prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Intenzivnost rabe energije in virov (večinoma premoga) češke industrije je trenutno med najvišjimi v EU. Pričakuje se, da bosta glavna dosežka na tem področju povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov (za 83 MW) in znižanje emisij toplogrednih plinov (za 920 000 ton CO2/leto).

Skladi ESI bodo prispevali 2,8 milijarde EUR za varstvo okolja in učinkovito rabo virov. Sredstva bodo namenjena izboljšanju kakovosti vode (npr. 150 000 dodatnih oseb bo deležnih boljše oskrbe z vodo), ravnanju z odpadki (npr. letno povečanje zmogljivosti recikliranja odpadkov za 700 000 ton), kakovosti zraka, izboljšanju biotske raznovrstnosti, vključitvi 400 000 ha zemljišč v ekološko kmetovanje ter pomoči kmetom pri izpolnjevanju kmetijsko-okoljskih in s podnebjem povezanih zavez, ki se nanašajo na 870 000 ha zemljišč. ESPR bo zagotovil, da bosta češki ribolov in akvakultura postala bolj trajnostna, tako da se bodo uporabljali učinkovitejši in okolju prijaznejši načini proizvodnje.

Na področju prometa bo 6,2 milijarde EUR dodeljenih podpori trajnostnemu prometu in pomoči za odpravljanje ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah. To bo pomagalo tudi zapolniti vrzeli v omrežjih TEN-T in izboljšati interoperabilnost železniškega omrežja. Obnovljenih ali posodobljenih bo 140 km železniških prog, kar bo prispevalo k pomembnemu prehodu na trajnostno mobilnost. Z izboljšanjem infrastrukture bodo regije v državi postale dostopnejše in v mestih bo več ljudi uporabljalo javni prevoz. 200 milijonov EUR iz skladov ESI je namenjenih posodobitvi in zagotovitvi varnosti visokonapetostnih prenosnih omrežij.

Skoraj 1,4 milijarde EUR bo namenjenih spodbujanju trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja ter podpori mobilnosti delavcev, s posebnim poudarkom na prikrajšanih skupinah, kot so nizkokvalificirani, starejši in mladi (podpora za 585 000 oseb, od katerih naj bi jih 230 000 pridobilo nove kvalifikacije). Sredstva iz skladov ESI bodo porabljena tudi za socialno vključevanje in izobraževanje, ki jima bosta dodeljeni po 2 milijardi EUR za pomoč osebam v težavah in prikrajšanim osebam, za izboljšanje kakovosti socialnih in zdravstvenih storitev ter za naložbe v izobraževanje. Na področju javnih storitev bo ustanovljenih 30 novih mobilnih ekip za zdravstveno oskrbo in 83 zdravstvenih ustanov, prav tako pa bo podpore deležno izobraževanje na vseh ravneh, kar bo zagotovilo enak dostop do visokokakovostnega predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Skladi ESI se bodo uporabljali tudi za razvoj univerz z izboljšanjem upravljanja človeških virov v njih in lajšanjem dostopa do terciarnega izobraževanja (869 študentov v novih dodiplomskih študijskih programih).

Približno 180 milijonov EUR bo namenjenih povečanju učinkovitosti in preglednosti javne uprave ter pravosodnega sistema, zmanjšanju upravnih bremen, izboljšanju znanj in spretnosti zaposlenih v javni upravi in povečanju učinkovitosti upravljanja človeških virov.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

V okviru programov kohezijske politike bo s finančnimi instrumenti po načrtih zagotovljenih približno 763 milijonov EUR. Ta sredstva znašajo več kot dvakrat toliko kot v prejšnjem programskem obdobju. Glavna področja ukrepanja so podpora za MSP, prometna infrastruktura, naložbe v energetsko učinkovitost in v manjšem obsegu tudi učinkovita raba virov.

Regulativna zahteva glede porabe 5 % sredstev iz ESRR za trajnostni urbani razvoj bo izpolnjena z naložbami iz programa Praga − pol rasti in sedmimi celostnimi teritorialnimi naložbami na največjih metropolitanskih območjih. Skupno bo za celostne teritorialne naložbe dodeljena 1 milijarda EUR iz ESRR in 223 milijonov EUR iz Kohezijskega sklada.

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, bo z uporabo pristopa financiranja iz več skladov še posebno pomemben za razvoj podeželskih območij. To bo vključevalo sredstva iz ESRR (418 milijonov EUR), EKSRP (115 milijonov EUR) in ESS (64 milijonov EUR), ki jih lahko v okviru celostnih večsektorskih strategij lokalnega razvoja porabijo lokalne skupnosti, organizirane v približno 160 lokalnih akcijskih skupin, ki zajemajo 55 % prebivalstva.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Strateški okviri za nekatera področja naložb (npr. raziskave in razvoj, IKT) niso bili dokončani. Akcijski načrti so bili sprejeti za enajst tematskih in tri splošne predhodne pogojenosti.

3. Upravljanje skladov ESI

Češka je racionalizirala način upravljanja skladov ESI in ga bolj centralizirala, tako da je zmanjšala število programov (s 17 v obdobju 2007−2013 na osem programov kohezijske politike) in tudi posredniških organov. Nacionalni organ za usklajevanje je ministrstvo za regionalni razvoj. Dodatno usklajevanje med skladi je zagotovljeno prek odborov za spremljanje, usklajenih razpisov za zbiranje predlogov in delovnih skupin. Zakon o državni upravi iz leta 2014 prispeva k izboljšanju upravne zmogljivosti.

4. Poenostavitev za upravičence

Češka namerava zmanjšati upravno breme za upravičence in javno upravo, kar bo dosegla z zmanjšanjem števila programov in posredniških organov, oblikovanjem novega sistema spremljanja za celotno izvedbeno strukturo in vzpostavitvijo enotnega metodološkega okolja za vse programe. Razširila bo uporabo finančnih instrumentov in spodbujala možnosti, kot so predplačila in poenostavljeno obračunavanje stroškov.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Danskem

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Finančna kriza je razmeroma močno prizadela dansko gospodarstvo, zaradi česar se je znatno povečala brezposelnost, zlasti med mladimi in tistimi, ki niso danskega rodu. Čeprav ima Danska podjetjem prijazno okolje, je rast značilna za le malo MSP; to je deloma posledica omejenega uspeha pri spreminjanju inovacij v dobiček, nespodbudnega razvoja podjetniških kompetenc in potrebe primarnega sektorja po povečanju števila inovacij za bolj trajnostno proizvodnjo. Danska se še vedno spopada z nekaterimi izzivi, povezanimi z usposobljenostjo delovne sile. To vključuje zmanjševanje deleža oseb, vključenih v poklicno usposabljanje, upadanje deleža oseb priseljenskega porekla (zlasti moških), ki pridobijo izobrazbo, in trdovratno visoka stopnja osipa v izobraževanju. Te težave so bile leta 2014 obravnavane v enem od političnih priporočil EU za Dansko v okviru evropskega semestra.

Na splošno ima Danska dobro okoljsko učinkovitost, čeprav se zdi, da zaostaja pri doseganju ciljev glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Še vedno je velik pritisk na habitate in vodna telesa, večinoma zaradi intenzivnega izkoriščanja tal in ribolova, spiranja hranil iz tal itd.

Danska je bogata država in ima razmeroma majhne notranje socialno-ekonomske razlike v primerjavi z drugimi državami članicami. Večino izzivov, s katerimi se spopada, obravnava z nacionalnimi shemami. Ker so sredstva iz skladov ESI, dodeljena Danski, skromna, se programi osredotočajo na obravnavanje navedenih izzivov.

Glavne prednostne naloge in rezultati

300 milijonov EUR iz skladov ESI bo pomagalo MSP na področju industrije, storitev, kmetijstva, akvakulture in ribištva, da bodo postala bolj inovativna in da bodo bolje spreminjala inovacije v dobiček. Sredstva iz skladov ESI se vlagajo tudi v povečevanje konkurenčnosti podjetij, pri čemer se podpora osredotoča na grozde in mreže za sodelovanje. Poleg tega je velik del naložb države, povezanih z okoljem in podnebjem, namenjen izboljšanju konkurenčnosti in rasti podjetij. Danska bo uporabila sredstva iz skladov ESI tudi za razvoj področij s potencialom rasti v posameznih podjetjih in za regionalne strategije pametne specializacije. Pričakuje se, da se bo približno 3 200 podjetij vključilo v mreže za sodelovanje, vključno z mrežami, ki vključujejo izobraževalne ustanove, več kot 4 000 pa naj bi jih uvedlo inovativne rešitve ali proizvode.

Danska bo tudi porabila 270 milijonov EUR sredstev iz skladov ESI za socialno vključevanje, da bi pomagala osebam na obrobju trga dela in izboljšala zaposljivost z zagotavljanjem podpore, da bi več oseb končalo poklicno usposabljanje in visokošolsko izobraževanje (na voljo bodo nacionalna sredstva za pomoč osebam, ki so bolj oddaljene od trga dela). Tako bodo sredstva iz skladov ESI porabljena za obravnavanje političnih priporočil v okviru evropskega semestra. Ustvarjenih bo skupaj približno 5 500 delovnih mest. Pričakuje se, da bodo naložbe v usposabljanje prispevale k večji zaposljivosti 52 000 oseb.

Danska bo več kot 635 milijonov EUR sredstev iz skladov ESI vložila v okolje in podnebje. Njene okoljske naložbe se bodo osredotočale na varstvo in ohranjanje naravnega bogastva, izboljšanje kakovosti vode in biotske raznovrstnosti ter okolju prijazno in trajnostno izkoriščanje obdelovalnih površin in staležev rib (tudi v akvakulturi) v skladu z novo skupno ribiško politiko. Sredstva iz skladov ESI bodo na področju ribištva na primer pomagala do leta 2023 zmanjšati naključni ulov za 5 000 ton in povečati ekološko proizvodnjo iz akvakulture za 3 000 ton. Na področju kmetijstva bodo namenjena podpori za ohranjanje krajin in biotske raznovrstnosti, ki bo zajemala najmanj 3 400 km² (ali več kot 10 % kmetijskih površin v državi). Od skupnih naložb Danske v okolje in podnebje bo 91 milijonov EUR namenjenih prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, ki bo privedel do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 51 000 ton in zmanjšanja porabe energije za 905 000 GJ. To bo pomagalo Danski doseči njen cilj v okviru strategije Evropa 2020 glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20 %. Večja učinkovitost rabe virov je del danske strategije za povečanje konkurenčnosti podjetij, sredstva, namenjena konkurenčnosti, pa bodo prispevala tudi k njenemu prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Danska načrtuje, da bo približno 577 milijonov EUR (46 % vseh sredstev, dodeljenih iz skladov ESI) namenila boju proti podnebnim spremembam.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

V obdobju 2007−2013 je Danska dodelila 28 milijonov EUR finančnim instrumentom. Za obdobje 2014−2020 je regijam omogočila, da sredstva iz finančnih instrumentov porabijo za naložbe v razvoj podjetij ter izboljšanje energetske učinkovitosti in učinkovitejšo rabo virov v podjetjih.

Danska bo 5 % sredstev, dodeljenih iz ESRR, namenila trajnostnemu urbanemu razvoju, pri čemer se bo osredotočila na razvoj podjetij prek inovacij in energetske učinkovitosti/učinkovite rabe virov. Ti ukrepi za urbani razvoj bodo vključeni v širše strategije, s katerimi se bodo obravnavali socialni, gospodarski, demografski, okoljski in/ali podnebni izzivi nekaterih urbanih območij.

V okviru metode LEADER je podprtih skupaj 26 lokalnih akcijskih skupin, ki zajemajo podeželska in obalna območja. Te skupine si bodo prizadevale za okrepitev obstoječih dejavnosti, povezanih s turizmom, razvoj manjših podjetij, ustvarjanje storitev in podpiranje trajnostnega ribolova. S tem bodo ustvarjena delovna mesta in izboljšani življenjski pogoji za lokalno prebivalstvo.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Danska izpolnjuje vse predhodne pogojenosti za podporo iz skladov ESI.

3. Upravljanje skladov ESI

Programi ESRR in ESS se izvajajo prek šestih regionalnih forumov za rast, organ upravljanja pa je danski organ za podjetništvo. Na regionalni ravni upravljajo programe isti organi upravljanja. EKSRP in ESPR upravlja danska agencija za kmetijstvo in ribištvo, izvajanje ukrepov v okviru pobude LEADER pa je bilo preneseno na danski organ za podjetništvo, kar zagotavlja tesno sodelovanje med skladi. Oba nacionalna organa upravljanja sta obenem tudi člana odbora za spremljanje pri drugem organu (za ESRR/ESS oziroma EKSRP/ESPR). Poleg tega oba organa upravljanja načrtujeta usklajevalne sestanke med obema sklopoma skladov za povečanje učinkovitosti pri izvajanju. Čeprav je socialna vključenost cilj tako ESS kot Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, je ESS bolj povezan s trgom dela. Prekrivanje obeh skladov preprečujeta jasna razmejitev med njunimi cilji in dejstvo, da sta oba organa upravljanja člana odbora za spremljanje pri drugem organu.

4. Poenostavitev za upravičence

Morebitni upravičenci bodo imeli elektronski dostop do upravljanja sredstev (v skladu s pobudo za e-kohezijo). Tisti, ki nimajo neposrednega dostopa do e-kohezije, bodo še vedno lahko dostopali do sredstev na druge načine. Danska predvideva tudi razširitev uporabe možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Estoniji

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Estonija je pokazala izjemno prilagodljivost pri spopadanju z gospodarsko krizo. Pričakuje se, da bo realni BDP leta 2016 dosegel stopnjo, na kateri je bil pred krizo. Čeprav se je gospodarstvo na splošno izboljšalo, še vedno obstajajo resni strukturni izzivi. Te izzive je treba obravnavati, da bi estonsko gospodarstvo bolj temeljilo na znanju ter postalo bolj inovativno, vključujoče in trajnostno.

Zdi se, da javna sredstva za raziskave in inovacije niso usklajena in bi se morala osredotočiti na omejeno število področij pametne specializacije. Sistem visokošolskega izobraževanja se mora še izboljšati, da bi zadovoljeval potrebe podjetij in raziskovalnih ustanov. Inovacijska zmogljivost je majhna, z raziskovalnimi ustanovami pa sodelujejo samo nekatera podjetja.

Krčenje delovne sile v kombinaciji z nizko produktivnostjo dela bo na srednji ali dolgi rok povzročilo težave. Estonija je šele pred kratkim začela izvajati ambiciozno reformo na področju sposobnosti za delo. Pomanjkanje ustanov za varstvo otrok otežuje vrnitev staršev na delo. Razpoložljivost in kakovost javnih storitev na lokalni ravni sta spremenljivi. Estonija mora storiti več, da bi povečala privlačnost poklicnega izobraževanja, usposabljanja in vajeništev. Poleg tega mora spodbujati podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest po vsej državi, da bi preprečila povečevanje razlik v gospodarski razvitosti.

Intenzivnost rabe virov je v Estoniji še vedno zelo velika. Država verjetno ne bo izpolnila cilja glede energetske učinkovitosti za leto 2020. Treba je povečati prizadevanja za izboljšanje energetske učinkovitosti gospodinjstev in industrije. Estonija bi si morala prizadevati tudi za uvedbo bolj trajnostnih oblik prevoza.

Ti izzivi se kažejo v političnih priporočilih, podanih v okviru evropskega semestra.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Estonija namerava uporabiti sredstva iz skladov ESI za povečanje izdatkov zasebnega sektorja za raziskave in razvoj na 2 % BDP do leta 2023 (z 1,26 % leta 2012). Programi financiranja raziskav in razvoja bodo usklajeni z estonskim okvirom pametne specializacije. Država bo sredstva iz skladov ESI uporabila tudi za povečanje konkurenčnosti MSP in si prizadeva povečati število izvoznih podjetij na 15 700 (z 11 281 leta 2012). Sredstva za razvoj podeželja bodo bolje usmerjena v doseganje pozitivnih sprememb v podeželskem gospodarstvu. Predvidene so posebne sheme za razvoj malih kmetij in pomoč mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskih podjetij. Estonija bo spodbujala oblikovanje kratkih verig preskrbe s hrano ter vlagala v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Sklade ESI bo uporabljala tudi za okrepitev digitalnega gospodarstva, da bi povečala pokritost države s širokopasovnimi povezavami s hitrostjo najmanj 100 Mb/s na 60 % (s 3,6 % leta 2012).

Estonija bo vlagala v zaposlovanje, da bi stopnjo zaposlenosti povišala na 76 % (s 73,3 % leta 2013). Načrtuje, da bo to med drugim dosegla s spremembo ocenjevanja sposobnosti za delo. Cilj je tudi ohraniti 30-odstotni delež BDP, ustvarjen zunaj Talina in Tartuja. Cilj na področju izobraževanja je povišati stopnjo končanih vajeništev na 75 % (s 50 % leta 2013). To pomeni približno 8 000 oseb. Poleg tega bo mladim in drugim delovno sposobnim osebam na voljo več kot 350 000 poklicnih svetovanj. Sredstva za socialno vključevanje bodo uporabljena za zmanjšanje števila otrok na čakalnih seznamih za vrtce in jasli s 4 430 leta 2012 na približno 300. Službe na področju mladinskega dela bodo pomagale približno 200 000 udeležencem. Obstoječa zdravstvena infrastruktura bo optimizirana, osnovno zdravstveno varstvo in preprečevanje bolezni pa bosta okrepljena. Sredstva za krepitev upravne zmogljivosti naj bi se uporabila za povečanje stopnje zadovoljnosti s kakovostjo javnih storitev na približno 85 % (s 67 % leta 2012).

Podpora za promet bo uporabljena za razvoj omrežja TEN-T ter okolju prijaznih nizkoogljičnih prometnih sistemov. Estonija na primer načrtuje povečanje letnega števila železniških potnikov s 4,2 milijona leta 2013 na 8,4 milijona. Z naložbo v nizkoogljično gospodarstvo naj bi se dosegli prihranki energije v višini do 45 % za 40 000 domov. Estonija načrtuje, da bo sredstva, namenjena okolju in prilagoditvi podnebnim spremembam, uporabila za izpolnitev bistvenih zahtev pravnega reda v vodnem sektorju in zagotavljanje pripravljenosti na nesreče. Sredstva bodo porabljena tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti s podpiranjem ohranjanja polnaravnih habitatov (2,6 % kmetijskih zemljišč) in ekološkega kmetovanja (14 % kmetijskih zemljišč). Več kot 70 % kmetijskih zemljišč v uporabi bi moralo biti vključenih v sheme za izboljšanje biotske raznovrstnosti in upravljanja tal. Pozornost bo namenjena varstvu voda v kmetijstvu in opuščenim območjem proizvodnje šote. Estonski sektor ribištva in akvakulture bo postal bolj trajnosten, izboljšali se bodo morski ekosistemi in vodna biotska raznovrstnost, naključni ulov pa naj bi se zmanjšal za 21 ton.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

V primerjavi s prejšnjim obdobjem bo Estonija povečala sredstva za finančne instrumente za približno 50 %, ki bodo tako znašala 215,5 milijonov EUR. Posojilni, jamstveni in kapitalski instrumenti se bodo uporabljali za podporo MSP ter raziskavam in inovacijam. Na področju energetske učinkovitosti in okoljske infrastrukture glede na predhodno oceno ni možnosti za uporabo finančnih instrumentov, ki bi se financirali iz skladov ESI.

5 % sredstev, dodeljenih iz ESRR, je namenjenih celostnim ukrepom za trajnostni urbani razvoj. Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bo na podeželskih območjih izvajalo skupno 34 lokalnih akcijskih skupin, od tega osem na področju ribištva.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Od 29 veljavnih predhodnih pogojenosti jih ob sprejetju sporazuma o partnerstvu 15 ni bilo izpolnjenih. Estonija je od takrat poročala o dokončanju akcijskih načrtov za izpolnitev enajstih med njimi. Pričakuje se, da bodo preostale štiri predhodne pogojenosti izpolnjene leta 2016: preprečevanje in obvladovanje tveganj, drugi načini prevoza, dejavno vključevanje ter statistični sistemi in kazalniki rezultatov.

3. Upravljanje skladov ESI

Estonija ima v obdobju 2014−2020 samo en program kohezijske politike, ki se financira iz več skladov, medtem ko je imela v prejšnjem obdobju tri. Ministrstvo za finance deluje kot organ upravljanja, organ za potrjevanje (njegove funkcije so bile združene s funkcijami organa upravljanja) in revizijski organ. Pet drugih ministrstev opravlja naloge prvostopenjskih posredniških organov, 13 osrednjih agencij ali drugih organizacij pa deluje kot drugostopenjski posredniški organi (za novo obdobje sta bili dodani dve).

Glede sistemov izvajanja EKSRP in ESPR ni bilo pomembnih sprememb. Na vladni ravni se vsi viri financiranja usklajujejo s strategijo državnega proračuna.

4. Poenostavitev za upravičence

Številni zakoni in smernice so bili spremenjeni, da bi se zmanjšalo upravno breme upravičencev. Podatki se bodo s prijavitelji in upravičenci v celoti izmenjevali elektronsko, stroški bodo povrnjeni na podlagi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, kjer bo to mogoče, uvedena pa je bila tudi možnost kombiniranja nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Finskem

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Ključni izziv za finsko gospodarstvo je ponovna vzpostavitev gospodarske rasti in konkurenčnosti ob ustvarjanju delovnih mest. Raziskave in razvoj v podjetjih so manj intenzivni , kar otežuje doseganje nacionalnega cilja glede izdatkov za raziskave in razvoj (4 % BDP). Obravnavati je treba tveganja, ki se nanašajo na majhen izvoz v okviru industrijskega prestrukturiranja. Finska ima še vedno težave pri pretvarjanju naložb v raziskave in razvoj v uspešen izvoz. Morala bi zagotoviti več sredstev za zagonska podjetja in jim ponujati več pomoči pri poslovanju v tujini. Poleg tega je glede na starajoče se prebivalstvo in zmanjševanje števila delovno sposobnih prebivalcev pomembno, da lahko trg dela izkoristi celoten potencial delovne sile. Stopnja brezposelnosti je leta 2014 znašala 8,7 % in narašča, zlasti med mladimi in starejšimi delavci. Dodaten izziv za Finsko sta vedno slabše ravnovesje javnih financ in grožnja, ki jo demografski trendi pomenijo za njihovo dolgoročno vzdržnost.

Politična priporočila v okviru evropskega semestra so namenjena odpravi teh težav.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Finska namerava izboljšati konkurenčnost MSP z naložbo v višini 644 milijonov EUR v diverzifikacijo poslovnih struktur in povečanje števila rastočih, inovativnih in mednarodno ekspanzivnih podjetij. Zato bodo ukrepi osredotočeni na zagonska podjetja in razvoj novih poslovnih dejavnosti. EKSRP bo usmerjen v naložbe v kmetije in živilsko predelavo ter diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti. Zagotovljena naj bi bila več kot 1 milijarda EUR podpore za naložbe. Podporo bo prejelo približno 15 000 kmetij.

Naložbe v raziskave in inovacije v višini 398 milijonov EUR se bodo osredotočale na krepitev inovacijske dejavnosti, zlasti v rastočih in zagonskih podjetjih na izbranih področjih pametne specializacije. Finska namerava izboljšati svojo zmožnost za pretvorbo raziskav in inovacij v tržne proizvode in storitve. Poleg tega namerava s pomočjo teh naložb in sredstev EKSRP za sodelovanje in inovacije do leta 2020 povečati izdatke za raziskave in inovacije glede na BDP na 4,0 % (3,31 % leta 2013).

Finska bo dodelila 219 milijonov EUR za prehod na nizkoogljično gospodarstvo. To bo veliko prispevalo k cilju povečanja deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, s 33 % (2011) na 38 % (2020). Sredstva iz skladov ESI bodo večinoma namenjena podpori raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim v sektorju tehnologij z nizko vsebnostjo ogljika, uvedbi novih tehnologij ter razvoju in komercializaciji nizkoogljičnih proizvodov, storitev in načinov proizvodnje.

Za varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov bo ESPR prispeval k bolj trajnostnemu ribolovu in akvakulturi ter izboljšal morske ekosisteme in vodno biotsko raznovrstnost. 1,6 milijarde EUR iz EKSRP je dodeljenih kmetijskim, okoljskim in podnebnim ukrepom. Cilj je zmanjšati škodljive okoljske vplive kmetijskih dejavnosti na tla, površinsko vodo in podtalnico ter zrak s spodbujanjem uporabe okolju prijaznih praks in upravljanjem rastnih razmer. Več kot 81 % kmetijskih zemljišč naj bi bilo vključenih v pogodbe o upravljanju za izboljšanje gospodarjenja z vodami. 1,8 milijarde EUR je bilo dodeljenih kmetijskim območjem z naravnimi omejitvami za spodbujanje kmetijske biotske raznovrstnosti.

347 milijonov EUR bo vloženih v zaposlovanje in zmanjševanje brezposelnosti. Sredstva iz skladov ESI bodo osredotočena zlasti na mlade in tiste z manj ugodnim položajem na trgu dela, njihov cilj pa je pomagati približno 40 000 brezposelnim. Sredstva bodo uporabljena za podaljševanje delovnega življenja, uravnavanje ponudbe delovne sile in povpraševanja po njej ter povečevanje mobilnosti delavcev. S podporo za lajšanje diverzifikacije ter ustanavljanje in razvoj malih podjetij na podeželskih območjih bi bilo lahko ustvarjenih približno 6 000 delovnih mest.

Za podporo izobraževanju in usposabljanju bo namenjenih 199 milijonov EUR. Ukrepi bodo osredotočeni na povečanje števila usposobljenih delavcev, krepitev poklicnih kompetenc mladih in tistih brez zaključenega poklicnega izobraževanja, izboljšanje storitev v prehodnem obdobju med izobraževanjem in zaposlitvijo ter enakost v izobraževanju. Na podeželskih območjih bo prenos znanja zagotovljen z usposabljanjem več kot 20 000 oseb (večinoma kmetov).

Sredstva ESS za socialno vključevanje(248 milijonov EUR) bodo prispevala k boju proti revščini, socialni izključenosti in marginalizaciji. Podpora bo zagotovljena več kot 15 000 osebam, večinoma tistim zunaj trga dela.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Finska načrtuje, da bo približno 1,5 milijona EUR dodelila finančnim instrumentom za kapitalske naložbe v okviru operativnega programa za Ålandske otoke. To pomeni precejšnje zmanjšanje v primerjavi z obdobjem 2007−2013. Finska proučuje možnosti za razširitev uporabe finančnih instrumentov.

Približno 5 % sredstev, dodeljenih iz ESRR, je namenjenih trajnostnemu urbanemu razvoju šestih velikih mest (Helsinki, Espoo, Vantaa, Oulu, Tampere in Turku) prek orodja za celostne teritorialne naložbe. Glavni namen strategije celostnih teritorialnih naložb je okrepiti finsko konkurenčnost z izkoriščanjem njenih največjih mest kot razvojnih in pilotnih okolij za inovacije.

Na Finskem bo osem lokalnih akcijskih skupin za ribištvo še naprej izvajalo uspešen razvoj, ki ga vodi skupnost. Skupine so bile ustanovljene v prejšnjem programskem obdobju, vendar bodo izvajale nove strategije lokalnega razvoja na podlagi lokalnih potreb.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Na Ålandskih otokih ob sprejetju operativnega programa niso bile izpolnjene tri predhodne pogojenosti: regionalna strategija pametne specializacije, strategija vseživljenjskega učenja in strategija poklicnega izobraževanja. Te predhodne pogojenosti so bile v skladu z dogovorjenimi akcijskimi načrti izpolnjene do 30. junija 2015.

3. Upravljanje skladov ESI

Finska je zmanjšala število programov kohezijske politike s sedem v obdobju 2007−2013 na dva v obdobju 2014−2020. Izvaja se upravna reforma v regijah (zmanjšanje števila posredniških organov). Usklajenost se dosega z zastopanostjo različnih skladov v odborih za spremljanje programov in strukturami regionalnega sodelovanja. Ukrepi ESRR in ESS se zdaj izvajajo v okviru istega programa, ki se financira iz več skladov. Na Ålandskih otokih imajo programi ESRR, ESS in EKSRP skupni odbor za spremljanje.

4. Poenostavitev za upravičence

Organi upravljanja skladov ESI pripravljajo ureditve za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev. To vključuje združevanje funkcij (npr. zmanjšanje števila posredniških organov) in večjo uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Franciji

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Francija ima številne nesporne prednosti (kot so dinamična demografija, bogata naravna in kulturna dediščina, velik potencial na področju obnovljivih energij in najsodobnejša prometna omrežja), vendar se spopada z dvema pomembnima izzivoma.

Prvič, konkurenčnost francoskega gospodarstva se postopno zmanjšuje. To je deloma posledica nezmožnosti preusmeritve gospodarstva v sektorje, ki temeljijo na znanju, in pretvorbe dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij v konkurenčne proizvode in storitve, ki jih je mogoče tržiti. Drugič, zadnjih 30 let je stopnja brezposelnosti visoka. Leta 2013 je bila več kot 10-odstotna. Med mladimi, mlajšimi od 25 let, je v celinski Franciji dosegla 23,5 %, v čezmorskih departmajih pa presegla 50 %. Poleg tega cilji v okviru strategije Evropa 2020 glede energije ter izdatkov za raziskave in razvoj še niso doseženi, več pa je treba storiti tudi za reševanje problematike revščine in zgodnjega opuščanja šolanja.

Glavne prednostne naloge in rezultati

V obdobju 2014−2020 se bodo skladi ESI uporabljali za doseganje ciljev strategije Evropa 2020. Zaradi omejenega zneska razpoložljivih sredstev glede na obseg francoskega gospodarstva se naložbe usmerjajo v omejeno število ključnih tematskih ciljev v skladu s političnimi priporočili v okviru evropskega semestra. To vključuje raziskave in inovacije, krepitev konkurenčnosti MSP ter zagotavljanje dostopa do poklicnega usposabljanja in trga dela prikrajšanim skupinam.

3 milijarde EUR (11 % skupnega proračuna skladov ESI za Francijo) bodo vložene v raziskave in inovacije. Sredstva bodo prispevala k pospešitvi prenosa znanja s področja raziskav in razvoja med akademskim in poslovnim okoljem, krepitvi raziskav in inovacij v podjetjih ter razvoju inovacijam prijaznega poslovnega okolja. Več kot 660 podjetij bo prejelo podporo za razvoj in uvedbo novih proizvodov 10 .

Skladi ESI bodo prispevali tudi k zmanjševanju razlik med regijami na področju raziskav in razvoja − leta 2014 je bilo 75 % dejavnosti raziskav in razvoja skoncentriranih v samo štirih regijah, dostop do visokohitrostnih širokopasovnih omrežij pa je med najslabšimi v Evropi.

Približno 5 milijard EUR (19 % sredstev, dodeljenih iz skladov ESI) bo namenjenih podpori MSP (vključno s kmetijstvom, ribištvom in morsko akvakulturo), kar bo podjetjem zagotovilo boljši dostop do financiranja, storitev in trgov ter jim omogočilo proizvodnjo blaga in storitev visoke vrednosti. Skladi ESI bodo podpirali tudi ustanavljanje novih MSP in prispevali k rasti obstoječih podjetij. Podporo iz skladov ESI bo prejelo več kot 160 000 podjetij.

Približno 6 milijard EUR (23 % proračuna skladov ESI) bo porabljenih za izboljšanje zaposljivosti in pomoč osebam, ki so najbolj oddaljene od trga dela, pri iskanju zaposlitve, z osredotočanjem na vključevanje mladih, izboljšanje ponudbe usposabljanja v nastajajočih sektorjih in boljši dostop do stalnega poklicnega usposabljanja. Cilj Francije je v okviru pobude za zaposlovanje mladih do leta 2023 zagotoviti pomoč 234 000 brezposelnim mladim. Država načrtuje tudi, da bo zagotovila usposabljanje za pomoč 310 000 osebam pri iskanju zaposlitve in spodbuditev 90 000 oseb (vključno s 36 000 ženskami), da ustanovijo podjetje. Tudi podpora za ljudi, ki jim grozi izključenost, naj bi 180 000 osebam ponudila možnosti vključevanja. Pričakuje se, da bodo skladi ESI tako pomagali Franciji doseči 75-odstotno zaposlenost do leta 2020 (69,8 % leta 2014).

Z dodelitvijo sredstev v višini 5,5 milijarde EUR (21 % skupnega proračuna) bodo skladi ESI zagotovili naložbe, potrebne za podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, vključno z naložbami v energetsko učinkovitost (industrija, promet in stavbe), razvojem obnovljivih energij in čist mestni promet. V tem proračunu so zajete tudi naložbe, namenjene izboljšanju preprečevanja in obvladovanja tveganj (tudi na podeželskih in obalnih območjih). Skupni znesek v višini približno 3 milijarde EUR iz ESRR, ESS in ESPR bo Franciji pomagal preprečevati in lajšati učinke podnebnih sprememb. Predvideno letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bo znašalo približno 19 milijonov ton ekvivalenta CO2 11 . Ne nazadnje, več kot 4 milijarde EUR iz proračuna skladov ESI (15 %) bo namenjenih izboljšanju uspešnosti omrežja Natura 2000, varovanju biotske raznovrstnosti in obnovi ekološke kontinuitete. Podpore za izboljšanje stanja ohranjenosti bo deležnih več kot 465 000 hektarov habitatov. Za varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov bo ESPR v skladu z novo skupno ribiško politiko zagotovil, da bosta ribolov in akvakultura postala bolj trajnostna, ter izboljšal morske ekosisteme in vodno biotsko raznovrstnost. Do leta 2023 se bo naključni ulov zmanjšal za 12 000 ton, proizvodnja iz ekološke akvakulture pa se bo povečala za 282 ton.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Del sredstev (698 milijonov EUR), namenjenih zlasti MSP in energetski učinkovitosti, bo zagotovljen s finančnimi instrumenti. Pričakuje se, da se bo navedeni obseg posojil, tveganega ali lastniškega kapitala v primerjavi z obdobjem 2007−2013 več kot potrojil. Treba bi bilo preučiti možnost uporabe finančnih instrumentov za podporo IKT in učinkoviti raba virov.

Za pospešitev razvoja mest bo približno 10 % sredstev, dodeljenih iz ESRR, porabljenih za celostne ukrepe za trajnostni urbani razvoj. 70 % celotnega urbanega proračuna bo porabljenih za izvajanje urbanih ukrepov s celostnimi teritorialnimi naložbami. V skladu s pristopom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bo EKSRP na podeželskih območjih še naprej podpiral strategije razvoja od spodaj navzgor (za vsak program razvoja podeželja bo dosežen 5-odstotni delež za program LEADER).

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Ob sprejetju francoskega sporazuma o partnerstvu so bile izpolnjene vse predhodne pogojenosti na nacionalni ravni razen ene (ravnanje z odpadki). Na ravni programov obstajajo različni akcijski načrti, ki so med drugim povezani z dokončnim oblikovanjem strategij pametne specializacije ter opredelitvijo in količinsko določitvijo ustreznih kazalnikov.

3. Upravljanje skladov ESI

Uveden je bil nov model upravljanja za izvajanje skladov ESI, saj bodo regionalni sveti pristojni za večino vidikov izvajanja programov (za celotni program ESRR ter del programov EKSRP in ESS). Posledica tega je zapletena programska struktura z 71 programi (brez ETS) ter delitvijo odgovornosti na nacionalno in regionalno raven.

4. Poenostavitev za upravičence

Organi upravljanja skladov ESI zdaj pripravljajo ureditve za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev in lastnega osebja. To vključuje večjo uporabo pavšalnih zneskov, uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov za povračilo izdatkov, racionalizacijo postopkov (npr. elektronsko upravljanje skladov ali „e-kohezija“), zagotavljanje usklajenosti ukrepov v okviru programov in med njimi ter povečanje prepoznavnosti dodane vrednosti EU (npr. skupno predstavništvo za vse sklade prek enotnega regionalnega odbora za spremljanje).

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Nemčiji

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Nemčija se kljub pozitivnim makroekonomskim trendom spopada z nekaterimi pomembni srednje- do dolgoročnimi izzivi. Demografski trendi so negativni − delež delovno sposobnega prebivalstva naj bi se do leta 2030 zmanjšal za 11,4 %, pri čemer naj bi povprečna letna stopnja znašala 0,8 %. Udeležba žensk na trgu dela je kljub trendu povečevanja še vedno razmeroma nizka (55,6 % v ekvivalentu polnega delovnega časa v letu 2014). Zagonska podjetja imajo težave pri dostopanju do naložbenega kapitala, v različnih sektorjih in regijah pa primanjkuje določenih kompetenc. Brezposelnost v nekaterih regijah ostaja razmeroma visoka. Čeprav se je število dolgotrajno brezposelnih med letoma 2008 in 2014 zmanjšalo, jih je še vedno skoraj en milijon.

Analiza ciljev strategije Evropa 2020 kaže velike vrzeli na regionalni ravni pri povečevanju izdatkov za raziskave in inovacije, zlasti v zvezi z zasebnimi naložbami, in doseganju ciljev glede energetske učinkovitosti. Poleg tega je bil dosežen omejen napredek pri izboljševanju rezultatov izobraževanja socialno prikrajšanih oseb. Nemčija ostaja ena od držav, v katerih je dosežena stopnja izobrazbe še naprej večinoma odvisna od socialno-ekonomskega ozadja posameznika.

Glavne prednostne naloge in rezultati

V obdobju 2014−2020 sredstva iz skladov ESI prispevajo neposredno k strategiji Evropa 2020. Hkrati so osredotočena na ključne tematske cilje v skladu s političnimi priporočili v okviru evropskega semestra. Cilji se nanašajo na krepitev raziskav in inovacij ter konkurenčnosti, energetsko učinkovitost, zagotavljanje usposobljene delovne sile in skrb za prikrajšane skupine.

Skladi bodo pomagali izboljšati inovacijsko zmogljivost in konkurenčnost gospodarstva ter okrepiti povezave med raziskovalno, inovacijsko in industrijsko politiko. Z dejavnim spodbujanjem izdatkov za raziskave in razvoj bodo skladi spodbudili zasebne naložbe v višini 883 milijonov EUR za dopolnitev javnih sredstev za inovacije. V Turingiji na primer naj bi se zasebni izdatki za raziskave in razvoj predvidoma povečali z 1,03 % BDP (2011) na 2 % BDP (2023). Poleg tega naj bi imelo približno 4 milijone prebivalcev podeželskih območij korist od izboljšane ali nove širokopasovne infrastrukture.

Podpora v višini 4 milijard EUR za MSP, kmetijstvo, ribištvo in akvakulturo bo prispevala k višji stopnji naložb zasebnega sektorja, ustvarjanju približno 45 000 delovnih mest in večji produktivnosti. Do leta 2023 naj bi se proizvodnja iz akvakulture povečala za 4 700 ton, proizvodnja v sistemih ponovnega kroženja vode pa za 4 300 ton. Več kot 13 000 kmetijskih gospodarstev naj bi prejelo podporo za prestrukturiranje in posodobitev. Podporo bo prejelo tudi 1 031 zadrug.

Skladi se bodo uporabljali za izboljšanje zaposljivosti oseb. ESS se bo uporabljal za pomoč pri prekvalificiranju in lajšanju vstopa na trg dela. Ocenjuje se, da se bo usposabljalo 108 000 dolgotrajno brezposelnih, 314 000 oseb, zlasti iz prikrajšanih skupin, pa se bo lahko vključilo v vseživljenjsko učenje, da bi se zmanjšala razlika v doseženi stopnji izobrazbe. EKSRP bo podpiral tudi vseživljenjsko učenje in poklicno usposabljanje oseb, zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu, ter drugih uporabnikov zemljišč in gospodarskih akterjev, pri čemer se ocenjuje, da se bo usposabljanja udeležilo skupaj 80 000 oseb.

Cilji glede energije in podnebnih sprememb − 3 milijarde EUR iz skladov ESI so bile dodeljene za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (zmanjšale naj bi se za 2,2 milijona ton ekvivalenta CO2/leto) in letne porabe primarne energije v javnih stavbah (za 233 000 MWh/leto).

Glede na vse pogostejše izredne vremenske razmere zaradi podnebnih sprememb je postalo preprečevanje tveganj prednostna naloga v več nemških regijah, pri čemer se na primer pričakuje, da bo imelo približno 157 000 oseb korist od ukrepov varstva pred poplavami.

Za varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov bo ESPR v skladu z novo skupno ribiško politiko prispeval k bolj trajnostnemu ribolovu in akvakulturi ter izboljšal morske ekosisteme in vodno biotsko raznovrstnost. Do leta 2023 naj bi se po napovedih naključni ulov zmanjšal za 80 ton, proizvodnja iz ekološke akvakulture pa povečala za 220 ton. EKSRP bo podpiral obnavljanje, ohranjanje in krepitev biotske raznovrstnosti ter kmetijskih in gozdarskih sistemov z visoko ohranitveno vrednostjo: 16 % kmetijskih zemljišč bo zajetih v pogodbe o upravljanju za podporo elementom biotske raznovrstnosti/krajin. 7 % kmetijskih zemljišč bo prejelo podporo EKSRP za razvoj trajnostnega gospodarjenja z vodami. ESRR se bo uporabljal za reševanje okoljskih težav na urbanih območjih, vključno z naložbami v kulturno dediščino.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Del sredstev (1,2 milijonov EUR), namenjenih zlasti inovacijam in konkurenčnosti, MSP in energetski učinkovitosti, bo zagotovljen s finančnimi instrumenti. Pričakuje se, da se bo obseg posojil, naložbenega ali lastniškega kapitala v primerjavi z obdobjem 2007−2013 povečal za 18 %. Treba bi bilo preučiti možnost uporabe finančnih instrumentov za podporo MSP.

Programi skladov ESI zagotavljajo učinkovito uporabo teritorialnih orodij. Za olajšanje celostnega urbanega pristopa bo približno 10 % sredstev, dodeljenih iz ESRR, porabljenih za celostne ukrepe za trajnostni urbani razvoj. Celostne teritorialne naložbe se izvajajo v zveznih deželah Baden-Württemberg in Schleswig-Holstein. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (pristop financiranja iz več skladov), bo spodbudil lokalna partnerstva. Program LEADER naj bi po pričakovanjih ustvaril več kot 1 500 delovnih mest.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Na nacionalni ravni so izpolnjene vse splošne predhodne pogojenosti. Zaradi zvezne strukture Nemčije je bila podrobna ocena zagotovljena na ravni programov. Na ravni posameznih zveznih dežel niso izpolnjene nekatere pogojenosti. Večina se jih nanaša na pripravo regionalnih strategij pametne specializacije in bodo izpolnjene v skladu z dogovorjenimi akcijskimi načrti.

3. Upravljanje skladov ESI

Za povečanje koristi financiranja iz skladov ESI se bo uporabljala vrsta dopolnilnih političnih instrumentov EU (Obzorje 2020) in nacionalnih političnih instrumentov. V šestih zveznih deželah bodo ustanovljeni skupni odbori za spremljanje (za ESRR/ESS ali ESRR/ESS/EKSRP).

4. Poenostavitev za upravičence

Organi upravljanja skladov ESI pripravljajo ureditve za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev in organov. To vključuje združevanje nekaterih funkcij (npr. zmanjšanje števila posredniških organov), večjo uporabo pavšalnih zneskov, racionalizacijo postopkov (npr. elektronsko upravljanje skladov ali „e-kohezija“), zagotavljanje usklajenosti ukrepov v okviru programov in med njimi ter povečanje prepoznavnosti dodane vrednosti EU (npr. skupno predstavništvo za vse sklade).

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Grčiji

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Po gospodarski krizi je bilo grško gospodarstvo šest let v recesiji, grški BDP pa se je do leta 2013 zmanjšal za približno 25 %. Brezposelnost je bila v drugem četrtletju leta 2015 25,2-odstotna, stopnja brezposelnosti mladih pa je med najvišjimi v EU (več kot 50-odstotna). Število oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, se je s 27,6 % celotnega prebivalstva leta 2009 leta 2014 povečalo na 36 %. Rahlo povečanje BDP v Grčiji leta 2014 (0,8 %) je bilo pod povprečjem EU; to kaže na velike težave s konkurenčnostjo in pomanjkanje strukturnih sprememb. Podjetja niso konkurenčna zaradi nizke produktivnosti in dejstva, da se niso specializirala za dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in inovacije. Dodatne izzive pomenijo institucionalne omejitve, ovire za razvoj podjetij in nizka stopnja podjetništva na podeželskih in od ribištva odvisnih območjih.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Potreben je nov model rasti. Približno 25 % sredstev iz skladov ESI je dodeljenih ključni strateški prednostni nalogi, tj. povečanju konkurenčnosti in dinamičnega, izvozno usmerjenega podjetništva, ki vključuje sektorje, kot so turizem, kmetijstvo in akvakultura (povečanje proizvodnje za 26,3 %), predelovalna industrija, storitve za podjetja in logistika. Ključne za uspeh so strategije pametne specializacije, ki se osredotočajo na konkurenčno prednost vsake regije. Ključni izziv je povečanje naložb zasebnega sektorja v raziskave in tehnološki razvoj; pričakuje se, da se bodo izdatki za raziskave in razvoj z 0,67 % BDP leta 2011 do konca programskega obdobja povečali na 1,2 %, poslovni izdatki pa z 0,18 % BDP leta 2011 na 0,4 % BDP.

Spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja, socialne vključenosti in boja proti revščini je glavna prednostna naloga financiranja v obdobju po krizi. Poudarek je na obravnavanju strukturnih težav na trgu dela, izboljšanju učinkovitosti grškega sistema izobraževanja in usposabljanja ter prehoda na trg dela in spodbujanju dejavnega vključevanja. Naložbe v zaposlovanje in usposabljanje (91 500 oziroma 58 000 upravičencev) se večinoma osredotočajo na brezposelne in dolgotrajno brezposelne, stare od 30 do 44 let, ter mlade. Podporo bo prejelo približno 134 000 mladih, starih od 15 do 29 let, večinoma v okviru pobude za zaposlovanje mladih. Izboljšanje dostopa do storitev otroškega varstva bo prispevalo k dejavnemu vključevanju in izboljšanju zaposlitvenih možnosti za približno 70 000 žensk na leto. Boljše storitve na področju zdravstva in e-zdravja bodo izboljšale zdravstveno varstvo 3,2 milijona državljanov.

Ključni gonili rasti sta varstvo okolja in prehod na okolju prijazno gospodarstvo. Spodbujanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti je ključna prednostna naloga, ki naj bi spodbudila okolju prijazno podjetništvo. Pričakuje se, da se bo raba obnovljivih virov energije kot delež bruto končne porabe s 13,83 % leta 2013 povečala na 20 % leta 2020. Ocenjuje se, da se bo poraba primarne energije leta 2020 zmanjšala za 2,85 Mtoe v primerjavi z letom 2005, emisije toplogrednih plinov v sektorjih, povezanih z neevropskimi sistemi za trgovanje z emisijami, pa naj bi se v primerjavi z letom 2005 zmanjšale za 4 %. Pričakuje se, da bodo naložbe v podnebje in okolje znašale približno 1,5 milijarde EUR in ustvarile 16 000 delovnih mest.

Za izboljšanje kakovosti okolja bo poudarek na učinkovitem ravnanju z odpadki in spodbujanju recikliranja, uporabi odpadkov kot vira, varstvu in racionalnem upravljanju vodnih virov ter varstvu in obnovi morskih bioloških virov. Pričakuje se, da se bo delež običajnih predelanih komunalnih odpadkov po zaslugi podpore iz skladov ESI povečal z 18 % (2011) na 68 % (2020), da se bo delež recikliranih odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, povečal s 30 % (2011) na 54 % (2020) in da se bo delež komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, zmanjšal z 82 % (2011) na 32 % (2020).

V prometnem sektorju je glavni cilj nadalje razvijati nacionalni prometni sistem in spodbujati kombinirani prevoz (prevoz blaga z uporabo več kot enega načina prevoza), da bi Grčija postala glavna vrata v Evropo ter prometno vozlišče Balkana in Sredozemlja. Glavne prednostne naloge za železniško omrežje so doseči napredek pri vključevanju železniškega omrežja TEN-T v smeri sever–jug, kar bi zagotovilo interoperabilnost, in postopne prilagoditve evropskemu sistemu za upravljanje železniškega prometa. Enako pomembne so železniške povezave do glavnih pristanišč in centrov za tovorni promet TEN-T za spodbujanje kombiniranega prevoza in posodobitve sistema tovornega prometa. V cestnem prometu je poudarek na dokončanju glavnega cestnega omrežja TEN-T in razvoju celostnega omrežja TEN-T.

Osnovni pogoj za trajnostni razvoj je povečanje institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javnih organov in lokalne samouprave. To bo med drugim prispevalo k učinkovitemu in uspešnemu izvajanju sporazuma o partnerstvu za obdobje 2014−2020. Ta cilj se večinoma osredotoča na krepitev organizacijske, institucionalne in operativne zmogljivosti vladnih, regionalnih in lokalnih organov ter na razvoj človeških virov v javnem sektorju, pa tudi na povečanje učinkovitosti in kakovosti znotraj sodstva.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Približno 300 milijona EUR bi se lahko zagotovilo s finančnimi instrumenti. Večina podpore bi bila usmerjena na MSP, nekaj pa v energetski in okoljski sektor. Grčija namerava uporabiti razpoložljiva teritorialna orodja. Mestni organi si bodo s celostnimi teritorialnimi naložbami prizadevali za trajnosten urbani razvoj. Lokalna partnerstva za podeželska in od ribištva odvisna območja se bodo spodbujala z lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Številne predhodne pogojenosti ob sprejetju operativnih programov za obdobje 2014−2020 še niso bile izpolnjene, vključno s tremi predhodnimi pogojenostmi, ki se uporabljajo za ESPR. Pripravljeni so bili akcijski načrti, na številnih področij naložb (npr. IKT, R&R, strategija pametne specializacije ter trdni odpadki) pa je bila uvedena klavzula o začasni prekinitvi. To pomeni, da financiranja ni mogoče aktivirati pred dokončanjem ustreznih ukrepov.

3. Upravljanje skladov ESI

Z zakonom je bila uvedena nova struktura upravljanja, s katero se zmanjšujeta število posredniških organov in število prenosov pooblastil ter uvajajo ukrepi za poenostavitev sistema in pospešitev izvajanja. Njen cilj je tudi okrepiti upravno zmogljivost organov izvajanja. Okrepljeno je oblikovanje programov, načrtovanje skladov in usklajevanje skladov ESI, uvedeni so bili ukrepi za boj proti goljufijam in vzpostavljene določbe za nemoten prehod. Nedavno dogovorjene spremembe uredbe o skupnih določbah pomenijo, da bodo po zaslugi večje stopnje financiranja, ki ga EU zagotavlja za programe Grčije, državi na voljo dodatna sredstva, ki ji bodo omogočila dokončati izvajanje projektov iz programskega obdobja 2007–2013 in nemoteno začeti programsko obdobje 2014–2020.

4. Poenostavitev za upravičence

Vloge za financiranje in izjave o izdatkih upravičencev je treba zdaj vlagati elektronsko. Obstajajo obvezni spletni postopki predhodnega nadzora nad razpisno dokumentacijo in naročili storitev. Uvedene so bile možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov za nekatere kategorije dejavnosti ESS. Zdaj se pri odobritvi projekta zahteva manj ministrskih podpisov. Postopek odobritve okoljskih pogojev za sofinancirane projekte je zdaj krajši. Uvedene so bile izboljšave zakonodaje in arheoloških dovoljenj za izkoriščanje. In ne nazadnje, nacionalna zakonodaja, sprejeta decembra 2014, določa pregled in poenostavitev vseh postopkov, potrebnih za izvajanje različnih projektov skladov ESI.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Madžarskem

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Čeprav je Madžarsko gospodarska in finančna kriza močno prizadela, je gospodarstvo leta 2014 začelo okrevati. Kljub temu pa še vedno obstajajo precejšnje vrzeli, kar zadeva nacionalne cilje v okviru strategije Evropa 2020. Inovacijska dejavnost in konkurenčnost MSP sta šibki. Treba je povečati izdatke za raziskave in inovacije pa tudi uporabo obnovljivih energij ter izboljšati energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov. Madžarska se spopada z nizko zaposlenostjo in revščino, ki nesorazmerno vpliva na nekatera prikrajšana območja in skupine. Na regionalni in podregionalni ravni so še vedno velike razlike, pa tudi podeželska območja zaostajajo v razvoju. Ta vprašanja se odražajo v političnih priporočilih, podanih v okviru evropskega semestra.

Glavne prednostne naloge in rezultati

60 % vseh sredstev iz skladov ESI bo namenjenih gospodarskemu razvoju in ustvarjanju delovnih mest. S sredstvi se bosta povečali inovacijska dejavnost in konkurenčnost podjetij, da bi se povečala njihova dodana vrednost in vključevanje v mednarodno vrednostno verigo, vključno z boljšim dostopom do financiranja. S podporo v višini 2,2 milijarde EUR se bodo po pričakovanjih poslovni izdatki za raziskave in razvoj povečali z 0,56 % na 0,71 % BDP. Madžarska namerava za povečanje baze znanja povečati delež inovativnih podjetij, ki sodelujejo z raziskovalnimi ustanovami, za 20 % primerjavi z letom 2010. 2,9 milijarde EUR bo namenjenih pomoči za povečanje neto prihodkov MSP za 25 % in neto prihodkov iz izvoza za 30 %. To bo vključevalo izboljšanje kakovosti in dostopnosti poslovne infrastrukture ter neposredno povečanje zmogljivosti. Precejšnja podpora bo zagotovljena za posodobitev kmetijskega, ribiškega in živilskega sektorja, spodbujanje sodelovanja med kmeti, podporo mladim kmetom in razvoj kratkih dobavnih verig. Pričakuje se, da se bo skupna vrednost proizvodnje iz akvakulture povečala za 42 %.

3,3 milijarde EUR bo prispevalo h krepitvi trga dela. Pričakuje se, da bo imelo najmanj 150 000 prikrajšanih iskalcev zaposlitve koristi od ukrepov aktivne politike trga dela, s katerimi jim bo zagotovljena pomoč za vrnitev na odprti trg dela. Poleg tega bodo zavodi za zaposlovanje 150 000 mladim, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, zagotovili prilagojene storitve. Kakovost otroškega varstva in dostop do njega se bosta izboljšala z najmanj 18 000 novimi mesti v jaslih. Naložbe bodo pripomogle k izkoriščanju potenciala domačega turizma in izboljšale zaposlitvene možnosti v delovno intenzivnih sektorjih, kot je kmetijstvo.

689 milijonov EUR bo namenjenih ukrepom za podporo razvoju IKT, da bi se s povečanjem pokritosti s širokopasovnimi omrežji in priključitvijo milijona dodatnih gospodinjstev na širokopasovna omrežja zmanjšale razlike med mesti in podeželjem ter izboljšala učinkovitost podjetij.

3 milijarde EUR bo namenjenih podpori prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Pričakuje se, da se bo povečala energetska učinkovitost podjetij ter stanovanjskih in javnih stavb, delež energije, proizvedene iz obnovljivih virov, pa bi moral do leta 2020 doseči nacionalni cilj 14,65 %. Ukrepi bodo prispevali tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Več kot 1 milijarda EUR je bila dodeljena spodbujanju prilagoditve podnebnim spremembam in preprečevanju tveganj. Več kot milijon dodatnih prebivalcev bo imel korist od ustreznih ukrepov varstva pred poplavami, boljše gospodarjenje z vodami pa bo ublažilo škodljive učinke podnebnih sprememb. Naložbe bodo prispevale k boljši pripravljenosti na nesreče in izboljšanju sistemov za obvladovanje nesreč. Skladi bodo zagotovili skoraj 3,4 milijarde EUR za podporo varstvu okolja in učinkoviti rabi virov. Zagotovljena bodo tudi sredstva za ravnanje z odpadno vodo, da bi se zagotovilo, da bo imel večji delež prebivalstva dostop do boljšega čiščenja odpadne vode. Sredstva bodo uporabljena tudi za zagotovitev, da bo 100 % pitne vode ustrezne kakovosti. Pomembno se bosta izboljšala tudi ponovna uporaba in recikliranje odpadkov. Z ukrepi bodo zagotovljeni okrepljeno varstvo narave in obnova poškodovanih ekosistemov, boljše kmetijske in gozdarske prakse ter okrepljen ekološki pristop v zvezi s površinskimi in podzemnimi vodami. Pričakuje se, da bosta ohranjanje in razvoj naravne in kulturne dediščine letno privabila več kot 1,6 milijona obiskovalcev. Podpora je predvidena tudi za 100 gojilnic v akvakulturi, ki zagotavljajo okoljske storitve.

Dodeljena sredstva v višini 3,3 milijarde EUR na področju prometa bodo prispevala k več kot 230 km novih cest v omrežju TEN-T, več kot 275 km obnovljenih ali posodobljenih železniških prog, 50 km novih ali izboljšanih celinskih plovnih poti, več kot 130 km novih in posodobljenih tramvajskih prog ter podzemnih in primestnih železniških prog, 48 km novih ter 96 km obnovljenih in posodobljenih cest, povezanih z omrežjem TEN-T.

Na področju socialnega vključevanja bo skoraj 2,4 milijarde EUR prispevalo k zmanjšanju in preprečevanju revščine, zlasti otrok, z zagotavljanjem boljšega dostopa do kakovostnih javnih storitev in boljših življenjskih razmer, večinoma v prikrajšanih regijah. Skladi bodo podprli tudi prehod z institucionalne na skupnostno oskrbo v sektorju zdravstvenih in socialnih storitev. Približno 70 000 posameznikov bo vključenih v ukrepe dejavnega vključevanja, več kot 300 000 pa jih bo deležnih izboljšanih zdravstvenih storitev. Sredstva v višini 1,7 milijarde EUR, dodeljena izobraževanju, bodo osredotočena na zmanjšanje stopnje zgodnjega opuščanja šolanja na 10 %, zmanjšanje neenakosti v šolskem sistemu z zagotavljanjem enakega dostopa do rednega izobraževanja za vse, vključno z romskimi učenci, ter z izboljšanjem kakovosti formalnega in neformalnega izobraževanja za več kot 150 000 učencev in dijakov. Z nadaljnjimi ukrepi naj bi se povečala udeležba prikrajšanih oseb v terciarnem izobraževanju in izboljšal dualni sistem poklicnega izobraževanja. Več kot 600 milijonov EUR bo porabljenih za izboljšanje učinkovitosti javne uprave in javnih storitev, vključno z ukrepi za preprečevanje korupcije in široko uporabo rešitev e-uprave.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Madžarska je z dodelitvijo 2,3 milijarde EUR v primerjavi z obdobjem 2007−2013 skoraj potrojila sredstva, dodeljena finančnim instrumentom. Uporaba finančnih instrumentov se bo razširila na raziskave, razvoj in inovacije, energijo, IKT in socialno ekonomijo. Uporabljali se bodo zelo raznovrstni instrumenti za celostni teritorialni razvoj. Več kot 1 milijarda EUR je dodeljena celostnim ukrepom za trajnostni urbani razvoj. Lokalne pobude na podeželskih in urbanih območjih se bodo spodbujale z lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Strateški okviri za nekatera področja naložb niso bili dokončani ter jih je treba izvesti v skladu z dogovorjenimi in skrbno spremljanimi akcijskimi načrti. Ena od ključnih neizpolnjenih predhodnih pogojenosti se nanaša na javna naročila.

3. Upravljanje skladov ESI

Za uporabo sredstev iz skladov ESI v obdobju 2014−2020 obstaja močno centralno usklajevanje. Pet programov kohezijske politike je programov, ki se financirajo iz več skladov, pri čemer se združuje uporaba ESRR, KS in ESS. Za lažje usklajevanje in zagotovitev usklajenosti med programi bo poleg odborov za spremljanje posameznih programov ustanovljen odbor za spremljanje na ravni sporazuma o partnerstvu.

4. Poenostavitev za upravičence

Madžarska načrtuje več ukrepov za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev, kot so povezava informacijskega sistema za upravljanje pomoči EU s certificiranimi zbirkami podatkov javnega sektorja, letno načrtovanje razpisov, uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, združevanje nekaterih funkcij (za zagotavljanje vseh storitev na enem mestu) in poenostavitev smernic.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Irskem

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Irska polno sodeluje v procesu evropskega semestra, čeprav se v njej še vedno izvajajo misije v okviru nadzora po izteku programa. Kljub opaznemu izboljšanju gospodarskih obetov zahtevajo nekatere težave posebno pozornost: visoke ravni dolga, preostali izzivi v finančnem sektorju (vključno v zvezi z donosnostjo bank) in dolgotrajna brezposelnost. Izboljšano makroekonomsko okolje je koristilo MSP in jim omogočilo, da so po daljšem obdobju krize stabilizirala poslovanje. Skromno povpraševanje po posojilih kaže znake okrevanja. Za MSP, ki želijo pridobiti posojilo, obstaja manjša verjetnost, da jih bodo banke zavrnile, vendar se spopadajo z obrestnimi merami, ki so višje od povprečja v euroobmočju. Še vedno obstajajo veliki izzivi, povezani z brezposelnostjo mladih. Za Irsko je značilna vrzel v digitalni pismenosti, pri čemer je 42 % delovne sile slabo digitalno pismene ali nepismene. Prekvalifikacija in dodatno izobraževanje predstavljata izziv za sistem izobraževanja in usposabljanja, prikrajšane skupine pa je težko dostopajo do terciarnega izobraževanja.

Analiza ciljev strategije Evropa 2020 kaže nekaj vrzeli pri dosežkih. Stopnja zaposlenosti starostne skupine od 20 do 64 let se je v drugem četrtletju leta 2015 povišala na 68,6 % (cilj strategije Evropa 2020 je 75 %), naložbe v raziskave in razvoj pa so dosegle 2 % BDP (cilj strategije Evropa 2020 je 3 %). Glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov se pričakuje, da Irska ne bo dosegla cilja glede emisij leta 2020, ampak naj bi bile te za 2 % manjše kot leta 2005. Sedanji politični, tržni in proračunski okviri se ne zdijo zadostni za to, da bi Irski omogočili postopno doseganje cilja glede obnovljivih virov energije za leto 2020. V zvezi z zgodnjim opuščanjem šolanja in terciarnim izobraževanjem je v zadnjih letih opazno stalno izboljševanje, pri čemer so rezultati Irske nad povprečjem EU.

Glavne prednostne naloge in rezultati

V obdobju 2014−2020 sredstva iz skladov ESI prispevajo neposredno k strategiji Evropa 2020. Poudarek je na ključnih tematskih ciljih, ki so skladni s političnimi priporočili v okviru evropskega semestra.

186,9 milijona EUR bo namenjenih spodbujanju poslovnih naložb v raziskave in inovacije ter razvoja povezav in sinergij med podjetji, centri za raziskave in razvoj in visokošolskim sektorjem. V južni in vzhodni regiji bi moralo biti v raziskovalnih centrih, ki delujejo v partnerstvu s 143 podjetji, ustvarjenih 690 novih raziskovalnih delovnih mest. Pričakuje se, da se bo s pospešenim razvojem aplikativnih raziskav število podjetij, ki sodelujejo s financiranimi centri za strateške raziskave, povečalo s 529 na 713. V obmejni, osrednji in zahodni regiji bi se moralo število podjetij, ki sodelujejo s centri za strateške raziskave, povečati s 103 na 159.

75 milijonov EUR bo vloženih v razširitev širokopasovnih omrežij naslednje generacije na vsa nepokrita mesta in vasi, s čimer bo pokrito celotno ozemlje.

Naložba v višini 283,8 milijona EUR bo namenjena podpori zmogljivosti MSP v kmetijstvu, ribištvu in akvakulturi , da bi se povečala na regionalnih, nacionalnih in mednarodnih trgih ter vključila v inovacijske procese. Naložbe bodo usmerjene tudi v povišanje ravni inovativne prakse v celotnem kmetijskem sektorju ter krepitev povezav med raziskavami, tehnološkim razvojem in dobro prakso na terenu. Ocenjuje se, da bo v južni in vzhodni regiji v MSP ustvarjenih 17 000 novih delovnih mest v 14 ciljnih sektorjih pametne specializacije. V obmejni, osrednji in zahodni regiji bo pri strankah Enterprise Ireland, ki so MSP, ustvarjenih 4 500 delovnih mest.

433,5 milijona EUR bo namenjenih podpori prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih. Naložbe bodo namenjene podpori za kmetijske postopke z manjšimi emisijami CO2 in povečanju povprečne energetske učinkovitosti irskih gospodinjstev.

704,8 milijona EUR bo namenjenih naložbam za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj. Poudarek bo na izvajanju učinkovitejših metod v ribištvu in kmetijski proizvodnji, večji uporabi tehnologij in praks z nizkimi emisijami, preprečevanju erozije tal, večji zaščiti obrežnih pasov, energetski učinkovitosti ter večji rabi in proizvodnji obnovljivih energij.

838,3 milijona EUR bo namenjenih naložbam za ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov. Naložbe se bodo osredotočale na izboljšane prakse upravljanja hranil v kmetijstvu, ohranjanje in vzdrževanje biotske raznovrstnosti in morskih ekosistemov, izboljšanje kakovosti vode, spodbujanje trajnostnega ribolova in akvakulture (zmanjšanje naključnega ulova za 10 000 ton in povečanje proizvodnje iz ekološke akvakulture za 3 000 ton do leta 2023) ter izboljšanje gospodarskih in fizičnih pogojev na izbranih urbanih območjih v obmejni, osrednji in zahodni regiji ter južni in vzhodni regiji.

307,3 milijona EUR bo vloženih v spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja ter podpiranje mobilnosti delavcev. To naj bi skoraj 140 000 brezposelnim, vključno z dolgotrajno brezposelnimi in mladimi brezposelnimi, pomagalo pridobiti zaposlitev ali se vključiti v izobraževanje ali usposabljanje. Naložbe bodo usmerjene tudi v povečanje zaposlitvenih možnosti v obalnih skupnostih.

350,8 milijona EUR bo vloženih v spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in diskriminaciji. To bo pomagalo zagotoviti, da bodo osebe, ki niso del delovne sile, lahko izkoristile „drugo priložnost“ za izobraževanje in priložnosti za usposabljanje ter da bo imelo več odraslih dostop do programov za učenje branja, pisanja, računanja in jezika. Pričakuje se, da se bo do leta 2023 več kot 70 000 oseb iz prikrajšanih okolij udeležilo programov za povečanje zaposljivosti. V kmetijskem sektorju bodo ustanovljene skupine za prenos znanja, zlasti da se zajamči zagotavljanje okoljskega blaga in javnih dobrin.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Irska preučuje možnost uporabe finančnih instrumentov, da bi pomagala odpraviti nestanovitnost cen v kmetijskem sektorju. Treba bi bilo preučiti uporabo finančnih instrumentov za energetsko učinkovitost v socialnih stanovanjih.

Irska namerava uporabiti razpoložljiva teritorialna orodja. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, se uporablja za izvajanje programa LEADER v okviru EKSRP in financiranju lokalnih akcijskih skupin za ribištvo za izvajanje ESPR. Programu LEADER bo dodeljenih približno 7 % sredstev iz EKSRP (153 milijonov EUR). Irska ne načrtuje uporabe celostnih teritorialnih naložb. 40 milijonov EUR bo vloženih v trajnostni urbani razvoj. Pri izvajanju skladov ESI bo upoštevana strategija za atlantski morski bazen.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Izpolnjene so vse splošne predhodne pogojenosti na nacionalni in regionalni ravni.

3. Upravljanje skladov ESI

Za povečanje koristi financiranja iz skladov ESI se bo uporabljala vrsta dopolnilnih političnih instrumentov EU (Obzorje 2020) in nacionalnih političnih instrumentov. Irska je vzpostavila mehanizme za zagotovitev usklajevanja med skladi ESI ter drugimi instrumenti EU in nacionalnimi instrumenti.

4. Poenostavitev za upravičence

Organi upravljanja skladov ESI pripravljajo ureditve za zagotovitev učinkovitega zmanjšanja upravnega bremena upravičencev in organov. Te vključujejo večjo uporabo pavšalnih zneskov in možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Italiji

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

V Italiji je opaziti začetek skromnega gospodarskega okrevanja po globoki in dolgi recesiji, ki je še povečala razlike v gospodarski uspešnosti te države v primerjavi z drugimi deli EU. Brezposelnost je kritično visoka med mladimi, ženskami in na jugu države. Gospodarska kriza je poslabšala dolgoletnih družbeno-ekonomskih razlik med severno in osrednjo Italijo na eni strani ter na drugi strani med južno Italijo, ki je tudi tradicionalno glavna prejemnica sredstev iz skladov ESI. Skladi bodo pomagali obravnavati več priporočil EU, izdanih v okviru evropskega semestra, zlasti tistih glede izobraževanja in trga delovne sile, pristanišč in logistike, javne uprave in sodnega sistema ter upravljanja sredstev.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Sredstva iz skladov ESI se zagotavljajo prek 74 nacionalnih, večregionalnih in regionalnih programov. Ti zajemajo zelo različne socialne, ekonomske in upravne danosti in izzive, ki terjajo zelo razvejano strategijo za rabo virov. Glavne prioritete sredstev so: razvoj inovacijam naklonjenega poslovnega okolja, vzpostavitev učinkovite infrastrukture in gospodarjenja z naravnimi viri, povečanje udeležbe na trgu dela, spodbujanje socialnega vključevanja, izboljšanje izobraževanja, okrepitev upravne zmogljivosti in izboljšanje upravljanja programov, ki se izvajajo v okviru skladov ESI, zlasti v manj razvitih regijah.

Skoraj 3,8 milijarde EUR sredstev iz skladov ESI bo porabljene za raziskave in inovacije (R&I), da bi se Italiji pomagalo doseči njen cilj v okviru strategije Evropa 2020, da za raziskave in inovacije porabi 1,53 % BDP (trenutni delež: 1,26 %). S porabo za raziskave in razvoj, ki jo bo dopolnjevalo več kot 7,8 milijarde EUR za MSP v sektorjih, ki vključujejo kmetijstvo, ribištvo in akvakulturo, se bo zagotovila močna in usklajena spodbuda za obnovitev splošne konkurenčnosti Italije. Poleg tega se bo z 2 milijardama EUR, ki bo bosta porabljeni za ultrahitra širokopasovna omrežja in storitve IT, spodbujala konkurenčnost, Italiji pa obenem omogočili doseči cilje njene strategije za digitalno agendo. Več kot 2,7 milijarde EUR bo namenjene posodobitvi železniške in pomorske infrastrukture v manj razvitih delih države, da bi se zagotovil resničen prehod na trajnostno mobilnost. Poleg tega bodo skoraj 4 milijarde EUR porabljene za naložbe v spodbujanje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. To bo državi pomagalo doseči njen cilj v okviru strategije Evropa 2020 glede 20-odstotnega zmanjšanja porabe primarne energije.

Naložbe v človeški kapital in pomoč osebam pri vstopanju na trg dela bosta glavni prednostni nalogi, pri čemer bo velik poudarek na reševanju problematike brezposelnosti mladih. Italija bo več kot 4,7 milijarde EUR sredstev iz skladov ESI porabila za povečanje zaposlenosti na ciljnih 67–69 % v skladu s strategijo Evropa 2020. To bo zajemalo prilagojene storitve za 560 000 mladih, ki leta 2014 in 2015 niso bili zaposleni in se niso izobraževali ali usposabljali. 4 milijarde EUR bodo porabljene za pobude za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti, od katerih bo po ocenah imelo koristi 2,2 milijona ljudi. Dodatne 4 milijarde EUR bodo porabljene za usklajevanje izobraževanja s potrebami trgov dela ter za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja na 16 % do leta 2020. To bo prineslo koristi za več kot 2,8 milijona učencev, dijakov in študentov.

Skladi ESI se bodo uporabljali za podporo podeželskih območij, saj bodo spodbujali konkurenčnost kmetijskega in živilskega sektorja, trajnostno rabo naravnih virov, biotsko raznovrstnost in podnebne ukrepe. Znaten prispevek bo namenjen tudi prizadevanjem za izpolnjevanje ciljev digitalne agende.

Skladi ESI bodo podpirali tudi nove priložnosti za rast znotraj „modrega gospodarstva“, zlasti v okviru strategije EU za jadransko-jonsko regijo. S sredstvi ESPR se bo podpiralo izvajanje nove skupne ribiške politike, pri čemer bo poudarek na prehodu na okoljsko bolj trajnostne gospodarske dejavnosti v ribištvu in akvakulturi. ESPR bo prispeval k 30-odstotnemu povečanju čistega dobička ribištva ter h podvojitvi proizvodnje organske akvakulture.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

S finančnimi instrumenti bo zagotovljenega okoli 2,187 milijona EUR, zlasti za MSP in inovacije ter v manjši meri za energetsko učinkovitost, pa tudi za zaposlovanje in trg dela. Ta znesek v kombinaciji z viri, ki so ostali po zaključku programov iz prejšnjega programskega obdobja, je skladen z naloženimi strategijami različnih programov ter sposobnostjo za črpanje sredstev, ki jo je država pokazala v obdobju 2007–2013. Na podlagi rezultatov predhodnih ocen, ki se trenutno izvajajo, bodo proučene nove možnosti za razširitev področja uporabe in/ali povečanje obsega sredstev, dodeljenih finančnim instrumentom.

Strategije urbanega razvoja Italije bo vključevala komponento, ki se bo centralno upravljala in jo bo sestavljal nacionalni program za 14 „metropolitanskih“ območij iz vse države. Dopolnjevala bo strategije urbanega razvoja iz regionalnih programov, ki se bodo večinoma izvajali v okviru namenskih prednostnih osi ter v nekaterih primerih tudi prek celostnih teritorialnih naložb. Za tako imenovana „notranja območja“ je bil pripravljena posebna teritorialna strategija, ki se bo izvajala v okviru regionalnih programov. To so predvsem podeželska območja, opredeljena na podlagi meril, kot so demografija, upadanje prebivalstva in raven storitev. Pristop Leader, ki ga financirajo skladi ESI, bo imel pomembno vlogo v teritorialnem razvoju podeželskih skupnosti in gospodarstev.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Za Italijo veljajo nacionalne in regionalne predhodne pogojenosti. To je posledica njene ustavne ureditve in iz tega izhajajoče delitve pooblastil med nacionalnimi in regionalnimi organi (ki pa so trenutno v postopku reforme). Italija ni izpolnila 3 splošnih predhodnih pogojenosti, 2 predhodnih pogojenosti, i sta vezani na ESPR, ter 10 tematskih predhodnih pogojenosti. Splošne pogojenosti (javna naročila, okolje in državna pomoč) so še posebej pomembne, ker sta zakonodaja in praksa na teh področjih še vedno med glavnimi viri nepravilnosti, kar otežuje učinkovito porabo sredstev. Za te tematske pogojenosti so potrebni akcijski načrti na področjih, kot so strategije pametne specializacije, IT, promet, energetska učinkovitost in dejavno vključevanje.

3. Upravljanje skladov ESI

Znatne slabosti v upravni zmogljivosti za upravljanje sredstev so vztrajno ovirale njihovo učinkovitost. To še zlasti velja za manj razvite regije na jugu Italije, kot je bilo ugotovljeno v petih zaporednih političnih priporočilih, ki so bila v okviru evropskega semestra izdana od leta 2011. Ob upoštevanju tega dejstva bodo morali programe, ki jih sofinancira EU, spremljati načrti za upravno okrepitev. Ti so namenjeni zagotavljanju, da imajo organi, pristojni za sklade, osnovno strukturo in znanja, potrebna za upravljanje sredstev, ki so jim zaupana. Programi ESI bodo prispevali k odpravljanju slabosti v javnem naročanju, državni pomoči ter boju proti goljufijam in korupciji: ta področja so bistvena za zagotovitev, da se skladi pravilno upravljajo. Programi v okviru skladov ESI bodo vključevali tudi nacionalni program, ki bo v celoti namenjen izboljšanju celotne javne uprave.

4. Poenostavitev za upravičence

Organi upravljanja skladov ESI razvijajo načine za zmanjšanje upravnega bremena za upravičence in javno upravo. Eden teh načinov je večja uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov ter izboljšanje temu namenjenega informacijskega sistema.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Latviji

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Latvijsko gospodarstvo je začelo znova rasti leta 2011. Stanje na trgu dela se je izboljšalo, stopnja zaposlenosti, ki je 70,7-odstotna, pa je nad povprečjem EU (2014). Dolgotrajna brezposelnost, brezposelnost mladih in delež mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, so se znižali pod povprečje EU. V Latviji je na voljo pobuda za zaposlovanje mladih.

Nezadostno javno financiranje raziskav in inovacij ter razdrobljenost sistema raziskav in inovacij vodita do slabih rezultatov na področju znanstvenih raziskav in škodujeta konkurenčnosti. Latvija ima visoke stopnje revščine, socialne izključenosti in neenakosti v družbi. Več je treba storiti za to, da bi poklicno izobraževanje postalo privlačno za mlade. Treba je izboljšati kakovost sistema zdravstvenega varstva in dostop do njega ter energetsko učinkovitost prometa, stavb in ogrevalnih sistemov. Naložbe iz skladov ESI bodo namenjene podpori izvajanju političnih priporočil na teh področjih, podanih v okviru evropskega semestra.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Skladi ESI podpirajo raziskave in tehnološki razvoj (RTR) in inovacije, s čimer bodo državi pomagali doseči nacionalni cilj, tj. 1,5 % BDP, vloženega v RTR (0,66 % leta 2012), povečati delež inovativnih MSP na 40 % (z 29,9 % leta 2010) ter odpraviti pomanjkljivosti njenega sistema inovacij in olajšati sodelovanje med podjetji, znanostjo in izobraževanjem, kar bo povečalo inovacijski potencial.

Z zagotovitvijo dostopa do visokohitrostnih širokopasovnih povezav za najmanj 80 % gospodinjstev in razvojem spletnih storitev se bo spodbujala rast informacijske družbe. Na podeželskih območjih bo zagotovljeno širokopasovno omrežje s hitrostjo najmanj 30 Mb/s za zmanjšanje digitalne vrzeli.

Cilj naložbe v višini 762 milijonov EUR v MSP, vključno v kmetijstvu in ribištvu, je povečati njihovo konkurenčnost in inovativnost s podpiranjem novih podjetij, spodbujanjem zasebnih naložb in ustanovitvijo najmanj 1 800 delovnih mest. Glavna ciljna področja bodo izvozna zmogljivost MSP, dostop do financiranja, usklajevanje kompetenc delavcev s potrebami na trgu dela, povečevanje konkurenčnosti in pomoč novim podjetjem. Skoraj 4,5 % kmetov bo prejelo podporo za posodobitev in prestrukturiranje kmetij, povečano financiranje pa bo pomagalo privabiti več mladih kmetov v sektor. Podpora bo namenjena tudi konkurenčnosti in produktivnosti sektorja akvakulture. Ta naj bi po pričakovanjih potrojil proizvodnjo ter bo prispeval k preskrbi s hrano in zaposlovanju. Skladi ESI se bodo uporabljali za povečanje institucionalne zmogljivosti javne uprave in učinkovitosti sodstva.

Podprli bodo prehod na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih in tako pomagali Latviji doseči nacionalni cilj strategije Evropa 2020, da bi 40 % energije prihajalo iz obnovljivih virov (35,8 % leta 2012). Skladi se bodo osredotočali na energetsko učinkovitost stanovanj in poslovnih prostorov, rabo obnovljivih virov energije pri daljinskem ogrevanju ter nizkoogljični promet.

Sredstva iz skladov ESI bodo dodeljena trajnostni rabi naravnih virov in prilagajanju podnebnim spremembam. Z naložbami se bodo zmanjšala tveganja, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in sicer večinoma z zmanjšanjem obalne erozije in preprečevanjem poplav. Sprejeti bodo ukrepi za povečanje količine recikliranih odpadkov za 423 120 ton na leto ter obnovo kanalizacijskih omrežij in omrežij odpadne vode, ki niso skladna z zahtevami glede kakovosti. Skupaj 1,3 milijona prebivalcev bo priključenih na centralizirano omrežje za ravnanje z odpadnimi vodami. Sofinancirana bosta ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, pa tudi akvakulturo, ki zagotavlja okoljske storitve. Podpora bo namenjena cilju skupne ribiške politike glede ohranjanja morskih bioloških virov.

Skladi ESI se bodo uporabljali za razvoj trajnostne in učinkovite prometne infrastrukture. Prednost bodo imeli železniška in cestna infrastruktura TEN-T, povezovanje urbanih območij z omrežji TEN-T in obnova regionalnih cest. To bo vključevalo obnovo ali posodobitev 998 km železniških prog in 574 km cest (345 km v omrežju TEN-T).

Ukrepi za spodbujanje zaposlovanja in povečanje mobilnosti delovne sile bodo omogočili 22 950 trenutno brezposelnim, da najdejo zaposlitev. Več kot 11 000 mladih, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo ali niso zaposleni, bo prejelo ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje ali vajeništvo ali pripravništvo.

Sredstva bodo vložena v izobraževanje, znanja in spretnosti ter vseživljenjsko učenje. Reforma visokošolskega izobraževanja bo vključevala ustanovitev nacionalne agencije za akreditacijo, akreditacijo 80 novih študijskih programov, uvedbo upravljanja na podlagi rezultatov v 20 visokošolskih ustanovah in posodobitev učnega okolja. Poklicno izobraževanje in usposabljanje bo izboljšano z razširitvijo uporabe učenja na delovnem mestu. To bo 70−80 % dijakov in študentov omogočilo, da bodo prejeli podporo za pridobitev poklica ali druge kvalifikacije. Izboljšale se bodo kvalifikacije 4 500 zaposlenih v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, 70−80 % ustanov za poklicno izobraževanje in usposabljanje pa bo posodobljenih. Za kmete in lastnike kmetijskih in gozdarskih podjetij bo organizirano usposabljanje za izboljšanje njihovega znanja o učinkoviti proizvodnji in podnebju prijaznem upravljanju virov. Spodbujalo se bo sodelovanje z raziskovalci.

Ukrepi, namenjeni izboljšanju socialnega vključevanja in boja proti revščini, bodo pomagali najti zaposlitev skoraj 4 000 prikrajšanim brezposelnim. Podpiral se bo prehod na skupnostno varstvo otrok in odraslih z motnjami v duševnem razvoju, pa tudi boljši dostop do zdravstvenega varstva za celotno latvijsko prebivalstvo.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Finančni instrumenti v vrednosti 185 milijona EUR bodo na voljo za podporo podjetjem in financiranje ukrepov energetske učinkovitosti. Posojilni, jamstveni in kapitalski instrumenti se bodo večinoma uporabljali za podporo MSP in energetski učinkovitosti stavb.

Trajnostni urbani razvoj se bo spodbujal s celostnimi teritorialnimi naložbami. Lokalna partnerstva bodo postala dejavnejša zaradi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v okviru katerega bodo sredstva prejeli projekti, ki jih izvaja 34 lokalnih akcijskih skupin po vsej Latviji.

Na ozemljih, pomembnih za ribolov, se bodo z uporabo pristopa financiranja iz več skladov izvajali ukrepi, osredotočeni na trajnostni razvoj ribiških regij.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Najpomembnejše predhodne pogojenosti, ki ob sprejetju sporazuma o partnerstvu in programa niso bile izpolnjene, so razvoj strateških okvirov za strategijo pametne specializacije za raziskave in razvoj, reševanje problematike zgodnjega opuščanja šolanja in izboljšanje okoljske politike. Za njihovo izpolnitev do leta 2016 so bili dogovorjeni akcijski načrti. Priporočamo, da je vsaka odločitev o naložbah v infrastrukturo osnovana na sporočenih potrebah v sektorju zdravstvenega varstva (kot velja v drugih državah, npr. v Romuniji in na Poljskem).

3. Upravljanje skladov ESI

Ustanovljena je bila enotna agencija za sklepanje pogodb, delo skupnega odbora za spremljanje ESS, ESRR in KS pa podpirajo tematski pododbori. Odbora za spremljanje EKSRP in ESPR vodi ministrstvo za kmetijstvo.

4. Poenostavitev za upravičence

Upravičenci bodo imeli korist od poenostavljene institucionalne ureditve, enotnih standardov, večje uporabe spletne uprave, elektronskega sistema za objavo javnih naročil in večje uporabe možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Litvi

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Litovsko gospodarstvo je pokazalo izjemno sposobnost ponovne vzpostavitve konkurenčnosti po krizi. To je v zadnjih letih podpiralo močno rast. Vendar pa bo morala država za zagotovitev dolgoročne trajnostne in vključujoče rasti obravnavati številna vprašanja.

Prvo se nanaša na njeno sposobnost, da bi se povzpela po lestvici dodane vrednosti. Litovski trg dela omejujejo ovire, povezane s ponudbo človeškega kapitala in kompetenc. Število delovno sposobnih prebivalcev se hitro zmanjšuje, udeležba na trgu dela pa ostaja razmeroma nizka. Obstaja veliko tveganje, da se bo pomanjkanje kompetenc sčasoma povečalo. Delež prebivalcev, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, ostaja velik, neenakosti pa se povečujejo. Naložb zasebnega sektorja, zlasti v raziskave in inovacije, je malo, kar lahko zavira dolgoročno rast. Litva mora še naprej izboljševati zanesljivost oskrbe z energijo in povečevati konkurenco na energetskem trgu. Energetska intenzivnost v Litvi je visoka, zaradi česar je med energetsko najmanj učinkovitimi državami v EU. Analiza nacionalnih ciljev strategije Evropa 2020 kaže velike vrzeli pri povečevanju izdatkov za raziskave in inovacije, povečevanju zaposljivosti in doseganju energetskih ciljev. Te pomanjkljivosti so upoštevane v političnih priporočilih v okviru evropskega semestra.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Skladi ESI bodo prispevali k izboljšanju inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva ter krepitvi povezav med raziskavami in inovacijami ter industrijskimi politikami. Pričakuje se, da bodo izdatki za raziskave in razvoj na prebivalca v poslovnem sektorju do leta 2023 dosegli 60,7 EUR (24,1 EUR leta 2011). To bo doseženo z okrepitvijo sistemov raziskav in inovacij v podjetjih ter spodbujanjem prenosa znanja na področju raziskav in razvoja med akademskim in poslovnim okoljem.

Podpora v višini 1,2 milijarde EUR za MSP ter kmetijska, akvakulturna in ribiška gospodarstva bo uporabljena kot pomoč za povečanje števila podjetij na 1 000 prebivalcev z 39 leta 2013 na 48 leta 2023 ter tudi za povečanje stopnje produktivnosti in dodane vrednosti na 17 726 EUR na zaposlenega na leto (12 432 EUR leta 2013). Prispevala bo tudi k posodobitvi in povečanju gospodarske uspešnosti skoraj 8 000 malih in srednje velikih kmetij ter k financiranju zagonskih stroškov več kot 1 100 novih mladih kmetov. Skladi ESI se bodo uporabljali tudi za izboljšanje poslovnega okolja, tako da bo olajšano ustanavljanje podjetij, izboljšan dostop MSP do financiranja in zagotovljene prilagojene poslovne storitve.

Skladi ESI bodo pomagali odpravljati brezposelnost, izboljšati kakovost izobraževanja in usposabljanja ter zagotoviti boljše zadovoljevanje povpraševanja na trgu dela s povišanjem stopnje kvalifikacij in spretnosti aktivne delovne sile ter preprečevanjem zgodnjega opuščanja šolanja. Skupaj 55 000 brezposelnih bo sodelovalo v programih, namenjenih pomoči brezposelnim, da se vrnejo na odprti trg dela. ESS bo prispeval k ustvarjanju 1 800 novih delovnih mest v novih podjetjih in podpiral udeležbo 5 000 invalidov v programih poklicne rehabilitacije. Posledično naj bi stopnja zaposlenosti delovno aktivnega prebivalstva (v starosti od 20 do 64 let) leta 2023 dosegla 72,8 % (69,9 % leta 2013). Ob upoštevanju že zdaj dobrih rezultatov v smislu zviševanja stopnje doseganja terciarne izobrazbe in zniževanja stopnje zgodnjega opuščanja šolanja se bodo skladi ESI usmerili na izboljšanje kakovosti izobraževanja in njegove ustreznosti za trg dela ter boljše prilagajanje ponudbe kompetenc glede na povpraševanje po njih. Skladi bodo pomagali povečati udeležbo odraslih v vseživljenjskem učenju s 5,7 % leta 2013 na 8 % leta 2017. Za več kot 60 000 oseb, zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu, bo organizirano usposabljanje s ciljem izboljšati konkurenčnost teh sektorjev.

Skladi ESI se bodo uporabljali tudi za pomoč pri zmanjšanju revščine in izboljšanju socialne vključenosti. Naložbe bodo zlasti pomagale tistim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, da se znova zaposlijo, povečale udeležbo starejših delavcev na trgu dela ter izboljšale dostop do socialnih in zdravstvenih storitev ter njihovo kakovost. Ti ukrepi bodo pomagali zmanjšati število oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, za 100 000 do leta 2020.

1,4 milijarde EUR bo dodeljenih energetiki in podnebnim spremembam. Financirani ukrepi bodo prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 600 000 ton ekvivalenta CO2/leto. Končna poraba energije v storitvenem sektorju in gospodinjstvih naj bi se do leta 2023 zmanjšala za 7,56 GWh, energetska intenzivnost industrije pa naj bi se do leta 2023 zmanjšala na 1,778 MWh/EUR (z 2,592 MWh/EUR leta 2012). Naložbe v energetsko infrastrukturo bodo pomagale okrepiti vključevanje na notranji energetski trg EU.  

Z naložbo v višini 1 milijarde EUR, dodeljeno prometu, se bodo razširila omrežja TEN-T in povečala dostopnost. Ta dodeljena sredstva bodo omogočila izgradnjo ali posodobitev 300 km cest in 70 km železniških prog, zmanjšala število nesreč in izboljšala povezave med različnimi načini prevoza.

Naložbe v višini 0,9 milijarde EUR bodo dodeljene okoljskim ukrepom in izboljšanju učinkovite rabe virov. Delež komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, se bo bistveno zmanjšal (z 78 % leta 2011 na 35 % leta 2023). Sredstva bodo namenjena podpori okolju in podnebju prijaznih praks gospodarjenja z zemljišči, vključno z ekološkim kmetovanjem, na 11 % kmetijskih zemljišč in razširitvi trajnostnega gozdarstva, kar bo pomagalo zaščititi biotsko raznovrstnost. V ribištvu in akvakulturi se bo razširila uporaba trajnostnih metod, s čimer se bodo v skladu z novo skupno ribiško politiko izboljšali morski ekosistemi in vodna biotska raznovrstnost. Naključni ulov se bo zmanjšal za 43 ton, proizvodnja iz ekološke akvakulture pa bo leta 2023 dosegla 2 000 ton.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Pričakuje se, da bo več kot 700 milijonov EUR na voljo prek finančnih instrumentov in usmerjenih zlasti v energetsko učinkovitost, MSP in samozaposlovanje. To pomeni več kot 50-odstotno povečanje v primerjavi s programskim obdobjem 2007−2013.

Vzpostavljeni programi bodo zagotavljali, da se bodo razpoložljivi teritorialni instrumenti v celoti izkoristili. Mestni organi bodo pristojni za upravljanje naložbe v višini 210 milijonov EUR, ki bo večinoma dodeljena trajnostnemu urbanemu razvoju ter gospodarski in socialni prenovi. Izvajanje strategij lokalnega razvoja v vrednosti približno 100 milijonov EUR na vseh podeželskih in obalnih ter nekaterih urbanih območjih bo okrepilo lokalna partnerstva.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

V skladu z dogovorjenimi akcijskimi načrti je Litva sprejela manjkajoče strategije in druge politike, potrebne za izpolnitev vseh predhodnih pogojenosti.

3. Upravljanje skladov ESI

ESRR, ESS in Kohezijski sklad so del enotnega programa, ki ga upravlja ministrstvo za finance. EKSRP in ESPR imata ločene programe, vendar oba upravlja ministrstvo za kmetijstvo. Organa upravljanja sta člana odbora za spremljanje pri drugem organu, kar zagotavlja tesno usklajevanje med skladi ESI. Za povečanje koristi, ki jih zagotavljajo skladi ESI, se bo uporabljala vrsta dopolnilnih političnih instrumentov EU (npr. Obzorje 2020) in nacionalnih političnih instrumentov.

4. Poenostavitev za upravičence

Litva namerava poenostaviti postopke za vse sklade ESI, da bi bolje izkoristila možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, in izboljšati informacijske sisteme, ki so na voljo upravičencem (npr. z vzpostavitvijo enotne točke dostopa, izboljšanjem kakovosti informacij in zagotavljanjem spletnih obrazcev).

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Luksemburgu

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Čeprav luksemburško gospodarstvo na splošno dosega dobre rezultate, se rast še vedno ni vrnila na stopnje, na katerih je bila pred krizo. Glavna področja, na katerih obstajajo težave, ki jih je treba odpraviti, vključujejo dolgoročno vzdržnost javnih financ, produktivnost dela in stroškovno konkurenčnost (ki sta nedavno začeli stagnirati), zaposlovanje in socialno kohezijo. Precejšnja prizadevanja so potrebna tudi za razvoj nizkoogljičnega in z viri gospodarnega gospodarstva na podlagi politik, ki vplivajo na energetski sektor.

Gonilo rasti in moč tega sektorja sta državi omogočila, da je vzpostavila in da ohranja veliko blaginjo, ne da bi bile ogrožene javne finance. Vendar pa je gospodarstvo hkrati postalo močno odvisno od tega sektorja. Zato sta za Luksemburg ključnega pomena diverzifikacija in iskanje alternativnih virov rasti.

Luksemburški trg dela deluje dobro, stopnje doseganja terciarne izobrazbe so visoke. Vendar pa so stopnje zaposlenosti pri starejših delavcih, ženskah in nizkokvalificiranih mladih razmeroma nizke (brezposelnost mladih je 21,2-odstotna). Sistem „skupne obdavčitve“ in zasnova sistema socialnih prejemkov lahko odvračata od dela. Treba je tudi opozoriti, da se delež otrok, enostarševskih gospodinjstev in migrantov, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, povečuje, čeprav je zdaj zelo majhen. Luksemburg je le malo napredoval pri krepitvi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v zvezi s splošno reformo sekundarnega izobraževanja pa ni bilo napredka.

Poleg tega glede na najnovejše napovedi zaostaja pri izpolnjevanju cilja strategije Evropa 2020 glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Onesnaženost, ki je posledica kmetijskih dejavnosti, prav tako močno vpliva na kakovost vode. Država ne bi smela zanemarjati potrebe po izboljšanju tehnik organskega gnojenja, da bi postale manj škodljive za okolje in učinkovitejše. Poleg tega so kljub zavezi Luksemburga, da bo do leta 2020 zaustavil izgubljanje biotske raznovrstnosti, nujni nadaljnji ukrepi za dosego tega cilja.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Glede na razmeroma skromna sredstva, dodeljena Luksemburgu iz skladov ESI, je neizogibno, da se programi osredotočajo na obravnavanje posebnih vidikov opredeljenih težav. Povečanje naložb v raziskave in razvoj je ključnega pomena za večjo gospodarsko diverzifikacijo. Zato bo okrepljeno sodelovanje med nacionalnim raziskovalnim centrom in luksemburško univerzo, da bi se v raziskave vključilo dodatnih 300 MSP. Z ukrepi, sprejetimi na področju kmetijstva, se bo povečala konkurenčnost s spodbujanjem podjetništva, lajšanjem prestrukturiranja podjetij in oživitvijo sektorja. Pričakuje se, da bodo sredstva v višini 30 milijonov EUR, dodeljena iz EKSRP, podprla naložbe v posodobitev obratov, prestrukturiranje podjetij in inovativne tehnike za približno 21 % kmetij, 7 % pa jih bo imelo korist od poslovnega razvojnega načrta za mlade kmete, ki ga podpira EKSRP.

Skladi ESI se bodo uporabljali tudi za odpravljanje brezposelnosti in socialne izključenosti. Podprli bodo ukrepe, namenjene izboljšanju kvalifikacij in spretnosti mladih in iskalcev zaposlitve (vključno s tistimi s priseljenskim poreklom) ter zagotovitvi boljše usklajenosti ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Skladi bodo pomagali razširiti in izboljšati program jamstva za mlade ter zagotoviti enak dostop do vseživljenjskega učenja. V tem okviru bo ESS financiral ukrepe, katerih cilj je 15 000 osebam zagotoviti usposabljanje, priložnost za izboljšanje njihovih kvalifikacij in pomoč pri iskanju zaposlitve.

Za ukrepe, povezane z varstvom okolja in učinkovito rabo virov, je namenjenih 62 milijonov EUR. Ta sredstva bodo porabljena za podporo finančnim ukrepom, namenjenim obnovi, ohranjanju in krepitvi ekosistemov, ki so jih prizadele kmetijske dejavnosti. Pogodbe za upravljanje 90 % kmetijskih zemljišč v uporabi bodo zahtevale prakse upravljanja za podporo biotski raznovrstnosti in varstvu naravnih območij. Poleg tega bodo na podlagi pogodb, ki bodo zajemale 28 % vseh kmetijski površin v uporabi, potrebne prakse upravljanja za izboljšanje kakovosti vode. Sredstva iz skladov ESI bodo namenjena tudi podpori prehodu na nizkoogljično in z viri gospodarno gospodarstvo, zlasti z naložbami v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in prehod na bolj trajnostne načine prevoza v mestih. Ocenjuje se, da se bo poraba energije v stavbah do leta 2020 zmanjšala za 20 %. Po pričakovanjih naj bi se povečala tudi raba obnovljivih virov energije, in sicer z 2,9 % leta 2014 na 11 % leta 2020, letne emisije toplogrednih plinov pa naj bi se zmanjšale za 15 000 ton ekvivalenta CO2.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Luksemburg zaradi omejenega obsega financiranja ne načrtuje uporabe finančnih instrumentov.

Od strategij, ki jih bodo razvile lokalne akcijske skupine, bo imelo korist 30 % podeželskega prebivalstva. Programi celostnih teritorialnih naložb (ki jim je dodeljenih 6 % sredstev iz ESRR) bodo vključevali ukrepe za trajnostni urbani razvoj.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Predhodne pogojenosti, povezane s strategijo pametne specializacije, še niso v celoti izpolnjene. Vlada še ni sprejela strategije pametne specializacije za raziskave in razvoj.

3. Upravljanje skladov ESI

Ustanovljen je bil posvetovalni odbor, v katerem so združeni vsi organi upravljanja vseh skladov ESI. Cilj odbora je usklajevati razvoj strategij in prednostnih nalog za vsak sklad, zagotavljati, da se programi medsebojno dopolnjujejo, ter pripravljati sporazume o partnerstvu in se pogajati o njih.

4. Poenostavitev za upravičence

Sistemi za izmenjavo informacij se izboljšujejo, uporaba IKT se povečuje. Zbirka podatkov geografskega informacijskega sistema in spletišče geoportala, ki zagotavlja neposreden dostop do podatkov o lokaciji zaščitenih kopenskih ali vodnih območij, bosta postala celovitejša z dodajanjem informacij o celotnem površju in vseh strukturnih značilnostih. Ta posodobitev, načrtovana za leto 2015, bi morala upravičencem zelo koristiti.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Malti

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Malteško gospodarstvo in trg dela sta med krizo dobro delovala. V obdobju 2011−2014 je bila povprečna realna rast BDP več kot 2,7-odstotna, spodbujali pa so jo močno domače povpraševanje, turizem ter izvoz blaga in storitev. Kljub težavnemu zunanjemu okolju je Malta ohranila pozitivno trgovinsko bilanco, povečala zaposlenost in ohranila nizko stopnjo brezposelnosti (leta 2014 manj kot 6-odstotna). Vendar pa zunanjo konkurenčnost proizvodnega sektorja omejujejo številni dejavniki, vključno s strukturnimi pomanjkljivostmi v poslovnem okolju, majhnim številom raziskav in inovacij, veliko odvisnostjo od zunanjih energetskih virov in občutljivostjo za zunanje okolje. Te težave pomenijo tudi veliko grožnjo za dolgoročno vzdržnost in kakovost življenja. Dobri gospodarski rezultati Malte se ne skladajo z njeno stopnjo socialne kohezije. Udeležba na trgu dela je še vedno nizka, kar kaže na neizkoriščen potencial gospodarstva in potrebo po prilagoditvi sistema izobraževanja in usposabljanja za boljše zadovoljevanje potreb trga dela. Te težave so upoštevane v političnih priporočilih v okviru evropskega semestra in jim je bila pri dodeljevanju sredstev iz skladov ESI namenjena posebna pozornost.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Da bi Malta povečala konkurenčnost s spodbujanjem inovacij in ustvarjanjem podjetjem prijaznega okolja, si bo prizadevala za (a) povečanje zmogljivost za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije z naložbami v javno infrastrukturo in raziskovalne ustanove, (b) spodbujanje poslovnih naložb in povezav med podjetji ter raziskavami in izobraževanjem ter (c) krepitev in razvoj novih izdelkov in aplikacij na področju IKT, da bi med drugim povečala učinkovitost javnih storitev. Za še posebej pomembne cilje na tem področju politike se štejejo spodbujanje podjetništva, izboljšanje konkurenčnosti podjetij in podpiranje rasti podjetij. Med tistimi, ki bodo deležni podpore, bodo podjetja v kmetijskem in ribiškem sektorju. Namen ESPR je zlasti izboljšati učinkovito rabo virov in gospodarsko vzdržnost v sektorju ribištva in akvakulture. Temu prednostnemu področju bo dodeljenih do 190 milijonov EUR oziroma 23 % vseh sredstev, ki jih bo Malta prejela iz skladov ESI

ter bodo pomagala državi izpolniti cilj strategije Evropa 2020 glede povečanja deleža BDP, namenjenega raziskavam in inovacijam, z 0,72 % na 2 %. Drugi pričakovani rezultati na tem področju vključujejo povečanje raziskav in inovacij na področjih, opredeljenih v strategiji pametne specializacije, vključno s kmetijskim sektorjem, povečanje kakovosti in učinkovitosti storitev e-uprave za podjetja in posameznike, zmanjšanje upravnega bremena podjetij ter povečanje skupnega prispevka MSP h konkurenčnosti in zaposlenosti, med drugim v kmetijstvu in ribištvu/akvakulturi.

Za razvoj in ohranjanje okolju prijaznega in z viri gospodarnega gospodarstva si bo Malta prizadevala, da bi podpirala javne in zasebne naložbe v obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost ter naložbe v kmetijstvo, vodni sektor in sektor odpadkov. Sprejeti bodo tudi ukrepi za ohranjanje naravnih virov, ohranjanje in varstvo naravne in kulturne dediščine, obnovo biotske raznovrstnosti, izboljšanje urbanega okolja ter podporo multimodalnim in nizkoogljičnim prometnim sistemom in infrastrukturi. Ti ukrepi bi morali Malti pomagati izpolniti zahteve pravnega reda EU. Temu prednostnemu področju bo dodeljenih 51 % sredstev, ki jih bo Malta prejela iz skladov ESI. Financirani ukrepi bodo pomagali državi izpolniti njene cilje strategije Evropa 2020 glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, povečanja uporabe obnovljive energije (na 10 % skupne porabe energije) in povečanja energetske učinkovitosti. Drugi pričakovani rezultati na tem področju so izboljšanje kakovosti tal in vode, med drugim v kmetijskem sektorju, povečanje deleža recikliranih odpadkov in razvoj bolj trajnostnih praks ravnanja z odpadki, boljše varstvo biotske raznovrstnosti, naravne in kulturne dediščine in urbanega okolja ter povečanje učinkovitosti in trajnostnosti v prometnem sektorju.

Za ustvarjanje zaposlitvenih možnosti z naložbami v človeški kapital in izboljšanje zdravja in dobrega počutja si bo Malta prizadevala za spodbujanje trajnostnega in visokokakovostnega zaposlovanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zagotovitev večje socialne vključenosti, odpravljanje revščine in diskriminacije ter povečanje zmogljivosti vladnih ustanov in sodstva. Skladi ESI se bodo uporabljali za zagotavljanje podpore več kot 5 700 osebam na področju zaposlovanja, več kot 24 000 osebam, ki sodelujejo v izobraževanju in usposabljanju, ter več kot 8 500 osebam, ki sodelujejo v projektih socialnega vključevanja. Ti ukrepi bodo pomagali državi izpolniti cilje strategije Evropa 2020 (povečanje zaposlenosti na 70 % in povišanje stopnje doseganja terciarne izobrazbe na 33 %, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja s 33,5 % na 10 % in odprava tveganja revščine ali socialne izključenosti za približno 6 560 oseb).

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Znesek sredstev za finančne instrumente bo v primerjavi z obdobjem 2007−2013 znašal več kot trikrat toliko, in sicer 34 milijonov EUR. Malta prispeva 15 milijonov EUR k pobudi za MSP.

5,2 % sredstev iz ESRR je dodelila trajnostnemu urbanemu razvoju (z osredotočanjem zlasti na ohranjanje kulturne in zgodovinske dediščine v lasti države), izboljšanju zaposlitvenih možnosti na socialno prikrajšanih območjih v južnem pristaniškem delu mesta Valletta ter podpori za gospodarsko in socialno prenovo drugih prikrajšanih urbanih in podeželskih skupnosti.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Pet od enajstih tematskih predhodnih pogojenosti še ni izpolnjenih, od tega so tri ključnega pomena za programa ESRR in KS. Nanašajo se na (1) razvoj strategije pametne specializacije, (2) izvajanje politike pokrivanja stroškov za vodni sektor in (3) razvoj celovitega osrednjega načrta za promet za vključitev priprave zrelih projektov. Pet tematskih predhodnih pogojenosti, ki se nanašajo na program ESS, sprva ni bilo izpolnjenih, vendar je bil dogovorjen akcijski načrt in zdaj so te tematske predhodne pogojenosti izpolnjene. Trenutno se izvaja akcijski načrt za predhodno pogojenost, povezano s statističnim sistemom. Posebna predhodna pogojenost, ki se uporablja za ESPR, povezana s poročanjem o ribolovni zmogljivosti, je delno izpolnjena (vzpostavljen je akcijski načrt). Vendar pa še niso izpolnjene posebne predhodne pogojenosti, ki se uporabljajo za EKSRP, povezane s preprečevanjem in obvladovanjem tveganj, učinkovitostjo rabe energije in vode ter uporabo in kakovostjo IKT.

3. Upravljanje skladov ESI

Tri programe ESRR, KS in ESS bo izvajal isti organ upravljanja − oddelek za načrtovanje in usklajevanje prednostnih nalog pri ministrstvu za evropske zadeve in izvajanje volilnega manifesta (MEAIM). Programa EKSRP in ESPR upravlja isto ministrstvo. Ta sistem centraliziranega upravljanja je močno olajšal usklajevanje različnih programov.

4. Poenostavitev za upravičence

Morebitni prijavitelji in upravičenci lahko pridobijo nasvet skupne informacijske službe za pomoč, ki jo skupaj upravljata oddelek za načrtovanje in usklajevanje prednostnih nalog ter oddelek za sklade in programe v okviru MEAIM. Storitve, ki jih ponuja služba za pomoč, ki je delovala že v programskem obdobju 2007−2013, bodo razširjene, da bodo pokrivale vse sklade ESI. Cilj je, da bi lahko morebitnim prijaviteljem, upravičencem in splošni javnosti ponudila neposredno komuniciranje (med drugim po e-pošti) z organi upravljanja, prek katerega lahko zahtevajo informacije o splošnih ali posebnih zadevah.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Nizozemskem

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Kljub okrevanju gospodarstva na Nizozemskem mora država še vedno obravnavati številne pomembne težave. Morala bo še veliko storiti, da bi dosegla cilje strategije Evropa 2020 glede naložb v raziskave in inovacije, rabe obnovljive energije, izvajanja ukrepov varčevanja z energijo ter stopnje udeležbe na trgu dela in socialne vključenosti. Zato je treba sedanja prizadevanja vsaj ohranjati, če že ne okrepiti. Več teh težav je upoštevanih v političnih priporočilih v okviru evropskega semestra. Glede na to, da so sredstva za Nizozemsko, dodeljena iz skladov ESI, razmeroma skromna, se bodo programi osredotočali predvsem na pomoč državi pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Sredstva iz skladov ESI bodo pomagala okrepiti potencial za inovacije na Nizozemskem s financiranjem ukrepov, namenjenih spodbujanju poslovnih naložb v raziskave in inovacije. Ti ukrepi vključujejo strategije za razvoj povezav med podjetji ter raziskovalnimi in razvojnimi inštituti ter ukrepe za podporo odprti inovativnosti s pametno specializacijo. Okrepljeni bodo zlasti prehodi med sektorji, opredeljeni v regionalnih strategijah pametne specializacije. Za to področje politike je bilo dodeljenih približno 355 milijonov EUR. Pričakuje se, da bodo ukrepi povečali intenzivnost raziskav in inovacij v MSP ter izboljšali uporabo inovacij v njih. Cilj ukrepov je zagotoviti podporo za 2 900 podjetij, naložbe skladov ESI pa naj bi ustvarile dodatnih 305 milijonov EUR zasebnih naložb v raziskave in inovacije. Sredstva iz skladov ESI v višini 163 milijonov EUR bodo dodeljena tudi ukrepom za povečanje konkurenčnosti 2 800 MSP v kmetijstvu, ribištvu in akvakulturi.

Sredstva iz skladov ESI v višini 462 milijonov EUR bodo namenjena naložbam za spodbujanje dejavnega vključevanja ter ustvarjanje trajnostnih in visokokakovostnih zaposlitev. Največji del tega zneska bo dodeljen načinom vključevanja na trg dela, namenjenim pomoči izključenim skupinam pri vračanju na trg dela, ter usposabljanju, prekvalifikaciji in individualnemu usposabljanju. Preostala sredstva bodo namenjena ukrepom, povezanim z aktivnim in zdravim staranjem delovne sile ter prilagajanjem delovnih okolij in pogojev, da bi ljudje lahko delali dlje. Pričakuje se, da bo zaradi teh ukrepov približno 27 500 oseb našlo zaposlitev ali pridobilo izobrazbo, s katero bodo pridobili kvalifikacije. Poleg tega bo del celotnega zneska namenjen pomoči za financiranje usposabljanja za tiste, ki so zaposleni v kmetijskem sektorju, da bi izboljšali uporabo inovacij.

Sredstva iz skladov ESI, dodeljena okoljski politiki, bodo večinoma porabljena za financiranje ukrepov za podporo kmetijstvu, ribolovu in akvakulturi. Približno 358 milijonov EUR bo vloženih v ukrepe za obnavljanje, ohranjanje in krepitev ekosistemov, ki so jih prizadele kmetijske dejavnosti, da bi se izboljšala okoljska trajnostnost kmetijskega sektorja in podprle prilagoditve, ki jih zahtevajo podnebne spremembe. Pogodbe za upravljanje 5,9 % kmetijskih zemljišč v uporabi bodo zahtevale prakse upravljanja za podporo biotski raznovrstnosti in varstvu naravnih območij. Pogodbe, ki bodo vključevale dodatnih 5,9 % kmetijskih zemljišč, bodo zahtevale prakse upravljanja za podporo razvoju trajnostnega gospodarjenja z vodami. Skladi bodo prispevali tudi 15 milijonov EUR za preprečevanje tveganj v kmetijskem sektorju s spodbujanjem kmetov, naj sklenejo zavarovanja posevkov in plodov pred vsemi vremenskimi katastrofami, s čimer se bodo osredotočili na dodatnih 1 500 kmetov. 76 milijonov EUR bo vloženih v inovacije, namenjene bolj trajnostnemu ribolovu in akvakulturi ter izboljšanju morskih ekosistemov in vodne biotske raznovrstnosti. To bo pripomoglo k varstvu okolja in spodbujanju učinkovite rabe virov ter zlasti k zmanjšanju naključnega ulova za 25 %.

Nizozemska bo sredstva iz skladov ESI porabila tudi za podporo prehodu na z viri gospodarno nizkoogljično gospodarstvo. 121 milijonov EUR bo namenjenih naložbam za ukrepe, ki so neposredno povezani z obnovljivo energijo in energetsko učinkovitostjo. Ukrepi, ki bodo financirani, vključujejo razvoj prototipov inovativnih nizkoogljičnih tehnologij ter predstavitev in poskusno uporabo teh tehnologij, da bi se v prihodnosti omogočila obsežnejša uvedba. Pričakuje se, da bo približno 535 milijonov EUR oziroma 31 % vseh sredstev, dodeljenih Nizozemski iz skladov ESI, porabljenih za financiranje ukrepov, namenjenih spopadanju s podnebnimi spremembami.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Pričakuje se, da se bodo sredstva iz skladov ESI, namenjena oblikovanju finančnih instrumentov, kot so posojila, jamstva in delniški skladi, povečala s 30 milijonov EUR v programskem obdobju 2007−2013 na 63 milijonov EUR. Usmerjena bodo na naložbe v ukrepe za povečanje intenzivnosti raziskav in inovacij v podjetjih ter ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb.

Skladi bodo vložili 110 milijonov EUR v trajnostni urbani razvoj v štirih velikih mestih: Amsterdamu, Rotterdamu, Haagu in Utrechtu. Naložbe bodo financirale ukrepe za odpravo sedanje neusklajenosti, ki vlada med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, in bodo vključene v širše strategije, s katerimi se obravnavajo socialni, gospodarski, demografski in okoljski izzivi, s katerimi se spopadajo nekatera urbana območja. Poleg tega bo razvoj, ki ga vodi skupnost, pomagal okrepiti lokalna partnerstva. Zlasti bo 42 milijonov EUR vloženih v strategije lokalnega razvoja za povečanje socialno-ekonomske diverzifikacije na podeželskih območjih. Te strategije naj bi vplivale na 65 % podeželskega prebivalstva.

Ključne informacije    

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Nizozemska je izpolnila skoraj vse predhodne pogojenosti, povezane s podporo iz skladov ESI. Dve predhodni pogojenosti, ki sta bili doslej samo delno izpolnjeni, sta (1) tematska predhodna pogojenost, povezana s spodbujanjem stroškovno učinkovitih izboljšav učinkovitosti končne rabe energije in stroškovno učinkovitih naložb v energetsko učinkovitost pri gradnji ali obnovi stavb, ter (2) splošna predhodna pogojenost, povezana s statističnimi sistemi in kazalniki rezultatov. Dogovorjeni so bili akcijski načrti za izpolnitev teh predhodnih pogojenosti.

3. Upravljanje skladov ESI

Število vzpostavljenih programov ostaja enako kot v programskem obdobju 2007−2013. Sistem za upravljanje izvajanja projektov, ki se financirajo iz skladov ESI, je na splošno stabilen in zanesljiv. Nizozemska je vzpostavila sisteme za usklajevanje spremljanja in vrednotenja ukrepov, ki se financirajo iz skladov ESI. Razvijajo se mehanizmi za zagotavljanje tesnega sodelovanja med Obzorjem 2020 in skladi ESI.

4. Poenostavitev za upravičence

Nizozemska bo zmanjšala upravno breme upravičencev z uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, kot so pavšalni zneski za stroške dela. Izboljšave elektronskega upravljanja skladov ESI in elektronske izmenjave informacij med upravičenci in organi upravljanja bi morale prav tako poenostaviti postopke za upravičence. Nizozemski organi zdaj preučujejo dodatne možnosti poenostavitve vzpostavljenih sistemov, da bi pomagali upravičencem.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Poljskem

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Čeprav je Poljsko gospodarstvo dobro prestalo gospodarsko krizo, je treba obravnavati številne pomembne zadeve. Prva se nanaša na sposobnost države, da bi se povzpela po lestvici dodane vrednosti. Poljski trg dela ogrožata nizka stopnja udeležbe ter neusklajenost med ponudbo kompetenc in povpraševanjem po njih. Potencial rasti ovirajo ozka grla na področju prometa, energije in omrežij IKT ter majhna učinkovitost in uspešnost sodnega izvrševanja. Poljska zaostaja pri doseganju nekaterih ključnih ciljev strategije Evropa 2020: povečanju izdatkov za raziskave in inovacije, spodbujanju zaposlovanja in doseganju energetskih ciljev. Te težave so upoštevane v političnih priporočilih v okviru evropskega semestra. Na ta področja je usmerjen velik del sredstev (dve tretjini sredstev, dodeljenih državi iz ESS, ter 45 % sredstev iz ESRR in KS).

Glavne prednostne naloge in rezultati

Sredstva iz skladov ESI bodo dodeljena izboljšanju inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva ter okrepitvi povezav med raziskavami in inovacijami ter industrijskimi politikami. Pričakuje se, da bo naložba v višini 8,4 milijarde EUR zagotovila povečanje zasebnih in javnih izdatkov za raziskave in razvoj z 0,9 % na 1,7 % BDP. Četrtina te spremembe je neposreden rezultat skladov ESI. Z ukrepi se bodo dejavno spodbujali zasebni izdatki za raziskave in inovacije, da bi se povečali z 0,3 % na 0,8 % BDP. Pogoji, povezani s financiranjem, bodo zagotovili, da bo podpora za inovacije usmerjena na področja in orodja, kjer bodo sredstva najbolj koristna.

Sredstva iz skladov ESI v višini 10,8 milijarde EUR, dodeljena za podporo MSP ter kmetijskim in ribiškim gospodarstvom, bodo prispevala k višji stopnji naložb zasebnega sektorja (z 12,3 na 13,4 %) ter večji produktivnosti in dodani vrednosti. Porabljena bodo tudi za financiranje zagotavljanja prilagojenih storitev podjetjem in povečanje administrativne učinkovitosti za podjetja, da bi se tako izboljšalo poslovno okolje.

Skladi ESI bodo pomagali financirati ukrepe za izboljšanje zaposljivosti, zlasti žensk, mladih in starejših delavcev. Naložba v aktivne politike trga dela v višini 5,7 milijarde EUR bo prispevala k zvišanju stopnje zaposlenosti žensk na 62,3 % (s 57,6 %) in moških na 79,8 % (z 72,1 %). Pričakuje se, da bo na Poljskem več kot 8 milijonov posameznikov imelo korist od ukrepov, financiranih iz skladov ESI, povezanih z razvojem človeškega kapitala. Upati je, da bodo politike pomagale državi doseči cilj strategije Evropa 2020 glede zaposlenosti. Stopnja zaposlenosti na podeželskih območjih naj bi se povišala za približno štiri odstotne točke. Sredstva bodo namenjena tudi pomoči za izboljšanje dostopa do otroškega varstva. Storitve otroškega varstva bo lahko uporabljalo skupaj 76 % otrok, starih tri in štiri leta, v primerjavi z 59,3 % leta 2012 (14 % te spremembe je mogoče pripisati ukrepom, financiranim iz skladov ESI).

Ker je bil pri stopnji doseganja terciarne izobrazbe in zmanjševanju zgodnjega opuščanja šolanja že dosežen velik napredek, bo financiranje iz skladov ESI usmerjeno na ukrepe za boljše prilagajanje izobraževanja potrebam na trgu dela ter prilagajanje ponudbe kompetenc glede na povpraševanje po njih. Cilj je prispevati k povečanju udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju s 4,3 % na 6,4 % (pri čemer bo mogoče 27 % te pričakovane spremembe pripisati skladom ESI). Skladi ESI bodo podprli tudi ukrepe za zmanjšanje revščine in spodbujanje socialne vključenosti, katerih cilj je zmanjšati delež oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, s 26,7 % na 20,9 %.

Skladi ESI bodo pomagali financirati doseganje ciljev v zvezi z energijo in podnebnimi spremembami. Z 9,5 milijarde EUR bo zagotovljenih 40 % naložbe, potrebne za določeno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Nekaj sredstev, dodeljenih temu področju, bo vloženih v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost v celotni energetski verigi, kar bo prispevalo desetino pričakovanega povečanja deleža energije iz obnovljivih virov (z 11 % na 15 %) in zmanjšanja porabe primarne energije za 14 Mtoe v primerjavi z ravnmi iz leta 2005.

Z naložbo skladov ESI v strategije, povezane s širokopasovnim internetom, v višini 1 milijarde EUR se bo pospešilo povečevanje pokritosti s širokopasovnim omrežjem ter zmanjšala razlika med urbanimi in podeželskimi območji. Prispevek skladov ESI k pričakovani spremembi z 49-odstotne na 100-odstotno pokritost s hitrostjo najmanj 30 Mb/s (kar presega cilj digitalne agende) je ocenjen na 16 %.

23,8 milijarde EUR je dodeljenih prometni politiki za dokončanje omrežij TEN-T in povečanje dostopnosti države (indeks intermodalne dostopnosti naj bi se povečal z 0,34 na 0,37). Z dodeljenimi sredstvi se bosta financirali izgradnja več kot 800 km novih avtocest in hitrih cest ter posodobitev več kot 500 km železniških prog. Z naložbo v železniške proge v višini 10 milijard EUR se bo izboljšala konkurenčnost Poljske, saj se bo povprečni potovalni čas med regionalnimi prestolnicami skrajšal s 5,5 ure na 3,7 ure. 8,5 milijarde EUR bo dodeljenih izboljšanju ravnanja z odpadki in gospodarjenja z vodami. Delež odpadkov, ki se ne odlagajo na odlagališčih, se bo povečal z 20 % na 49 %, pri čemer bo mogoče polovico tega povečanja neposredno pripisati skladom ESI. Do leta 2020 bo 73 % prebivalstva priključenega na kanalizacijsko omrežje (68 % leta 2012), pri čemer bodo k 93 % spremembe prispevali skladi ESI.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Velik del sredstev, dodeljenih Poljski iz skladov ESI (3,4 milijarde EUR), bo namenjen finančnim instrumentom, ki se bodo osredotočali zlasti na inovacije in konkurenčnost, MSP ter energetsko učinkovitost.

Programi bodo uporabljali razpoložljive teritorialne instrumente. Mestni sveti bodo upravljali sredstva v višini 2,4 milijarde EUR, dodeljena trajnostnemu urbanemu razvoju ter gospodarski in socialni prenovi. Ukrepi se bodo večinoma izvajali s celostnimi teritorialnimi naložbami. Razvoj, ki ga vodi skupnost, bo pomagal okrepiti lokalna partnerstva.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Nekateri strateški okviri, navedeni v dogovorjenih akcijskih načrtih, še niso bili pripravljeni. Ti okviri lahko podpirajo tudi izvajanje političnih priporočil v okviru evropskega semestra. Z večjim vključevanjem podjetij v oblikovanje politik bo pametna specializacija omogočila osredotočanje virov in izboljšanje ciljnega usmerjanja podpore. Za večjo učinkovitost naložb je nujno, da se ugotovijo zdravstvene potrebe in razvije sistem za usklajevanje. Celoviti načrti za ravnanje z odpadki in regionalni promet bodo pomagali zagotoviti večjo učinkovitost izvajanja posameznih projektov.

3. Upravljanje skladov ESI

Ciljno usmerjeni ukrepi se bodo uporabljali za razvoj upravnih zmogljivosti v železniškem sektorju, izvajanje javnih naročil in okoljske zakonodaje, upravljanje državne pomoči in povečanje učinkovitosti ukrepov za boj proti goljufijam. Izvajanje skladov je bilo dodatno decentralizirano z oblikovanjem regionalnih programov, ki se financirajo iz več skladov, in večjo uporabo teritorialnih instrumentov. Glavno vlogo pri usklajevanju naložbenih politik bo imel koordinacijski odbor v okviru sporazuma o partnerstvu. Določil bo strateške smernice, dosežki na nacionalni in regionalni ravni pa se bodo primerjali glede na cilje strategije Evropa 2020.

4. Poenostavitev za upravičence

Poljska se je zavezala, da bo povečala uporabo finančnih instrumentov, predplačil in poenostavljenih stroškov. Letno načrtovanje razpisov za zbiranje predlogov bo zagotovilo večjo gotovost in pomagalo lajšati načrtovanje projektov. Oblikovanje standardnega zahtevka za plačilo za vse programe bi moralo poenostaviti finančno poslovodenje.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Portugalskem

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Portugalska je junija 2014 uspešno zaključila triletni program makroekonomske prilagoditve in se vrnila v redni cikel ekonomskega nadzora EU. Julija 2014 je bilo nanjo naslovljenih osem priporočil za posamezne države. Najpomembnejša priporočila za ukrepe skladov ESI se nanašajo na trg dela in socialno vključevanje, izobraževanje, usposabljanje in prenos znanja, finančni sektor (vključno z dostopom MSP do financiranja), omrežne panoge (energija in promet), modernizacijo javne uprave (zlasti za povečanje učinkovitosti in kakovosti pravosodnega sistema), vključno z zmanjšanjem upravnega bremena, poslovno okolje in vrednotenje reform.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Pomoč iz skladov ESI za obdobje 2014−2020 temelji na štirih ključnih tematskih področjih (konkurenčnost in internacionalizacija, socialno vključevanje in zaposlovanje, človeški kapital, vzdržnost in učinkovitost rabe virov) ter dveh medsektorskih razsežnostih (povezanih z reformo javne uprave in celostnimi ukrepi na teritorialni ravni).

Skladi bodo izboljšali podjetništvo in podjetniško inovativnost − deloma z razvojem e-gospodarstva in lajšanjem dostopa MSP do financiranja in naprednih poslovnih storitev − ter povečali gospodarsko konkurenčnost s povečanjem proizvodnje tržnega blaga in storitev. V skladu s tem se pričakuje, da bo podporo prejelo skoraj 24 000 podjetij, od katerih bi moralo biti približno 2 000 novoustanovljenih podjetij.

Pričakuje se, da bodo s podporo skladov ESI izdatki za raziskave in razvoj dosegli 2,7−3,3 % BDP (1,5 % leta 2013), s čimer se bo povečal prenos znanja na področju raziskav in razvoja med akademskim in poslovnim okoljem, okrepili raziskovalni in inovacijski sistemi v podjetjih ter razvilo inovacijam prijazno poslovno okolje.

Sprejeti bodo ukrepi za odpravljanje brezposelnosti (več kot 80 000 iskalcev zaposlitve in delovno neaktivnih oseb naj bi sodelovalo pri ukrepih za olajšanje dostopa do zaposlitve, do 211 400 mladih bo imelo korist od pobude za zaposlovanje mladih), izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter večjo usklajenost med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela z izboljševanjem kvalifikacij in spretnosti aktivne delovne sile ter zmanjšanjem zgodnjega opuščanja šolanja. Pričakuje se, da bo stopnja zaposlenosti med 20-64-letniki dosegla 75 % (65,4 % leta 2013), delež oseb, starih 30-34 let, z doseženo terciarno ali enakovredno stopnjo izobrazbe bi se moral povečati na 40 % (30 % leta 2013), zgodnje opuščanje šolanja pa naj bi se zmanjšalo na 10 % (18,9 % leta 2013). Skladi ESI si bodo prizadevali tudi za zmanjšanje revščine z izboljšanjem dostopa do storitev in podpiranjem socialne ekonomije, s čimer bodo pomagali grožnjo revščine ali izključenosti odpraviti za 200 000 oseb.

Skladi bodo s spodbujanjem energetske učinkovitosti in gospodarjenja z naravnimi viri podprli prehod na nizkoogljično, z viri gospodarno gospodarstvo. S tem naj bi se povečal delež obnovljive energije pri končni bruto porabi energije na 31 % (24,6 % leta 2013), omejilo povečevanje emisij toplogrednih plinov, ki ne spadajo v sistem trgovanja z emisijami, na +1 % v primerjavi z letom 2005 (–12 % leta 2013 26 ) in izboljšala energetska učinkovitost pri porabi primarne energije za 20 % v primerjavi z letom 2005 (24,6 % leta 2013). Z bolj trajnostnimi ribolovnimi praksami se bodo izboljšali morski ekosistemi in vodna biotska raznovrstnost, naključni ulov zmanjšal za 10 % in povečala proizvodnja iz akvakulture (+ 25 000 t).

Sredstva bodo s krepitvijo zmogljivosti ter naložbami v razvoj človeških virov in e-uprave prispevala tudi k posodobitvi javne uprave.

Na področju kmetijstva in razvoja podeželja bodo skladi spodbujali prenos znanja ter inovacije v kmetijstvu in gozdarstvu (približno 3 % vseh sredstev), učinkovito rabo virov ter prehod na nizkoogljično in proti podnebnim spremembam odporno gospodarstvo na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva (22 % vseh sredstev EKSRP). Podpora za MSP na področju kmetijstva in ribištva bo prispevala k trajnostni rasti ter podprla pomorsko gospodarstvo in trge dela v obalnih skupnostih.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Pričakuje se, da se bodo naložbe prek finančnih instrumentov v okviru programov kohezijske politike povečale za več kot štirikrat v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem in bodo znašale več kot 2,6 milijarde EUR. Obseg takšnih ukrepov bo presegal zgolj podporo konkurenčnosti MSP in prenovi mest ter vključeval energetsko učinkovitost in obnovljive energije, gospodarjenje z vodami, podporo za samozaposlovanje in mikropodjetja ter krepitev naložbenega trga s socialnimi inovacijami in podjetništvom.

V regionalnih programih za celinsko Portugalsko je predvidena uporaba celostnih teritorialnih naložb, ki bodo razvite v okviru „paktov za razvoj in teritorialno kohezijo“, in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, s celostnimi večsektorskimi strategijami lokalnega razvoja, ki so jih oblikovale in jih izvajajo lokalne akcijske skupine in lokalne akcijske skupine za ribištvo. S celostnimi teritorialnimi naložbami v Lizboni in Portu se bodo financirali celostni ukrepi za trajnostni urbani razvoj, dopolnjevale pa jih bodo posebne osi v regionalnih programih za celinsko Portugalsko.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Od enajstih tematskih predhodnih pogojenosti jih sedem ni izpolnjenih, od tega se za tri lahko šteje, da so ključnega pomena. Najresnejša se nanaša na veljavno zakonodajo, ki preprečuje pravilen prenos direktive o energetski učinkovitosti stavb. Druge neizpolnjene predhodne pogojenosti vključujejo metodologijo določanja cen vode in promet, kjer bi bilo treba predstaviti realen in zrel načrt priprave projektov. Izvajanje dogovorjenih akcijskih načrtov se bo natančno spremljalo.

3. Upravljanje skladov ESI

Usklajevanje med skladi ESI se bo izboljšalo na štirih glavnih področjih, ki so: vključevanje informacijskih sistemov, mehanizmi za redno spremljanje in poročanje, sistem celovitega ocenjevanja in mreža za spremljanje in vrednotenje ter vzpostavitev enotnega portala za dostop.

Osem programov kohezijske politike je programov, ki se financirajo iz več skladov, pri čemer se združuje uporaba ESRR/KS in ESS. Kar zadeva programa Obzorje 2020 in COSME ter Instrument za povezovanje Evrope, se bodo financirali dopolnilni ukrepi, ozaveščanje ter obveščanje in usposabljanje morebitnih upravičencev, da bi nacionalne subjekte spodbudili k sodelovanju v teh programih.

4. Poenostavitev za upravičence

Poenostavitev postopkov za upravičence je ključni cilj modela upravljanja za programsko obdobje 2014−2020. Portugalski organi nameravajo sprejeti nacionalne predpise s preprostejšimi pravili in postopki za vse sklade, razširiti uporabo metodologij poenostavljenega obračunavanja stroškov in izboljšati namenski informacijski sistem (enotna točka dostopa, izboljšane informacije za upravičence, elektronski obrazci).

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Romuniji

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Romunsko razvijajoče se tržno gospodarstvo je trinajsto največje v EU glede na pariteto kupne moči. Samo 9,8 % proizvodnih podjetij deluje v panogah z visoko/srednje visoko tehnologijo. Zlasti za MSP predstavlja težavo dostop do financiranja zaradi visokih cen in obrestnih mer. Javni izdatki za raziskave in razvoj kot delež BDP so najnižji v EU, medtem ko se število MSP z lastnimi dejavnostmi na področju inovacij še naprej zmanjšuje v primerjavi s povprečjem EU. Javne spletne storitve so razmeroma slabo razvite, stavbni fond pa ima nizke standarde energetske učinkovitosti. Stopnje recikliranja in odlaganja odpadkov na odlagališčih so daleč od ciljev EU, izvajanje direktiv o pitni vodi in o čiščenju komunalne odpadne vode pa je prepočasno. Drugi pomembni izzivi, ki so obravnavani v političnih priporočilih v okviru evropskega semestra in pomembni za ukrepe skladov ESI, se nanašajo na promet in energijo, trg dela, socialno vključenost, zmanjševanje revščine, dostop do zdravstvenega varstva, ranljive skupine (zlasti Rome), izobraževanje in usposabljanje, upravno zmogljivost in pravosodni sistem.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Razprave o sporazumu o partnerstvu in programih za Romunijo so privedle do jasnejših naložbenih prednostnih nalog, povečanja sredstev za raziskave in inovacije, uravnoteženega pristopa k naložbam v prometu in večje usklajenosti ciljev z nacionalnimi cilji za leto 2020 in političnimi priporočili v okviru evropskega semestra.

Naložba v vrednosti več kot 1 milijarde EUR bo izboljšala konkurenčnost z okrepitvijo povezav med raziskavami, inovacijami in pametno specializacijo ter konkurenčnimi sektorji in spodbujanjem prenosa tehnologij. Pričakuje se, da se bo s sredstvi iz skladov ESI povečala zmogljivost za sodelovanje v raziskavah na ravni EU ter spodbudilo povečanje zasebnih izdatkov za raziskave (kot delež BDP) za 14 odstotnih točk. Naložbe, podprte s programi, so namenjene podvojitvi obsega sodelovanja med inovativnimi MSP, raziskovalnimi organizacijami in centri za prenos tehnologij. Z naložbo v IKT v višini 0,53 milijarde EUR bodo skladi prispevali k podvojitvi dodane vrednosti v sektorju IT (glede na BDP) in povečanju števila uporabnikov sistemov e-uprave na 35 % prebivalstva. Podpora v višini 3,12 milijarde EUR za MSP, kmetije in kmetijske zadruge ter ribiška in akvakulturna gospodarstva bo prispevala k posodobitvi, večji produktivnosti in višjim stopnjam preživetja ter prestrukturiranju kmetijstva. Obseg proizvodnje iz akvakulture naj bi se glede na ocene povečal za skoraj 260 %. Za naložbe v energijo, podnebne spremembe in učinkovito rabo virov bo dodeljenih 10,9 milijarde EUR, od tega bo 4,9 milijarde EUR namenjenih ohranjanju in varstvu okolja. Pričakuje se, da so bo z naložbami poraba energije v stanovanjskih stavbah zmanjšala za polovico, pri javni razsvetljavi pa za tretjino in da se bo spodbujala podnebju prijazna urbana mobilnost. Poleg tega bodo naložbe z zmanjšanjem odloženih odpadkov za polovico, povečanjem zbiranja odpadne vode, zmanjšanjem porabe vode in energije za namakanje ter podporo okolju in podnebju prijaznih praks gospodarjenja z zemljišči prispevale k čistejši in z viri gospodarnejši državi.

Naložba v višini 6,13 milijarde EUR v omrežja TEN-T in dostopnost prevoza bo zagotovila posodobitev 400 km železniških prog, 325 km novih cest, 9 km novih prog podzemne železnice ter krajši povprečni potovalni čas po cesti (za 42 %) in železnici (za 55 %). Poleg tega bo 0,9 milijarde EUR vloženih v regionalno cestno omrežje.

Naložbe za povečanje udeležbe na trgu dela (2,2 milijarde EUR) bodo namenjene povišanju stopnje zaposlenosti na 70 %, pri čemer bodo naložbe osredotočene na mlade, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter druge ranljive skupine. Podpora bo namenjena tudi gospodarski diverzifikaciji na podeželskih območjih. 3,4 milijarde EUR bo namenjenih spodbujanju socialnega vključevanja ter boju proti revščini in diskriminaciji, kar bo pomagalo prikrajšanim osebam (vključno z Romi) dostopati na trg dela ter izboljšati njihovo zdravstveno stanje in socialni položaj. Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju dostopnega zdravstvenega varstva in skupnostnih socialnih storitev ter deinstitucionalizaciji otrok, invalidov in starejših.

Sredstva v višini 1,65 milijarde EUR bodo namenjena zmanjšanju zgodnjega opuščanja šolanja na 11,3 % in povečanju udeležbe v terciarnem izobraževanju na 26,7 %. Predvidena je tudi podpora za posodobitev izobraževalne infrastrukture. Skupaj bodo naložbe v človeški kapital dosegle najmanj 3,5 milijona oseb.

0,8 milijarde EUR iz skladov bo prispevalo k povečanju institucionalne zmogljivosti javnih organov; od tega bo 0,55 milijarde EUR namenjenih podpori reforme javne uprave in povečanju učinkovitosti pravosodnega sistema.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Pomemben delež naložbe v višini 517 milijonov EUR (skoraj štirikrat toliko kot v obdobju 2007−2013) bo zagotovljen s finančnimi instrumenti (vključno s pobudo za MSP, ki jo izvaja EIB). Te naložbe bodo namenjene podpori za MSP, kmetije in energetsko učinkovitost z zagotavljanjem lastniškega kapitala, posojil in jamstev za začetno fazo in fazo rasti.

Programi zagotavljajo podporo v višini 1,18 milijarde EUR za trajnostni urbani razvoj, prehod na nizkoogljično gospodarstvo, varstvo okolja, prenovo prikrajšanih skupnosti ter izboljšanje infrastrukture izobraževanja in usposabljanja. Skladi bodo izvedli celostno teritorialno naložbo v višini 1 milijarde EUR v delti Donave, območju s posebnimi okoljskimi in socialno-gospodarskimi izzivi, ter prispevali 880 milijonov EUR za razvoj, ki ga vodi skupnost, na urbanih, podeželskih in od ribištva odvisnih območjih.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Strateški politični dokumenti na nekaterih področjih naložb še niso dokončani ali v celoti izvedeni. Osrednji načrt za promet, karta potreb na področju zdravstvene infrastrukture in načrti ravnanja z odpadki bodo usmerjali naložbe v infrastrukturo, medtem ko bo zanesljiv postopek podjetniškega odkrivanja približal raziskave podjetjem in spodbudil inovacije. Politični dokumenti o socialni vključenosti, boju proti revščini in zgodnjemu opuščanju šolanja, konsolidaciji javne uprave ter izboljšanju zakonodaje in postopkov za javna naročila bodo podprli spremljanje političnih priporočil v okviru evropskega semestra. Tri posebne predhodne pogojenosti, ki se uporabljajo za ESPR, so ocenjene kot neizpolnjene. Z akcijskimi načrti bi bilo treba najpozneje do konca leta 2016 zagotoviti izpolnjevanje predhodnih pogojenosti.

3. Upravljanje skladov ESI

Ministrstvo za evropske sklade upravlja usklajevalni mehanizem za sklade ESI, ki ga sestavljajo usmerjevalni odbor v okviru sporazuma o partnerstvu, tematski usmerjevalni odbori in delovne skupine, sodelujejo pa tudi resorna ministrstva, institucije in deležniki. Programe na nacionalni ravni upravljajo tri ministrstva. Ukrepi za izboljšanje upravne zmogljivosti vključujejo izboljšanje odločitev glede javnih naložb, preglednost, etiko in integriteto ter upravljanje človeških virov.

4. Poenostavitev za upravičence

Romunija se je zavezala poenostavitvi smernic za prijavitelje, izboljšanju zakonodaje o javnih naročilih in poenostavitvi postopkov oddaje javnih naročil za zasebne upravičence, uporabi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, poenostavitvi postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj ter poenostavitvi in racionalizaciji upravnih postopkov. V okviru usklajevalnega mehanizma iz sporazuma o partnerstvu je poenostavljanje stalna naloga ene od delovnih skupin.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Slovaškem

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Slovaška je dobro prestala gospodarsko krizo, vendar jo čakajo pomembni izzivi. Povečati mora gospodarsko zmogljivost. Spada med države članice z najvišjo stopnjo dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih. Romi so marginalizirani, živijo v neprimernih razmerah ter niso dobro vključeni v redno izobraževanje in na trg dela. Slaba prometna infrastruktura in neučinkovit energetski trg omejujeta potencial za rast. Intenzivnost raziskav in razvoja je še vedno med najnižjimi v EU. Slovaška ima tudi razmeroma slabe rezultate glede na več kazalnikov kakovosti poslovnega okolja. Ti izzivi so upoštevani v političnih priporočilih v okviru evropskega semestra.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Skladi bodo okrepili inovativnost in konkurenčnost podjetij, izboljšali uspešnost raziskovalnega in inovacijskega sistema ter spodbujali sodelovanje med raziskovalnimi organizacijami, visokošolskim izobraževanjem in poslovnim sektorjem. Z naložbo v višini 1,8 milijarde EUR se bodo zasebni in javni izdatki za raziskave in razvoj povečali z 0,8 % na 1,2 % BDP. Skladi dejavno spodbujajo zasebne izdatke za raziskave in inovacije, ki naj bi se povečali z 0,3 % na 0,8 % BDP. Pogoji, povezani z naložbami, zagotavljajo boljše ciljno usmerjanje inovacijskih orodij.

Podpora v višini 915 milijonov EUR za MSP ter kmetijska in ribiška gospodarstva bo povečala produktivnost in dodano vrednost poslovnega sektorja. Poslovno okolje se bo izboljšalo z zagotavljanjem prilagojenih storitev za podjetja in ukrepi za olajšanje gospodarskega izkoriščanja novih idej ter spodbujanje ustanavljanja zagonskih podjetij. Od naložb v izboljšanje konkurenčnosti v kmetijsko-živilskem sektorju bo imelo korist 1 250 kmetij in 400 živilskih podjetij. ESPR bo zagotovil, da bosta ribolov in akvakultura postala bolj trajnostna.

Sredstva v višini 737 milijonov EUR bodo namenjena financiranju pobud za izboljšanje sistemov izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh ter zagotovitev, da bodo učenci pridobili ustrezna znanja in spretnosti. Med ključna področja za naložbe spadajo kakovost predšolske vzgoje in varstva, boljši rezultati izobraževanja, vključujoče izobraževanje in poklicno izobraževanje; to bo prineslo koristi za več kot 100 000 učencev, dijakov in študentov.

Zaposlovanje in socialno vključevanje bosta pomagali zagotoviti ljudem v težavah in tistim iz prikrajšanih skupin enake možnosti, kot jih imajo drugi, pri iskanju ali ohranitvi zaposlitve in vključevanju v družbo. Za približno 250 000 brezposelnih, zlasti nizkokvalificiranih in dolgotrajno brezposelnih posameznikov, bi se morale izboljšati možnosti na trgu dela, velik poudarek pa bo tudi na boju proti brezposelnosti mladih. Podpora bo zagotovljena 150 občinam z najbolj prikrajšanimi romskimi skupnostmi.

278 milijonov EUR bo namenjenih naložbam v učinkovitost javne uprave ter sodnega sistema in kazenskega pregona, da bi se zmanjšalo regulativno in upravno breme ter spodbujali visoki standardi preglednosti, poštenosti in odgovornosti.

Naložba v nizkoogljično gospodarstvo v višini več kot 1 milijarde EUR bo osredotočena na povečanje energetske učinkovitosti javnih in stanovanjskih stavb in podjetij, spodbujanje učinkovitejšega daljinskega ogrevanja in razvoj akcijskih načrtov za manjše emisije ogljika. Končna poraba energije v javnih stavbah bi se morala zmanjšati za 279 milijonov kWh/leto. Naložba bo namenjena tudi povečanju deleža obnovljivih virov energije pri končni porabi energije z 10,4 % na 15,5 %.

Naložba v IKT v višini 805 milijonov EUR bo pospešila širitev pokritosti s širokopasovnim omrežjem in omrežij naslednje generacije na 100-odstotno pokritost s hitrostjo 30 Mb/s v skladu s ciljem digitalne agende, izboljšala storitve za državljane in podjetja ter izboljšala učinkovitost javne uprave.

Naložba skladov ESI v višini 3,7 milijarde EUR bo namenjena dokončanju omrežij TEN-T in povečanju dostopnosti prevoza. To bo vključevalo 100 km novih avtocest in 125 km posodobljenih železniških prog. Skladi bodo prispevali tudi k posodobitvi javnega prevoza v izbranim mestih in boljšim razmeram za plovbo po celinskih vodnih poteh, vključno s posodobitvijo pristanišča v Bratislavi. Z naložbo v višini skoraj 1,5 milijarde EUR bo zagotovljena pomoč za izgradnjo okoljske infrastrukture, varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov. Več kot 200 000 dodatnih oseb bo deležnih boljšega čiščenja odpadne vode in več kot 12 000 jih bo imelo korist od ukrepov za varstvo pred poplavami. Prizadevanje za zagotovitev trajnostne rabe naravnih virov in varstvo bogate biotske raznovrstnosti na Slovaškem bo usmerjeno na preprečevanje opuščanja 1,2 milijona ha kmetijskih zemljišč. Okolju in podnebju prijazne prakse gospodarjenja z zemljišči bodo podprte na 21 % kmetijskih zemljišč.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Načrtuje se, da se bo uporaba finančnih instrumentov povečala za več kot petkrat v primerjavi z začetnim dodeljenim zneskom v prejšnjem programskem obdobju in bo dosegla približno 455 milijonov EUR. Večina podpore bo namenjena MSP, energetski učinkovitosti ter okoljski in prometni infrastrukturi. Treba bi bilo preučiti možnosti razširitve instrumentov na raziskave in inovacije ter IKT, vključno s širokopasovno infrastrukturo.

Posebni programi bodo zagotovili dejansko uporabo teritorialnih orodij. Naložba v višini 890 milijonov EUR, večinoma namenjena izboljšanju dostopa do učinkovitih in visokokakovostnih javnih storitev ter varnemu in okolju prijaznemu regionalnemu prometu, bo zagotovljena z regionalnimi celostnimi teritorialnimi naložbami. Poleg tega bo približno 368 milijonov EUR vloženih v trajnostni urbani razvoj. Lokalna partnerstva se bodo spodbujala z lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost. 200 milijonov EUR javnih izdatkov bo v okviru lokalnih razvojnih strategij s podpiranjem MSP na podeželskih območjih ustvarilo približno 1 500 delovnih mest.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Strateški okviri za nekatera področja naložb (npr. raziskave) niso bili dokončani in jih je treba izvesti v skladu z dogovorjenimi akcijskimi načrti. Sprejeti so bili akcijski načrti, da bi podprli nadaljnje spremljanje političnih priporočil v okviru evropskega semestra. Mehanizem za spremljanje izvajanja ukrepov iz Akta za mala podjetja bo pomagal podpreti spodbujanje podjetništva. Projekti se bodo učinkoviteje izvajali na podlagi načrtov ravnanja z odpadki in osrednjih načrtov za regionalni promet.

3. Upravljanje skladov ESI

Za usklajevanje skladov ESI je odgovoren osrednji usklajevalni organ pri uradu vlade. Število organov, vključenih v izvajanje, se je zmanjšalo, da bi se racionaliziral sistem izvajanja. Z analizo upravnih zmogljivosti so bila opredeljena področja (zlasti javna naročila, okoljska zakonodaja in dejavnosti na področju boja proti goljufijam) za nadaljnji razvoj ter povečanje kakovosti in učinkovitosti.

4. Poenostavitev za upravičence

Slovaška se je zavezala poenostavitvi in uskladitvi izbora dejavnosti, poenostavitvi poročanja o izdatkih projektov, zagotavljanju enotne mreže subjektov za zagotavljanje storitev svetovanja in obveščanja ter posodobitvi informacijskih sistemov v skladu z načeli e-kohezije za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Sloveniji

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Realni BDP, ki se je v obdobju 2008–2013 skupno zmanjšal za več kot 9 %, se je po ocenah v letu 2014 povečal za 3,0 %. Povečanje izdatkov za naložbe temelji predvsem na gradnji infrastrukture, sofinancirani s sredstvi EU, naložb zasebnega sektorja pa je še vedno malo. Realni BDP naj bi se v obdobju 2015–2016 po pričakovanjih v povprečju povečal za 2,2 %. Stopnja brezposelnosti ostaja pod povprečjem EU in naj bi se še naprej zniževala. Vendar pa se trg dela še naprej spopada s strukturnimi izzivi v obliki dolgotrajne brezposelnosti ter nizke zaposlenosti nizkokvalificiranih in starejših delavcev.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Izboljšanje inovativnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva z izboljšanjem infrastrukture za raziskave in inovacije ter zmogljivosti za odličnost. Z naložbo v višini več kot 485 milijonov EUR se bodo skupni zasebni in javni izdatki za raziskave in razvoj glede na BDP po pričakovanjih povečali s približno 2,6 % (leta 2012) na 3 % leta 2020. Poleg tega se ocenjuje, da se bo v obdobju do leta 2023 delež inovacijsko dejavnih podjetij povečal za 8,5 %. Naložba skladov ESI v višini več kot 72 milijonov EUR bo povečala pokritost s širokopasovnimi omrežji in prispevala k bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju, saj bo omogočila, da se več kot 20 000 dodatnih gospodinjstev priključi na nova širokopasovna omrežja s hitrostjo najmanj 100 Mb/s.

Podpora za MSP (med drugim v kmetijstvu, ribištvu in akvakulturi) v višini 774 milijonov EUR bo prispevala k izboljšanju podjetniške dejavnosti, večji produktivnosti in večji dodani vrednosti podjetij. Cilj skladov je s krepitvijo storitev za podjetja in lajšanjem dostopa do financiranja nadalje izboljšati poslovno okolje. Podpora bo zagotovljena približno 7 500 podjetjem, ustvarjenih pa naj bi bilo 1 000 novih delovnih mest. V kmetijstvu bo imelo po pričakovanjih 3,4 % kmetijskih gospodarstev korist od naložb v tehnologijo, prilagajanje podnebnim spremembam, dobro počutje živali ter učinkovito rabo vode in energije. Dodatnih 3,5 % jih bo prejelo podporo v okviru ukrepov za mlade kmete in za strukturno prilagoditev.

V zvezi s cilji glede energije in podnebnih sprememb je 281 milijonov EUR iz skladov ESI predvidenih za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije. Pričakuje se, da se bo do leta 2020 letna poraba primarne energije v javnih stavbah zmanjšala za 23 GWh/leto, delež obnovljivih virov energije pri končni bruto porabi energije pa naj bi se povečal na vsaj 25 %. Zaradi vedno večjega števila naravnih nesreč, ki so posledica podnebnih sprememb, bo 289 milijonov EUR namenjenih preprečevanju in obvladovanju tveganj, približno 38 000 oseb pa bo imelo korist od ukrepov za varstvo pred poplavami.

Poleg tega bo naložba v višini skoraj 615 milijonov EUR namenjena varstvu okolja ter učinkoviti in trajnostni rabi virov. Skladi bodo pomagali izboljšati infrastrukturo v vodnem sektorju, okrepiti trajnostnost ribolova in akvakulture, ohranjati biotsko raznovrstnost in morske ekosisteme ter izboljšati urbano okolje. Zaradi ukrepov, financiranih iz skladov ESI, bo dodatnih 120 000 oseb imelo koristi od boljše oskrbe z vodo, 100 000 pa jih bo imelo koristi od boljšega čiščenja odpadne vode. Številne kmetijsko-okoljske pogodbe in pogodbe v zvezi s podnebjem bodo osredotočene na izboljšanje gospodarjenja z vodami na približno 25 % kmetijskih zemljišč ter preprečevanje erozije tal in izboljšanje upravljanja tal na več kot 27 % kmetijskih zemljišč.

Skladi bodo z naložbo v višini več kot 262 milijonov EUR prispevali k odpravi ozkih grl v omrežju TEN-T ter povečanju trajnosti in kakovosti prometne infrastrukture. Poudarek je zlasti na krepitvi konkurenčnosti železniške infrastrukture (25 km posodobljenih železniških prog v omrežju TEN-T) in izboljšanju regionalne mobilnosti (boljše povezave in krajši potovalni čas).

Več kot 370 milijonov EUR je namenjenih podpori trajnostnemu in kakovostnemu zaposlovanju s pobudami, od katerih bo imelo koristi skoraj 49 000 udeležencev, zlasti dolgotrajno brezposelnih, nizkokvalificiranih, starejših delavcev in mladih. Skladi bodo spodbujali tudi aktivno in zdravo staranje. Dodatne naložbe v višini 239 milijonov EUR v izobraževanje, usposabljanje, poklicno usposabljanje za spretnosti in vseživljenjsko učenje bodo skoraj 43 000 udeležencem omogočile pridobiti nove kompetence in/ali višjo stopnjo izobrazbe, več kot 59 000 pa se jih bo lahko vključilo v programe specializacije/prekvalifikacije. Z naložbami se bo še naprej odpravljala neusklajenost med povpraševanjem po kompetencah in njihovo ponudbo ter zagotovila večja uporaba IKT.

Revščina, socialna izključenost in diskriminacija se bodo odpravljale s spodbujanjem socialnega vključevanja, socialnega podjetništva in ustrezne infrastrukture ter zagotavljanjem dostopnih in visokokakovostnih storitev ranljivim osebam. 262 milijonov EUR bo namenjenih za preventivne programe, v katere bo vključenih 19 000 oseb iz ranljivih ciljnih skupin.

62 milijonov EUR iz skladov ESI bo namenjenih podpori naložbam v razvoj institucionalnih zmogljivosti v javnem sektorju ter v povečanje učinkovitosti javne uprave in javnih storitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za zagotovitev izvajanja reform, boljše zakonodaje in dobrega upravljanja. Ta znesek bo vključeval podporo za povečanje učinkovitosti in kakovosti pravosodnega sistema.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

V primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem je Slovenija za več kot štirikrat povečala sredstva za finančne instrumente, ki bodo bo novem znašala približno 449 milijonov EUR. Večina podpore bo namenjena finančnim potrebam MSP, zlasti na področju raziskav, razvoja in inovacij, ter (v manjšem obsegu) energetski učinkovitosti.

Mestni organi bodo prek mehanizma celostnih teritorialnih naložb investirali 107 milijonov EUR sredstev ESRR. Prednostne naloge za celostne teritorialne naložbe so prenova mest, trajnostna mobilnost v mestih in energetska učinkovitost. Lokalna partnerstva se bodo spodbujala z lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, kar bo vključevalo 66 % podeželskega prebivalstva. ESPR bo vlagal v razvoj in zaposlitvene možnosti v lokalnih ribiških skupnostih ter povečal okoljske dobrine v ribištvu in akvakulturi.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Predhodne pogojenosti/strategije za nekatera področja naložb, zlasti zdravstvo, promet in pametno specializacijo, vključno s posebno predhodno pogojenostjo v okviru ESPR v zvezi s predložitvijo poročila o ribolovni zmogljivosti, niso dokončane in jih je treba uresničiti v skladu z dogovorjenimi akcijskimi načrti. Načrti vključujejo tudi horizontalna vprašanja, kot so javna naročila in okoljska zakonodaja, ter podpirajo izpolnjevanje političnih priporočil v okviru evropskega semestra.

3. Upravljanje skladov ESI

V obdobju 2014−2020 se bo kohezijska politika v Sloveniji izvajala z enim samim programom, ki bo financiran iz več skladov. Sredstva vseh skladov se bodo usklajevala na ravni partnerskega sporazuma. Tehnična pomoč se bo uporabila za povečanje zmogljivosti nacionalne uprave.

4. Poenostavitev za upravičence

Letni akcijski načrti za izvajanje bodo pripomogli k racionalizaciji projektov. Predvidena je uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, kjer je to ustrezno.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Španiji

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Pokazale so se omejitve tradicionalnega španskega modela rasti (ki temelji na gradbeništvu, turizmu in drugih dejavnostih z majhno dodano vrednostjo in nespremenjeno stopnjo produktivnosti). Skladi ESI morajo podpreti prehod na model razvoja, ki bo bolj temeljil na znanju in inovativnosti in bo zahteval manj virov, ter obenem zmanjšati neenakosti, ki so se zaradi krize še povečale. Glavna izziva sta povečanje produktivnosti in konkurenčnosti ter spodbujanje zaposlovanja, zlasti mladih, v okviru fiskalne konsolidacije. Čeprav se je finančna pomoč EU, vzpostavljena junija 2012, uspešno zaključila januarja 2014, je dostop MSP do posojil še vedno omejen.

Skladi ESI bodo pomagali obravnavati številna priporočila, sprejeta v okviru evropskega semestra, npr. glede naložb v človeški kapital, olajšanja vstopa (zlasti mladih) na trg dela, olajšanja dostopa MSP do financiranja ter izvajanja nove nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije. Na ta področja so usmerjena precejšnja finančna sredstva (75 % iz ESS in več kot 30 % iz ESRR).

Glavne prednostne naloge in rezultati

Povečanje udeležbe na trgu dela in produktivnosti dela; izboljšanje politik na področju izobraževanja, usposabljanja in socialnega vključevanja s posebnim poudarkom na mladih in na ranljivih skupinah. Naložbe v človeški kapital in pomoč osebam pri vstopu na trg dela bosta glavni prednostni nalogi, pri čemer bo poudarek na delovnih mestih za mlade. Sistemi izobraževanja in usposabljanja (vključno s poklicnim izobraževanjem) se bodo izboljšali, tako da bodo mladi pridobili ustrezna znanja in veščine. Ljudem v težavah in tistim iz prikrajšanih skupin bo na voljo več priložnosti. S sredstvi v višini več kot 10,8 milijarde EUR naj bi se tako prispevalo k povišanju stopnje zaposlenosti (po ocenah z 59,3 % leta 2012 na 74 % leta 2020), zmanjšalo zgodnje opuščanje šolanja (po ocenah s 24,9 % leta 2012 na skoraj 15 %, kar je cilj za leto 2020) in odpravilo grožnjo revščine ali izključenosti za 1,5 milijona oseb.

Podpiranje prilagajanja proizvodnega sistema dejavnostim z večjo dodano vrednostjo s spodbujanjem konkurenčnosti MSP (med drugim v kmetijstvu in ribištvu). Podpora za MSP bo vključevala ukrepe za spodbujanje podjetništva in zagonskih podjetij ter povečanje konkurenčnosti podjetij in njihove zmožnosti izvajanja dejavnosti z večjo dodano vrednostjo (tudi prek IKT), pri čemer je končni cilj večja prisotnost na mednarodnih trgih. Prednostna naloga bo olajšanje dostopa do financiranja. Prometni sistem je manj razvit in bo v regijah v prehodu racionaliziran, da se bo podprla gospodarska dejavnost. Več kot 9,4 milijarde EUR bo namenjenih zagotavljanju dostopa do interneta s hitrostjo 30 Mb/s za 100 % prebivalstva (59 % leta 2013) in bistvenemu povečanju števila izvoznih podjetij. Po ocenah naj bi se v primarni sektor vključilo 15 000 mladih, 5 % kmetij pa naj bi bilo prestrukturiranih in posodobljenih.

Spodbujanje inovacijam prijaznega poslovnega okolja ter krepitev raziskav, razvoja in inovacij. Poudarek je na aplikativnih raziskavah, razvoju in inovacijah ter IKT, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi in prenosom tehnologije, zlasti v korist MSP. Vse naložbe v raziskovalno-razvojno infrastrukturo in projekte bodo morale izpolnjevati štiri kumulativne pogoje: (i) vključene bodo morale biti v ustrezno strategijo pametne specializacije za raziskave in razvoj, (ii) voditi bodo morale do odličnosti, (iii) imeti bodo morale dokazano konkurenčno prednost in (iv) zagotoviti pozitiven družbenogospodarski učinek. Ključnega pomena bodo razvoj človeškega kapitala z izobraževanjem in usposabljanjem, vključno z visokošolskim izobraževanjem, sodelovanjem s podjetji in povečanjem zasebnih naložb. S sredstvi v višini skoraj 5,7 milijarde EUR naj bi se delež izdatkov za raziskave in razvoj, ki jih sofinancira zasebni sektor, povečal s 45,6 % (leta 2012) na 60 % leta 2020, zaradi česar bi približno 25 % španskih podjetij z več kot 10 zaposlenimi uporabljalo tehnološke inovacije (v primerjavi s 13,22 % v obdobju 2010−2012). Naložbe v razvoj e-pravosodja bodo prispevale k učinkovitosti pravosodja.

Povečanje učinkovitosti rabe naravnih virov, med drugim z razvojem potenciala modrega gospodarstva. Podpora bo namenjena ne le energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije, ampak tudi čistemu mestnemu prometu in ciljno usmerjenim okoljskim naložbam. Spodbujala se bosta trajnostno ribištvo in akvakultura, morski ekosistemi in vodna biotska raznovrstnost pa se bodo izboljšali. Pričakuje se, da se bo s sredstvi v višini več kot 10,4 milijarde EUR bistveno zmanjšala poraba energije v stavbah in podjetjih. Prav tako se ocenjuje, da bo 14 % kmetijskih in gozdnih območij vključenih v pogodbe o upravljanju za podporo biotski raznovrstnosti.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Španija načrtuje, da bo finančnim instrumentom dodelila skoraj 1,5 milijarde EUR, kar je očitno povečanje v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Od tega bo 800 milijonov EUR zagotovljenih prek pobude za MSP. Vendar bi bilo treba preučiti tudi možnosti uporabe finančnih instrumentov za dodatne naložbe v IKT, okoljsko in prometno infrastrukturo ter energetsko učinkovitost, zlasti v regijah, ki še nimajo načrta za uporabo finančnih instrumentov.

Več kot 970 milijonov EUR bo vloženih v celostne ukrepe za trajnostni urbani razvoj, ki bodo zajemali več tematskih ciljev in bodo vključeni v ustrezne urbane strategije. Celostne teritorialne naložbe bodo uporabljene v najmanj petih primerih 31 . Več kot 900 milijonov EUR se bo porabilo v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost 32 .

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Nekatere tematske predhodne pogojenosti, predvsem v zvezi z vodo, odpadki, prometom in zaposlovanjem, še niso izpolnjene, vendar so ustrezni akcijski načrti že pripravljeni.

3. Upravljanje skladov ESI

Skladi ESI se usklajujejo prek posebnih struktur (odbori za usklajevanje, vrednotenje in spremljanje) in tematskih mrež (za komuniciranje, raziskave in inovacije, mestna območja, okolje, enake možnosti, socialno vključevanje, podeželje in ribištvo).

Sistem izvajanja je bil poenostavljen z zmanjšanjem števila posredniških organov, ločevanjem med nacionalnimi in regionalnimi posredniškimi organi ter ločevanjem izdatkov, ki nastanejo v okviru različnih programov ESRR, in večjo uporabo e-uprave.

4. Poenostavitev za upravičence

Močno se bo razširila uporaba pavšalnih zneskov in možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, kot jih dovoljujejo zadevne uredbe.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi na Švedskem

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Rastoče domače povpraševanje je okrepilo švedski BDP in zaposlovanje. Poraba gospodinjstev se je povečala zaradi nizkih obrestnih mer, povečevanja razpoložljivega dohodka in ekspanzivne fiskalne politike. Javna poraba se povečuje zaradi večjih izdatkov za vključevanje migrantov, izobraževanje in oskrbo starejših. Švedska je dosegla omejen napredek pri izvajanju političnih priporočil, izdanih v okviru evropskega semestra. Kljub razmeroma skromni gospodarski dejavnosti se je zaposlovanje v zadnjih letih močno povečalo. Po finančni krizi je dobro okrevalo in se je že vrnilo na raven pred krizo, pri čemer je stopnja zaposlenosti med najvišjimi v EU. Vendar pa brezposelnost zaradi povečevanja delovne sile že nekaj let ostaja približno 8-odstotna. Stalni izziv za švedski trg dela je vključevanje velikega števila ekonomsko in socialno ranljivih oseb. Analiza kaže, da Švedska že dosega večino ciljev strategije Evropa 2020 in si celo zastavlja ambicioznejše cilje.

Glavne prednostne naloge in rezultati

Švedska se je odločila, da se bo osredotočila na naslednje prednostne naloge, ki so močno povezane s cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast: (1) spodbujanje konkurenčnosti, znanja in inovacij, (2) okrepitev trajnostne in učinkovite rabe virov za trajnostno rast ter (3) povečanje zaposlenosti, zaposljivosti in dostopa do trga dela.

Raziskave, razvoj in inovacije; Raziskave, razvoj in inovacije bodo podprti z naložbami v višini 330 milijonov EUR, kar bo zagotovilo vodilno vlogo Švedske na področju inovacij. Programi bodo pomagali ustvariti močna raziskovalna in inovacijska okolja za okrepitev interakcije med raziskovalnimi ustanovami in industrijo, povečanje sposobnosti podjetij, da uvedejo svoje proizvode na trg, in nadaljnje spodbujanje inovacij. Švedska bo sklade ESI uporabila za izvajanje strategij pametne specializacije v vseh osmih regijah z vključitvijo več kot 5 600 podjetij, ki bodo sodelovala z raziskovalnimi ustanovami na svojem področju odličnosti in prejela podporo iz skladov ESI za uvajanje novih proizvodov na trg. Sredstva v višini 200 milijonov EUR bodo podprla prehod na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih.

Skladi ESI imajo z naložbo v višini 500 milijonov EUR v vseh sektorjih, vključno s kmetijstvom in ribištvom, ključno vlogo pri povečevanju konkurenčnosti MSP. Poleg tega bo 250 milijonov EUR namenjenih izboljšanju dostopa do in uporabe IKT, večinoma na severu države.

Skladi se bodo med drugim osredotočali na izboljšanje zaposljivosti, zlasti brezposelnih mladih in priseljencev, pa tudi na pomoč zaposlenim, da ne bi postali (dolgotrajno) brezposelni. Sredstva v višini 818 milijonov EUR, vključno s 44 milijoni EUR iz pobude za zaposlovanje mladih, bodo namenjena povečevanju zaposljivosti, socialni koheziji in ustvarjanju delovnih mest. Ocenjuje se, da bo to neposredno vplivalo na poklicno in socialno življenje najmanj 300 000 državljanov. Pomoč naj bi bila po ocenah zagotovljena najmanj 40 000 brezposelnim mladim po vsej Švedski, s pobudo za zaposlovanje mladih pa se bodo zagotovile dodatne storitve za 20 000 mladih.

Kar zadeva okolje, se bodo skladi ESI osredotočali na obnovo, ohranjanje in izboljšanje ekosistemov, zlasti v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu. Za več kot 28 % kmetijskih zemljišč bodo sklenjene pogodbe za podporo biotski raznovrstnosti, za približno 33 % pa pogodbe za boljše gospodarjenje z vodami. Na področju ribištva bodo skladi ESI podprli predvsem izvajanje revidirane skupne ribiške politike (vključno s prepovedjo zavržkov) in druge ukrepe, sprejete za varstvo in obnovo vodnega okolja. Kot odziv na potrebo po inovacijah na podeželskih območjih bo Švedska izvajala evropsko partnerstvo za inovacije, v okviru katerega se rezultati raziskav posredujejo kmetom in podjetjem na podeželskih območjih, načrtuje pa tudi, da bo zagotovila približno 170 000 mest na tečajih usposabljanja. Poleg tega država pričakuje, da bodo skladi zagotovili podporo za ustvarjanje 3 400 delovnih mest na podeželju v sektorjih, ki niso kmetijski, ter izboljšali dostop do storitev in infrastrukture za do 43 % podeželskega prebivalstva.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Uporaba finančnih instrumentov se bo v programskem obdobju 2014−2020 povečala, in sicer se bodo sredstva, dodeljena iz ESRR, povečala na 133 milijonov EUR, tj. za skoraj 80 % v primerjavi s programskim obdobjem 2007−2013. Načrtovane so tri vrste finančnih instrumentov: osem regionalnih skladov tveganega kapitala za podporo MSP, „sklad skladov“ za podporo zasebnim skladom tveganega kapitala po vsej državi in nacionalni „zeleni sklad“ za spodbujanje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Švedska uporablja podporo ESRR samo za kapitalske instrumente za splošno podporo MSP in podporo v energetskem sektorju.

Programi bodo zagotovili uporabo teritorialnih orodij. Trije programi v okviru ESRR vključujejo izvajanje strategij trajnostnega urbanega razvoja, eden pa uporablja pristop celostnih teritorialnih naložb. Skladi bodo vlagali v lokalni razvoj, pri čemer bodo strategije lokalnega razvoja, ki jih bo izvajalo več kot 50 lokalnih akcijskih skupin po vsej državi, prinesle koristi več kot 50 % podeželskega prebivalstva. Z namenskim nacionalnim programom, financiranim iz več skladov, ki bo združeval ESRR in ESS ter bo osredotočen izključno na lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, bodo okrepljena lokalna partnerstva na podeželskih, urbanih in vmesnih območjih ter povezave med podeželskimi in urbanimi območji.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Švedska izpolnjuje vse zadevne predhodne pogojenosti razen tiste, povezane z energetsko učinkovitostjo, ter splošne predhodne pogojenosti, povezane s statističnimi sistemi in kazalniki rezultatov za operativni program za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

3. Upravljanje skladov ESI

Glavno operativno orodje za usklajevanje vseh skladov ESI bo Fondsamordningsgruppen (skupina za usklajevanje skladov), ki si bo prizadevala zagotoviti potrebno sodelovanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za upravljanje skladov ESI: agencijo za regionalno in gospodarsko rast, švedskim svetom za ESS in švedskim odborom za kmetijstvo.

4. Poenostavitev za upravičence

Pomemben korak k poenostavitvi je, da organi upravljanja že omogočajo upravičencem elektronsko upravljanje projektov. Popolnoma elektronsko upravljanje izvajanja skladov ESI bo dokončano leta 2016. Za ESS se bo nova možnost poenostavljenega obračunavanja stroškov za upravičence uporabljala na podlagi delegiranega akta, ki ga je Komisija sprejela 9. julija 2015.

1. Evropski strukturni in investicijski skladi v Združenem kraljestvu

Gospodarski in družbeni izzivi v kontekstu skladov ESI

Leta 2014 je bila gospodarska rast Združenega kraljestva 2,8-odstotna, kar pomeni največjo rast od leta 2006. Leta 2015 naj bi se povečala za 2,5 %. Stopnja zaposlenosti (73,5 %) je najvišja doslej. Brezposelnost (5,5 %) je že skoraj sedem let na najnižji ravni in se še naprej znižuje.

Trg dela v Združenem kraljestvu na splošno dobro deluje, vendar je rast produktivnosti dela počasna. Ravni osnovnih kompetenc so nižje kot v primerljivih državah, za trg dela pa so značilni tudi podzaposlenost, majhno število delovnih ur pri nekaterih skupinah in nizka raven prehajanja v bolje plačane zaposlitve. Revščina otrok in gospodinjstva z nizkimi dohodki so izzivi, ki se lahko še povečajo zaradi preteklih sprememb davčnih ugodnosti, trenutne ekonomske razmere pa lahko vplivajo tudi na spodbude za delo.

Ena od glavnih težav, s katerimi se spopada Združeno kraljestvo, je nizka produktivnost. Skladi ESI lahko s kapitalsko intenzivnostjo ter naložbami v raziskave in razvoj (pametna rast) ter izobraževanje in kompetence (vključujoča rast) obravnavajo številne dejavnike, ki vplivajo na produktivnost. Združeno kraljestvo že namenja precejšnje domače vire za cilje strategije Evropa 2020, pri čemer upošteva ustrezna politična priporočila, izdana v okviru evropskega semestra. Čeprav je država zavezana širšim političnim ciljem, se ni zavezala k številčno opredeljenim ciljem strategije Evropa 2020, vključno s tistimi, ki so povezani s stopnjo zaposlenosti, ravnmi izdatkov za raziskave in razvoj, zgodnjim opuščanjem šolanja in vključenostjo v terciarno izobraževanje.

Glavne prednostne naloge in rezultati

V obdobju 2014−2020 bo več kot 16 milijard EUR sredstev iz skladov ESI neposredno prispevalo k strategiji Evropa 2020. Pričakuje se, da bodo naložbe skladov ESI v višini 1,6 milijarde EUR privabile večje (127,5 milijona EUR) zasebne naložbe v raziskave in inovacije.

266 milijonov EUR bo vloženih v izboljšanje infrastrukture IKT, da bi se obravnavalo očitno nedelovanje trga in uresničile načrtovane pobude za povečanje hitrosti in kakovosti lokalne rasti ter povečalo prevzemanje IKT v podjetjih.

Naložbe v višini 2,4 milijarde EUR bodo namenjene odpravljanju ovir za rast MSP, npr. z dostopom do financiranja, poslovnim svetovanjem, razvojem dobavne verige in sektorsko podporo (med drugim v kmetijstvu, ribištvu in akvakulturi). Izboljšanje dostopa do financiranja je ključna prednostna naloga, zlasti glede na pomanjkanje naložbenega kapitala v številnih delih Združenega kraljestva.

1,4 milijarde EUR bo pomagalo ustvariti trg z nizkoogljičnimi okoljskimi tehnologijami, blagom in storitvami (npr. s podpiranjem inovacij, sodelovanjem z dobavnimi verigami, finančnimi instrumenti in spodbujanjem prehoda na druge načine prevoza), spodbuditi energetsko učinkovitost (med drugim v podjetjih in industrijskih postopkih) in izboljšati porabo energije v približno 15 500 gospodinjstvih. Naložbe bodo namenjene proizvodnji 45 158 MW dodatne energije iz obnovljivih virov, podpori prilagojenim nizkoogljičnim rešitvam (npr. pametna mesta in trajnostna mobilnost) ter nizkoogljičnemu, okolju prijaznemu javnemu prevozu in sprostitvi potenciala morskih energetskih virov.

Približno 4,5 milijarde EUR bo s ciljno usmerjenimi kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi ter obvladovanjem tveganja poplav in obalne erozije prispevalo k izvajanju politik na področju podnebnih sprememb ter prednostnih nalog za trajnostno rabo zemljišč in gospodarjenje z njimi. Skladi bodo prispevali k trajnostnemu razvoju ribiških območij in območij akvakulture. Izboljšali se bodo tudi morski ekosistemi in vodna biotska raznovrstnost. Ocenjuje se, da bi skladi lahko pripomogli k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 554 048 ton ekvivalenta CO2/leto.

S sredstvi v višini več kot 360 milijonov EUR se bodo zagotovile izboljšave v delovanju omrežja TEN-T v manj razvitih regijah.

Delež sredstev ESS v programih skladov ESI je 45,9-odstoten (5 148 691 817 EUR). Pobuda za zaposlovanje mladih bo na voljo v regijah Inner London, Merseyside, Tees Valley & Durham, West Midlands in South West Scotland ter v mestih Kingston upon Hull, City of Thurrock, Nottingham in Leicester.

Glavne prednostne naloge operativnih programov Združenega kraljestva bodo odpravljanje ovir pri vstopu na trg dela, ohranjanju delovne aktivnosti ali poklicnemu napredovanju, vključno z zagotavljanjem usposabljanja za pridobitev kompetenc in druge podpore; pri tem se bo pozornost namenjala zlasti prehodu med brezposelnostjo in zaposlitvijo. Poseben poudarek bo na prikrajšanih osebah in mladih. Združeno kraljestvo je socialnemu vključevanju ter boju proti revščini in diskriminaciji namenilo 1,1 milijona EUR od skupaj 5,1 milijona EUR sredstev iz skladov ESI.

Pričakovani rezultati vključujejo večji delež inovativnih podjetij (med drugim s povečanjem števila povezav med MSP in univerzami ter načrtovanim sodelovanjem British Business Bank), večji dostop do izjemno hitrih širokopasovnih povezav in njihovo uporabo v skladu z digitalno agendo EU, podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, izboljšanje trajnostnega gospodarjenja z zemljišči v kmetijstvu in gozdarstvu, znižanje stopenj delovne neaktivnosti med mladimi in dolgotrajno brezposelnimi ter zvišanje ravni usposabljanja in kvalifikacij.

Uporaba finančnih instrumentov in teritorialnih orodij

Skladi ESI se bodo uporabljali za izboljšanje dostopa MSP do financiranja s povečanjem zagotavljanja sredstev v primeru nedelovanja trga in vzpostavitvijo podpornih storitev. Konkretni predlogi za predvideno uporabo finančnih instrumentov še niso bili dokončno potrjeni, saj še vedno potekajo predhodna ocenjevanja; vendar zaenkrat kaže, da bo Združeno kraljestvo povečalo sredstva, dodeljena finančnim instrumentom, za približno 50 % v primerjavi s programskim obdobjem 2007−2013, tj. na več kot 1 milijardo EUR. Večina teh sredstev bo namenjena podpori MSP, inovacijam in energiji zaradi pozitivnih izkušenj v teh sektorjih. Poleg tega bi se v okviru programov lahko preučila možnost uporabe finančnih instrumentov za zagotovitev širokopasovne in okoljske infrastrukture.

Ozemeljske zadeve: najmanj 5,4 % sredstev, dodeljenih iz ESRR, bo porabljenih za trajnostni urbani razvoj v mestih in ključnih mestnih regijah v Angliji. Najmanj 5 % celotnega prispevka iz EKSRP za programe razvoja podeželja v Združenem kraljestvu bo namenjenih programu LEADER. 48,5 milijona EUR, dodeljenih iz ESRR, in 58,3 milijona EUR, dodeljenih iz ESS, bo namenjenih podpori lokalnemu razvoju v Angliji, ki ga vodi skupnost. Celostne teritorialne naložbe se bodo uporabljale za trajnostni urbani razvoj ter kot orodje za celostni pristop k naložbam v manj razviti regiji Cornwall in na otokih Scilly. Dragocen vir navdiha pri izvajanju skladov ESI bo tudi strategija za atlantski morski bazen.

Ključne informacije

2. Temeljni pogoji za uspešno in učinkovito uporabo skladov ESI

Zaradi decentralizirane strukture uprave v Združenem kraljestvu je bila podrobna ocena splošnih in tematskih predhodnih pogojenosti zagotovljena na ravni programov. Vse splošne in tematske predhodne pogojenosti so izpolnjene.

3. Upravljanje skladov ESI

Za povečanje koristi skladov ESI se bo uporabljala vrsta dopolnilnih instrumentov politike na ravni EU (npr. Obzorje 2020) in nacionalni ravni. Združeno kraljestvo je vzpostavilo mehanizme za zagotovitev usklajevanja med skladi ESI ter drugimi instrumenti EU in nacionalnimi instrumenti.

4. Poenostavitev za upravičence

Organi upravljanja pripravljajo ureditve, ki vključujejo večjo uporabo pavšalnih zneskov in možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, da bi se učinkovito zmanjšalo upravno breme za upravičence in upravne uslužbence.

(1)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Avstrija.

(2)

 To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Belgija.

(3)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Bolgarija.

(4)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Hrvaška.

(5)

 To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Ciper.

(6)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Češka.

(7)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Danska.

(8)

 To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Estonija.

(9)

 To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Finska.

(10)

 To je vsota vseh ustreznih skupnih kazalnikov učinka v programih, ki zagotavljajo vrednost za ta kazalnik.

(11)

To je vsota vseh ustreznih skupnih kazalnikov učinka v programih, ki zagotavljajo vrednost za ta kazalnik.

(12)

Evropski socialni sklad, pobuda za zaposlovanje mladih in tehnična pomoč

(13)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Francija.

(14)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Nemčija.

(15)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Grčija.

(16)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Madžarska.

(17)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Irska.

(18)

Vključno s 14 670 000, ki ustrezajo prenosu iz prvega stebra (omejitev).

(19)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Italija.

(20)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Latvija.

(21)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Litva.

(22)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Luksemburg.

(23)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Malta.

(24)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Nizozemska.

(25)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Poljska.

(26)

Podatki iz leta 2012.

(27)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Portugalska.

(28)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Romunija.

(29)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Slovaška.

(30)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Slovenija.

(31)

Blue ITI (strategija za Atlantik), Mar Menor (Murcia), Cádiz, Extremadura, Teruel.

(32)

Večinoma na podeželskih in obalnih območjih, pod določenimi pogoji pa tudi na nekaterih gosto poseljenih urbanih območjih.

(33)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Španija.

(34)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Švedska.

(35)

To je skupni znesek sredstev EU za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), v katerih sodeluje Združeno kraljestvo.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.12.2015

COM(2015) 639 final

PRILOGE

PRILOGA III: Splošna ocena dodatnosti (člen 95 uredbe o skupnih določbah)
PRILOGA IV: Časovni potek predložitve in sprejetja partnerskih sporazumov in programov

k

Sporočilu Komisije

Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov

Priloga III: Splošna ocena dodatnosti (člen 95 uredbe o skupnih določbah)

Dodatnost je osrednje načelo kohezijske politike. Pomeni, da sredstva iz skladov (ESRR, ESS, Kohezijski sklad) dopolnjujejo, vendar ne nadomeščajo javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov držav članic.

Preverjanje dodatnosti je bilo v novem programskem obdobju (2014–2020) znatno poenostavljeno, tako da se upošteva najpomembnejši kazalnik javnih naložb (tj. bruto investicije v osnovna sredstva države).

Načelo dodatnosti je zdaj v celoti usklajeno z ekonomskim upravljanjem EU, saj se preverja glede na informacije, ki jih države članice navedejo v svojih programih za stabilnost in konvergenčnih programih.

Komisija bo preverila skladnost z načelom dodatnosti v državah članicah, v katerih manj razvite regije zajemajo najmanj 15 % celotnega prebivalstva. Preverjanje tako zadeva samo 14 držav članic, in sicer se bo za 11 držav opravilo na nacionalni ravni (Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Hrvaška), za 3 pa na regionalni ravni (Italija, Grčija in Slovenija).

Komisija je v letnih pregledih rasti vedno znova opozorila na potrebo po izboljšanju strukture javnih izdatkov, da bi bili ti bolj naklonjeni rasti. Načelo dodatnosti je pomembno orodje za dosego tega cilja, ker zagotavlja, da se bo investiral tudi določen znesek nacionalnih sredstev.

Države članice so svoje cilje za celotno programsko obdobje 2014–2020 določile v partnerskih sporazumih.

V obdobju 2014–2016 bo na podlagi zahtevane dodatnosti mobiliziranih okoli 45 milijard EUR, kar predstavlja približno 2,8 % povprečnega BDP zadevnih držav članic in regij.

V primerjavi z nacionalnimi BDP posameznih držav članic so cilji Romunije, Bolgarije in Poljske najvišji, obveznosti, ki so jih prevzele Grčija, Italija in Portugalska, pa najnižje 1 .

PRILOGA IV: Časovni potek predložitve in sprejetja partnerskih sporazumov in programov

(1)

V Grčiji, Italiji in Sloveniji je ciljna vrednost izražena kot bruto investicije v osnovna sredstva države v manj razvitih regijah, ker se načelo dodatnosti za te države preveri na regionalni ravni (bruto investicije v osnovna sredstva v manj razvitih regijah/nacionalni BDP).