EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.11.2015

COM(2015) 584 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o napredku pri izvajanju strategije EU na področju drog 2013-2020 in akcijskega načrta EU za boj proti drogam 2013-2016

{SWD(2015) 257 final}

1.Uvod in ozadje

Prepovedane droge so zapletena družbena težava, ki vpliva na življenje milijonov ljudi. Medtem ko se je uporaba drog, kot sta heroin in kokain, v zadnjih nekaj letih zmanjšala, postajajo nove psihoaktivne snovi vse bolj dostopne na odprtem trgu in/ali v spletu ter resno ogrožajo zdravje.

Človeški in socialni stroški zasvojenosti z drogami so zelo visoki. Predstavljajo stroške za javno zdravje (preprečevanje in zdravljenje zasvojenosti z drogami, zdravstveno varstvo in bolnišnično zdravljenje), javno varnost, okolje in produktivnost dela.

Vsaj 78,9 milijona Evropejcev je priznalo, da so vsaj enkrat v življenju uporabili marihuano, kokain je poskusilo 15,6 milijonov Evropejcev, amfetamine pa 12 milijonov Evropejcev. Poleg tega je 1,3 milijona odraslih problematičnih uporabnikov opioidov in 3,4 % vseh Evropejcev, starih med 15 in 39 let, umre zaradi prekomernega odmerka drog. Po najnovejših ocenah je leta 2010 v Evropski uniji 1 700 oseb umrlo zaradi okužbe z virusom HIV/AIDS kot posledice uporabe drog 1 . Leta 2013 je bilo na novo ugotovljenih 1 446 primerov okužbe z virusom HIV zaradi vbrizgavanja drog 2 . Leta 2014 je bila odkrita 101 nova psihoaktivna snov, kar je 22 % več kot leta 2013.

Evropska agenda za varnost 3 potrjuje oceno Europola, da je trg s prepovedanimi drogami najbolj dinamičen kriminalni trg. Nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in proizvodnja drog se uvrščata med najdonosnejše kriminalne dejavnosti za organizirane kriminalne združbe, ki delujejo v EU. Vrednost evropskega trga opiatov je bila ocenjena na približno 12 milijard EUR 4 , medtem ko uporaba konoplje, najbolj priljubljene droge v EU, po ocenah znaša 2 000 ton. Kokain je druga najbolj razširjena droga v EU, saj ga je bilo leta 2013 v državah članicah EU zaseženega več kot 61 ton 5 . Poleg tega se je v zadnjih dveh letih razmahnil spletni trg za droge 6 .

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (v nadaljnjem besedilu: EMCDDA) je leta 2013 izboljšal svoje poročanje o stanju na področju drog v Evropi. Poleg tega sta EMCDDA in Europol na zahtevo Evropske komisije leta 2013 izdala prvo poročilo o trgih z drogami v EU. Agenciji EU bosta drugo izdajo objavili v začetku leta 2016.

Droge so svetovni problem. Po ocenah je leta 2013 prepovedano drogo uporabilo 264 milijonov ljudi, starih med 15 in 64 let. Približno 27 milijonov ljudi trpi za težavami zaradi uporabe drog ali za odvisnostjo od njih. Med njimi si skoraj polovica (12,19 milijona) drogo vbrizgava, od teh pa je bilo leta 2013 1,65 milijona ljudi okuženih z virusom HIV 7 .

Aprila 2016 bo Generalna skupščina Organizacije združenih narodov organizirala izredno zasedanje na temo drog, da se poiščejo načini za izboljšanje globalnih politik na področju drog, obenem pa okrepijo vidiki javnega zdravja in človekovih pravic v okviru konvencij ZN o mamilih 8 . To bo prelomnica za mednarodno skupnost pri določanju prihodnje politike na področju drog. Sodelovanje EU bo v zvezi s tem pomembno.

Strategija EU na področju drog (2013–2020) 9 in akcijski načrt za boj proti drogam (2013–2016) 10 določata politični okvir EU in prednostne naloge politike na področju drog. Strategija zagotavlja enoten in strokovno utemeljen okvir za boj proti drogam v EU in zunaj nje. Njen namen je prispevati k zmanjševanju povpraševanja in ponudbe drog v EU ter k zmanjšanju zdravstvenega in socialnega tveganja in škode, ki ju povzročajo droge. Strategija zajema tri prečne teme: (a) usklajevanje, (b) mednarodno sodelovanje ter (c) obveščanje, raziskovanje, spremljanje in vrednotenje.

To poročilo predstavlja glavni napredek, ki ga je EU dosegla v letih 2013 in 2014 pri izvajanju strategije 2013–2020 in akcijskega načrta za boj proti drogam 2013–2016. Podrobne ugotovitve so predstavljene v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.

2.Metoda

Akcijski načrt EU za boj proti drogam opredeljuje, kdo je odgovoren za izvajanje ukrepov v okviru akcijskega načrta in določa roke za vsakega od njih. Ta pregled, ki zajema leti 2013 in 2014, temelji na prispevkih EMCDDA, Europola, Eurojusta (Urada za evropsko pravosodno sodelovanje) in CEPOL (Evropske policijske akademije). Prispevke smo prejeli tudi od Evropske službe za zunanje delovanje ter predsedstva Sveta 11 . Komisija je izvedla tudi anketo, v katero je zajela države članice EU 12 in organizacije civilne družbe, ki se zanimajo za politiko na področju drog 13 . To poročilo se osredotoča na rezultate strategije EU na področju drog in akcijskega načrta.

3.Zmanjšanje povpraševanja po drogah

Preprečevanje

Raziskava Eurobarometer iz leta 2014 o uporabi drog med mladimi 14 je pokazala, da se eksperimentiranje z drogami pogosto začne v šolskih letih. Po ocenah naj bi namreč eden od štirih 15- ali 16-letnikov uporabil prepovedano drogo 15 . Ozaveščanje in svetovanje sta še vedno najpogosteje uporabljena preprečevalna ukrepa pri mladih, za katere obstaja nevarnost zlorabe snovi, na primer pri dijakih z akademskimi in socialnimi problemi 16 . Leta 2013 je manj kot polovica vseh držav članic EU poročala EMCDDA, da je v celoti izvedla šolske politike na področju drog. Vendar pa so po šolah v EU splošne informacijske kampanje o zlorabi snovi zelo razširjene 17 . Večina držav članic EU je poročala, da je v obdobju 2013–2014 izvajala posebne programe in/ali ukrepe ki naj bi prvo uporabo prepovedanih drog preložili na poznejši čas. 

Večina držav članic EU, vključno s civilno družbo, je sporočila, da so izvedle pobude za ozaveščanje o nevarnostih in posledicah uporabe prepovedanih drog ter drugih novih psihoaktivnih snovi.

Vse države članice EU so poročale, da so izvedle preventivne ukrepe. Številne države članice EU izvajajo splošne preventivne programe in nekatere med njimi poročajo o izvajanju izbirnih 18 in indikativnih 19 preventivnih programov. Polovica držav članic EU je poročala o izvajanju kampanj za boj proti drogam v okoljih za preživljanje prostega časa, kot so glasbeni festivali, zabave, nočna zabavišča in diskoteke. Večina držav članic EU je navedla, da se je razpoložljivost preventivnih ukrepov v letih 2013 in 2014 izboljšala ali je ostala nespremenjena. Vendar pa so nekateri predstavniki civilne družbe poudarili, da je na tem področju prišlo do zmanjšanja javne porabe zaradi proračunskih omejitev.

Zloraba in odvisnost od zdravil na recept

V EU bi bilo treba zlorabi zdravil na recept in odvisnosti od njih nameniti več pozornosti in opraviti več analiz. Benzodiazepini 20 se pogosto zlorabljajo med rizičnimi uporabniki opioidov ter so povezani z obolevnostjo in umrljivostjo v tej skupini 21 . Opioidni analgetiki in anestetiki 22 , zdravila, ki se primarno uporabljajo zaradi svojih psihoaktivnih učinkov in kot zdravilo za zdravljenje zasvojenosti, se pogosto zlorabljajo. Vendar so podatki, ki bi omogočali celovito oceno zlorabe v različnih okoljih v celotni EU, v državah članicah EU zelo omejeni. Zato je treba resnost problema in odziv nanj znotraj EU še podrobneje opredeliti, da se določijo ukrepi, ki jih je v prihodnje treba sprejeti.

Zdravljenje

V letih 2013 in 2014 so bile v vseh državah članicah EU dostopne integrirane storitve zdravljenja 23 s široko pokritostjo. Polovica držav članic EU je menila, da v obdobju 2013–2014 v njihovih državah ni bilo nobene večje spremembe v razpoložljivosti zdravstvenih storitev, večina ostalih držav članic EU pa je menila, da se je razpoložljivost povečala. Po drugi strani nekateri predstavniki civilne družbe trdijo, da se je razpoložljivost zdravstvenih storitev zmanjšala zaradi zmanjšanja proračuna.

V obdobju 2013–2014 so bile v državah članicah EU na voljo številne celostne in integrirane zdravstvene storitve. Polovica držav članic EU je poročala, da v letih 2013 in 2014 te storitve niso postale bolj raznolike kot v prejšnjih letih.

Večina zdravljenja zasvojenosti z drogami se v Evropi izvaja ambulantno 24 . Desetina pacientov se zaradi zasvojenosti z drogami zdravi v bolnišnicah ali specializiranih centrih 25 .

Storitve rehabilitacije/zdravljenja so se v letih 2013 in 2014 razvile, vendar je skoraj polovica držav članic EU poročala, da se te storitve niso razširile. Podobno so tudi številni predstavniki civilne družbe poročali, da se v letih 2013 in 2014 v njihovih državah storitve rehabilitacije/zdravljenja niso razširile.

Zmanjšanje tveganja in škode

Do leta 2013 so vse države članice EU sprejele cilje politike javnega zdravja, da bi preprečile in zmanjšale tveganje za zdravje, povezano z odvisnostjo od drog 26 . Večina držav članic EU je poročala, da so v letih 2013 in 2014 sprejele specifične ukrepe, da bi zagotovile razpoložljivost in dostopnost strokovno utemeljenih ukrepov za zmanjšanje tveganja in škode.

Vse države članice EU imajo na voljo nadomestno zdravljenje z opioidi ter programe zamenjave injekcijskih igel in brizg, kar sta glavna ukrepa za preprečevanje in obvladovanje okužb med osebami, ki si droge vbrizgavajo. Razširjenost obeh programov se je znatno povečala. Vendar programi izmenjave igel in brizg leta 2013 v nobeni državi še zdaleč niso pokrivali celotnega ozemlja, posebno pa ne vseh zaporov 28 . Več držav je tudi poročalo, da je v zadnjih letih storitev za zmanjšanje tveganja manj, v nekaterih državah pa so te storitve zelo omejene 29 .

Nekatere države članice EU zagotavljajo nadzorovane prostore za uporabo drog 30 , nekatere pa izvajajo tudi programe distribucije naloksona na dom 31 .

Čeprav je bil v zadnjih letih dosežen napredek, so preveliki odmerki drog ali z drogo povezane bolezni, nesreče, nasilje ali samomor še vedno med glavnimi vzroki za izogibljivo umrljivost pri mladih v EU. Ocene EU kažejo, da je leta 2013 najmanj 5 800 ljudi umrlo izključno zaradi prevelikega odmerka drog 32 . Od leta 2003 večini držav članic ni uspelo zmanjšati števila smrti zaradi prevelikih odmerkov drog. Vendar je treba omeniti, da je na splošno pokritost ter razpoložljivost ukrepov za zmanjšanje tveganja v EU povezana z nižjo stopnjo poročanja o prevelikih odmerkih drog. V letu 2013 se je število okužb z virusom HIV med injicirajočimi uporabniki drog zmanjšalo. Vendar pa je bila stopnja okužb s hepatitisom C v številnih državah še vedno visoka 33 .

Uporaba drog v zaporih

Stopnja uporabe drog je višja med zaporniki kot med splošnim prebivalstvom. V letih 2013 in 2014 je imela večina držav članic EU vzpostavljene politike zdravstvenega varstva za uporabnike drog med prestajanjem zaporne kazni. Do konca leta 2016 namerava več kot polovica teh držav tudi povečati število obstoječih ukrepov, v istem času pa namerava take ukrepe začeti izvajati tudi večina tistih držav, ki jih trenutno ne izvajajo.

V letih 2013 in 2014 je bila v zaporih in v skupnostih več kot polovice držav članic EU zagotovljena stalna oskrba za uporabnike drog s posebnim poudarkom na preprečevanju prevelikih odmerkov drog 34 .

Po poročanju je bilo leta 2013 nadomestno zdravljenje z opioidi na voljo v zaporih večine držav članic EU 35 . V nekaterih državah pa je bilo zdravljenje v zaporu zagotovljeno samo osebam, ki so se zdravile, preden so bile zaprte.

V letih 2013 in 2014 so imele samo nekatere države zagotovljeno posebno financiranje za dejavnosti, namenjene zmanjšanju povpraševanja po drogah. Proračun za te dejavnosti je pogosto vključen v sorodna področja, kot so zdravstvo, izobraževanje in socialno varstvo.

4.Zmanjšanje ponudbe drog

Europol poroča, da je bil glede na nove odprte primere in pretok informacij nedovoljen promet s prepovedanimi drogami v letih 2013 in 2014 glavno področje kriminala. Leta 2013 je bilo zabeleženih približno 230 000 kaznivih dejanj v zvezi s ponudbo droge, pri čemer jih je bilo 57 % povezanih z marihuano 36 . Leta 2014 je bilo v EU odprtih več kot 1 600 novih primerov, povezanih z drogo, ki so bili namenjeni odkrivanju organiziranih kriminalnih združb, ki trgujejo s kokainom, heroinom, sintetičnimi drogami in marihuano 37 .

Leta 2014 je bila v EU sporočena 101 nova psihoaktivna snov v primerjavi z letom 2010, ko jih je bilo sporočenih 41. EMCDDA jih trenutno spremlja več kot 450. Leta 2013 je bilo 33 000 primerov zasega novih psihoaktivnih snovi, kar znaša več kot 2,3 tone. Proizvodnja takšnih snovi, vključno z izdelavo tablet, pakiranjem in označevanjem, je v EU vedno pogostejša 38 , čeprav se v Evropo tudi dostavljajo iz držav nečlanic EU. Države članice EU poročajo, da so se leta 2014 nove psihoaktivne snovi Evropi dobavljale predvsem iz Kitajske.

EMCDDA je v letih 2013 in 2014 prek mreže sistema zgodnjega opozarjanja izdal 182 uradnih obvestil o novih psihoaktivnih snoveh ter 32 opozoril in nasvetov za javno zdravje. Mnogi med njimi so obravnavali resne neželene dogodke, zlasti smrt, in/ali nevarnosti, ki bi lahko povzročile resno škodo. V tem obdobju sta EMCDDA in Europol izvedla sedem ocen tveganja za nove psihoaktivne snovi, ki so nevarne za zdravje. V skladu s tem 39 je Komisija leta 2013 Svetu predložila predloge za izvajanje nadzora po vsej EU nad dvema snovema, leta 2014 pa še nad nadaljnjimi šestimi 40 . Potem ko je Evropski parlament podal pozitivno mnenje na vse predloge Komisije, jih je Svet sprejel 41 .

Zaradi stopnje grožnje, ki jo predstavljajo nove psihoaktivne snovi, sta morala Svet in Evropski parlament določiti nov, hitrejši in učinkovitejši sistem za obravnavo groženj. Septembra 2013 je Komisija sprejela zakonodajni sveženj 42 za izpolnitev teh ciljev. Od takrat je sveženj predmet razprave med sozakonodajalcema.

V letih 2013 in 2014 je EMCDDA sodeloval z državami članicami EU, da bi pridobil natančne, zanesljive, primerljive in visoko kakovostne podatke o ponudbi drog v EU. To bo omogočilo, da se opravi ocena razmer in učinkovitosti politik, namenjenih zmanjšanju ponudbe. Podatki bodo zbrani v okviru pilotnega projekta leta 2015.

Število primerov nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, ki so bili predloženi Eurojustu, se je leta 2014 zgolj nekoliko povečalo v primerjavi z letom prej. Projekt, ki ga je Eurojust leta 2014 izvedel na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, je pokazal, da so bile razlike v pravilih materialnega prava in postopkovnih pravilih v državah članicah EU glavna ovira v preiskavah v zvezi z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami ter pri ugotavljanju, sledenju in odvzemu sredstev, ki izhajajo iz čezmejnih dejavnosti organiziranega kriminala. Projekt je pokazal tudi, da sta se odredbi o zamrznitvi in zaplembi zelo redko uporabljali v primerih nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami 43 . V letih 2013 in 2014 je večina držav članic EU uvedla pobude za boj proti čezmejnemu nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in izboljšano varnost z drugimi državami članicami.

CEPOL je v letih 2013 in 2014 organizirala usposabljanje na področju drog in vprašanj v zvezi z njimi za skoraj 1 300 udeležencev iz držav članic EU, pridruženih držav, držav kandidatk in agencij EU. Nekaj več kot polovica držav članic EU je poročala o dobrem sodelovanju med enotami kazenskega pregona in ustreznimi organi 44 v zvezi z vprašanji glede drog, čeprav nimajo vse veljavnih memorandumov o soglasju, s katerimi bi formalizirale sodelovanje.

Leta 2013 je bilo skupno 846 primerov zasegov in zaustavljenih pošiljk predhodnih sestavin za prepovedane droge, namenjenih za nezakonito uporabo. Leta 2014 je bilo 628 takih primerov 45 .

Več držav članic EU je svoje izvršilne zmogljivosti združilo s Pomorskim in analitičnim operacijskim centrom za narkotike (MAOC-N), da bi prestregli pošiljke drog zlasti v Atlantskem oceanu. Center je od ustanovitve poskrbel za prepoved vožnje več kot 120 plovil in zaseg več kot 100 ton kokaina in 300 ton marihuane z maloprodajno ceno v EU, ki je znašala 8 milijard EUR. Dejavnosti Centra finančno podpira tudi EU.

V letih 2013 in 2014 je v večini držav članic EU pravni sistem določal alternative prisilnim kaznim za storilce, ki so odvisni od drog. Skoraj vse te države članice EU so zagotovile zdravljenje in rehabilitacijo, medtem ko je polovica zagotovila izobraževanja, nadaljnjo oskrbo po zdravljenju in vključevanje v družbo.

Drugi izziv predstavlja razmah spletnega trga za droge. Več kot polovica držav članic EU se je posebej osredotočila na boj proti z drogami povezanimi kaznivimi dejanji prek interneta, pri čemer se jih je mnogo osredotočilo na spletne strani, ki se uporabljajo za prodajo sintetičnih drog. Eurojust in Europol sta tudi poročala, da sta izvedla več ukrepov, usmerjenih v preprečevanje z drogami povezanih kaznivih dejanj prek interneta.

Posebna sredstva za financiranje dejavnosti, namenjenih zmanjšanju ponudbe drog, so bila v letih 2013 in 2014 na voljo samo v nekaterih državah. Proračun za te dejavnosti je običajno vključen v sorodna področja, na primer v splošni proračun kriminalistične policije.

5.Usklajevanje

Za učinkovito obravnavanje večsektorske narave težav z drogami je potrebno usklajevanje med različnimi področji politik na ravni EU in na nacionalni ravni v državah članicah EU.

V Svetu deluje posebna delovna skupina, ki obravnava problematiko drog nasploh. V okviru te skupine so si predstavniki predsedstev Sveta prizadevali oblikovati program, ki bi tesno sledil akcijskemu načrtu EU za boj proti drogam. Vendar pa so nekatere države članice EU menile, da se niso vsi ukrepi obravnavali sistematično. Predstavniki menjajočih se predsedstev Sveta so si tudi prizadevali, da bi vzpostavili tesnejše stike in boljšo izmenjavo informacij z drugimi delovnimi skupinami, ki se ukvarjajo s kazenskim pregonom.

Skoraj vse države članice EU pravijo, da usklajujejo svoja stališča v okviru delovnih skupin Sveta EU o vprašanjih v zvezi z drogami z vsemi zadevnimi stranmi na nacionalni ravni.

Leta 2013 so imele vse države članice EU vzpostavljene nacionalne strategije na področju drog, le ena država je uporabljala strategijo na regionalni ravni. Medtem ko je bila večina strategij posebej osredotočenih na prepovedane droge, so v nekaterih državah članicah EU droge vključene v širše politike za boj proti zasvojenosti, ki zajemajo tobak, alkohol in včasih tudi druge vrste zasvojenosti. V zadnjih letih je vedno več držav opravilo končno vrednotenje strategije ali akcijskega načrta za boj proti drogam 46 . Vse države članice EU so poročale, da so bile organizacije civilne družbe 47 vključene v oblikovanje, spremljanje in/ali ocenjevanje njihovih nacionalnih politik na področju drog v obdobju 2013–2014.

Večina predstavnikov civilne družbe je potrdila, da so sodelovali pri razvoju, spremljanju in/ali ocenjevanju politike njihovih držav na področju drog v obdobju 2013–2014, čeprav so nekateri tudi navedli, da za to ni bilo vzpostavljenega strukturiranega dialoga. Medtem ko so številni predstavniki civilne družbe menili, da je bilo obstoječe sodelovanje na nacionalni ravni uporabno, so nekateri omenili, da v njihovih državah civilna družba ni imela vloge pri oblikovanju politik na področju drog. Na ravni EU je med Komisijo in civilno družbo vzpostavljen strukturiran dialog, ki poteka prek foruma civilne družbe EU o drogah in zagotavlja svetovanje za podporo oblikovanja in izvajanja politik.

Predstavniki civilne družbe so menili, da v letih 2013 in 2014 ni bilo dovolj virov na nacionalni ravni, da bi se lahko uresničile prednostne naloge strategije EU na področju drog. Mnoge nevladne organizacije so poročale tudi o zmanjšanju proračunov.

Dokazov o javnih izdatkih v zvezi z obravnavo problematike drog na nacionalni ravni je še vedno malo. Za 19 držav članic, ki so v zadnjih 10 letih opravile ocenjevanje, izdatki znašajo med 0,01 % in 0,5 % BDP, pri čemer zdravstveno varstvo predstavlja med 24 % in 73 % vseh izdatkov, povezanih z drogami 48 .

6.Mednarodno sodelovanje

Pomemben cilj strategije EU na področju drog na mednarodni ravni je doseči enoglasnost EU na mednarodnem prizorišču in z državami partnericami. V letih 2013 in 2014 je EU v veliki meri uspelo predstaviti usklajeno stališče na mednarodnih srečanjih. Čeprav so bili sprejeti ukrepi za okrepitev enotnega nastopa EU v institucijah Združenih narodov (ZN), je treba izboljšati usklajevanje med delegacijami ZN na Dunaju in horizontalno delovno skupino za droge v Bruslju.

Za srečanja v okviru ZN ali na drugih mednarodnih forumih, ki obravnavajo zadeve na področju drog, so bila pripravljena stališča EU. Za izredno zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov leta 2016 je v pripravi skupno stališče EU.

EU že dolgo sodeluje z državami nečlanicami EU, kot so ZDA, države v Latinski Ameriki, na Karibskih otokih, v Srednji Aziji in na Zahodnem Balkanu, v Rusiji in v državah evropskega sosedstva, s katerimi organizira redna srečanja strokovnjakov na temo boja proti drogam. Ima tudi posebne sporazume o sodelovanju pri nadzoru predhodnih sestavin z 11 državami, kot so Kitajska, ZDA in Mehika. V okviru teh sporazumov potekajo redna srečanja strokovnjakov, večinoma enkrat letno.

Sodelovanje z državami evropskega sosedstva in Rusijo je bilo v letih 2013 in 2014 osredotočeno na zmanjšanje ponudbe drog, vendar je bilo sodelovanje manj dinamično kot v preteklosti. To je bilo verjetno tudi posledica zahtevnih varnostnih razmer na vzhodnih mejah Evrope. V državah, ki se pripravljajo na pristop, je predstavljalo pomemben napredek oblikovanje nacionalnih strategij na področju boja proti drogam, ki so v skladu s strategijo EU na področju drog, in akcijskimi načrti 49 . Med predstavniki mehanizma EU-CELAC 50 za usklajevanje in sodelovanje na področju boja proti drogam ter združenimi skupinami za nadaljnje spremljanje na področju predhodnih sestavin za prepovedane droge 51 je bil organiziran sestanek, ki je obravnaval svetovno problematiko drog. Na območju Latinske Amerike se politika EU na področju drog izvaja tudi v okviru številnih regionalnih in dvostranskih projektov sodelovanja 52 . Dialogi med EU in ZDA so bili osredotočeni na teme, kot so obravnavanje novih psihoaktivnih snovi, zloraba zdravil na recept in priprava na izredno zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov leta 2016.

Cilj ukrepov v okviru programov zunanjega sodelovanja EU na področju drog je zagotoviti uravnoteženo obravnavo ponudbe drog in povpraševanja po njih, hkrati pa spodbujati in ščititi človekove pravice.

Nekateri večji projekti na temo drog, ki jih je EU financirala v letih 2013 in 2014, so:

COPOLAD, regionalni program sodelovanja z Latinsko Ameriko na področju politik na področju drog 53 ;

program za kokainsko pot 54 , ki deluje v 38 državah v Zahodni Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih;

program za heroinsko pot 55 ;

akcijski program za področje drog v Srednji Aziji (CADAP) 56 ;

BOMCA 8 57 , ki je tudi dejaven v Srednji Aziji.

EU razvija tudi sodelovanje z Zahodno Afriko, kjer zagotavlja podporo za izvajanje regionalnega akcijskega načrta ECOWAS 58 o nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami, z njim povezanim organiziranim kriminalom in zlorabo drog.

EU je dolgoletna podpornica projektov in programov Urada Združenih narodov za droge in kriminal. EU financira številne projekte in programe v okviru svetovnega boja proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in zagotavlja sredstva v višini 73 milijonov EUR.

Cilj alternativnega razvoja je kmetom zagotoviti gospodarsko vzdržno zakonito alternativo za pridelovanje drog. Le nekaj držav članic EU je poročalo o financiranju tovrstnih programov v regijah, kjer so se v letih 2013 in 2014 pridelovale ali bi se lahko pridelovale rastline, iz katerih se pridobivajo prepovedane droge 59 .

V obdobju 2013–2014 je manj kot polovica držav članic EU sodelovala v pomoči državam nečlanicam EU in civilni družbi v teh državah pri razvoju in izvajanju pobud za zmanjšanje tveganja in škode 60 . 

Nekaj držav članic EU je financiralo projekte in/ali programe, ki so obravnavali organiziran kriminal, povezan z drogami, v državah nečlanicah EU v obdobju 2013–2014 61 .

V letih 2013 in 2014 je polovica držav članic EU sklenila dvostranske sporazume, strategije sodelovanja in/ali akcijske načrte, ki so vključevali sodelovanje z državami nečlanicami EU na področju drog (zlasti z Rusijo, Zahodnim Balkanom, Bližnjim vzhodom in Latinsko Ameriko). Najpogosteje so bili dvostranski sporazumi o sodelovanju osredotočeni na usklajevanje, zmanjšanje povpraševanja po drogah, zmanjšanje ponudbe drog, obveščanje, vrednotenje, raziskave in spremljanje ali pa samo v zmanjšanje ponudbe drog.

7.Obveščanje, raziskovanje, spremljanje in vrednotenje

V letih 2013 in 2014 je Komisija namenila skoraj 10 milijonov EUR sredstev za financiranje dveh projektov na področju boja proti drogam v okviru programa Družbeno-ekonomske in humanistične znanosti sedmega okvirnega programa za raziskave (FP7). Projekta sta bila: Zasvojenost in življenjski slogi v sodobni Evropi (ALICE RAP) in Mreža evropskega raziskovalnega prostora na področju prepovedanih drog (ERANID). Skupna sredstva, ki jih je FP7 namenil raziskavam na področju prepovedanih drog, znašajo približno 60 milijonov EUR, kar vključuje tudi študije o: injicirajočih uporabnikih drog v skupinah, okuženih s hepatitisom, in nosečnicah, okuženih z virusom HIV; inovativnih možnostih zdravljenja in izboljšanju tehnologij za odkrivanje prepovedanih drog.

Komisija je prav tako zagotovila več kot 1,5 milijona EUR sredstev iz drugih finančnih programov 62 za raziskovalne projekte na področju drog.

V obdobju 2013–2014 je bila v državah članicah EU izvedena nova ključna raziskava, ki je obravnavala zlasti zmanjševanje povpraševanja po drogah ter bolezni, ki se prenašajo s krvjo in so povezane z uporabo drog. Druge najbolj priljubljene raziskovalne teme so bile uporaba več drog in zloraba nadziranih zdravil na recept, težave z drogami med zaporniki ter razpoložljivost in obseg ukrepov in storitev za zmanjšanje povpraševanja po drogah v zaporih. V nekaterih državah so se izvajale raziskave o zmanjševanju ponudbe drog ter o psihiatrični in fizični komorbidnosti.

V letih 2013 in 2014 so skoraj vse države članice EU začele izvajati ali že izvajale pobude za usposabljanje strokovnjakov 63  na področju zmanjšanja povpraševanja po drogah in zmanjšanja ponudbe drog. Polovica je začela izvajati ali je že izvajala tudi pobude za usposabljanje strokovnjakov za zbiranje podatkov in poročanje o zmanjšanju povpraševanja po drogah in zmanjšanju ponudbe drog. Nekatere organizacije civilne družbe so prav tako sodelovale pri pobudah za usposabljanje na nacionalni ravni ali na ravni EU.

8.Sklepne ugotovitve

Prepovedane droge so zapletena družbena težava z zelo visokimi človeškimi in socialnimi stroški. Nedovoljen promet s prepovedanimi drogami je ena najbolj dobičkonosnih dejavnosti organiziranega kriminala. EU si s svojo politiko že leta prizadeva vzpostaviti ravnovesje med zmanjševanjem povpraševanja po drogah in njihove ponudbe. Številne interesne skupine in države nečlanice EU priznavajo veljavnost modela EU.

EU mora utrjevati obstoječe odnose in dialoge z državami nečlanicami EU in tako dati nov zagon sodelovanju na področju boja proti drogam. Če EU želi, da se njen uravnotežen pristop k problemu drog sprejme po svetu, mora povečati in ciljno usmeriti sodelovanje z državami nečlanicami EU ter z regionalnimi in mednarodnimi organizacijami. S sodelovanjem in podporo bo EU pripomogla, da bodo države nečlanice EU lahko reševale težave na področju drog, hkrati pa pomagale zmanjšati dobavo droge v EU.

Nova tveganja se stalno pojavljajo. Eno takih tveganj je pojav novih psihoaktivnih snovi. Nujno je, da Evropski parlament in Svet dosežeta dogovor o vzpostavitvi trdnega in učinkovitega sistema za obravnavanje groženj, ki jih v EU prinašajo nove psihoaktivne snovi. Obenem so potrebna prizadevanja za okrepitev zmogljivosti, da se na mednarodni ravni v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo oblikuje seznam nevarnih snovi.

Drugi izziv predstavlja razvoj in širjenje spletnega trga za droge. EU in mednarodna skupnost se morata s tem vidikom problema drog spoprijeti proaktivno in sodelovati z organi kazenskega pregona, industrijo, civilno družbo in drugimi partnerji, da se poiščejo učinkoviti načini za preprečevanje nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami prek spleta.

Marihuana se pogosto uporablja in nezakonito prodaja v EU, nedavni pojav izdelkov iz sintetičnih kanabinoidov pa je temu trgu dal novo razsežnost. Marihuana je tudi predmet napete razprave na mednarodni ravni in v Evropi, saj se v državah nečlanicah EU sprejema nova zakonodaja, ki dovoljuje njeno uporabo za rekreativne namene. Verjetno je, da se bo ta razprava nadaljevala in bo v prihodnosti deležna še več pozornosti.

Čeprav so informacije o javni porabi za izvajanje politik na področju drog v EU pomanjkljive, ni dvoma, da je gospodarska kriza vplivala na način, kako države članice EU rešujejo to vprašanje. Po navedbah EMCDDA so številne države članice EU poročale, da so omejile svoje storitve za zmanjšanje škode in/ali da uporabljajo samo manj obsežne ukrepe. Poleg tega so organizacije civilne družbe opozorile na zmanjševanje nacionalnih proračunov, namenjenih preprečevanju in zdravljenju zasvojenosti z drogami.

Še naprej se bodo izvajale raziskave na področju drog na ravni EU. Glavna instrumenta za spodbujanje raziskav na ravni EU na tem področju bosta okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (2014–2020) in program Pravosodje (2014–2020).

Izredno zasedanje Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov na temo drog leta 2016 bo pomemben mejnik na poti k nadaljnjemu oblikovanju politike, ki vpliva na življenje milijonov ljudi po vsem svetu. Model, za katerega se bo EU zavzemala na izrednem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, predstavlja celovit in uravnotežen pristop, ki temelji na znanstvenih dokazih. Ob tej priložnosti bo EU pozvala tudi k bolj humani in v javno zdravje usmerjeni politiki na področju drog na mednarodni ravni. Izredno pomembna je enotnost govorcev iz EU na izrednem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov.

Kot je določeno v strategiji EU na področju drog, bo Evropska komisija leta 2016 izvedla celovito ovrednotenje svoje strategije in akcijskega načrta za boj proti drogam. Ovrednoten bo učinek izvajanja strategije EU na področju drog v EU in zunaj nje. Na podlagi rezultatov se bo Komisija odločila, ali naj predlaga nov akcijski načrt za obdobje 2017–2020.

(1)

     EMCDDA: Evropsko poročilo o drogah za leto 2015.

(2)

     Poročanje EMCDDA.

(3)

     COM (2015) 185.

(4)

     Splošno poročilo o dejavnostih Europola v letu 2014.

(5)

     Vmesne ocene SOCTA 2015: Najnovejše informacije o hudih kaznivih dejanjih in organiziranemu kriminalu v EU, Europol, marec 2015.

(6)

     Skupno poročilo EMCDDA in Europola: Poročilo o trgu z drogami v EU: strateška analiza, 2013.

(7)

     Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), Svetovno poročilo o drogah 2015.

(8)

     Enotna konvencija o mamilih iz leta 1961. Konvencija o psihotropnih substancah iz leta 1971 in Konvencija zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988.

(9)

     UL C 402, 29.12.2012, str. 1.

(10)

     UL C 351, 30.11.2013, str. 1.

(11)

     Med temi prispevki so tudi rezultati ankete, ki jo je aprila 2015 predsedstvo Sveta izvedlo med državami članicami in ki obravnava vprašanje zlorabe zdravil in odvisnosti od njih. Čeprav anketa ni zajeta v časovni okvir 2013–2014, so njeni rezultati v tem poročilu uporabljeni zato, ker prikazujejo stanje v državah članicah v zvezi z ukrepoma 4 in 50 akcijskega načrta EU za boj proti drogam. To stanje je pomembno tudi za obdobje 2013–2014.

(12)

     Vse države članice so se na anketo odzvale.

(13)

     Na vprašalnik so odgovorile organizacije iz Francije, Grčije, Madžarske, Italije, Litve, Luksemburga, Nizozemske, Portugalske, Španije, Slovenije in Švedske. Nekatere od teh organizacij so omrežja/krovne organizacije, ki zastopajo več drugih organizacij iz iste države ali iz drugih držav, ki delujejo na tem področju.

(14)

     Raziskava Flash Eurobarometer 401 „Mladi in droga“ iz leta 2014.

(15)

     http://www.emcdda.europa.eu/data/2014.

(16)

     Poročanje EMCDDA.

(17)

     Zloraba snovi vključuje alkohol, tobak in droge. Informacije je zagotovil EMCDDA.

(18)

     Strategije „izbirne preventive“ se osredotočajo na podskupine celotne populacije, za katere obstaja nevarnost zlorabe snovi, ker pripadajo določenemu segmentu populacije. To so na primer mladoletni prestopniki, mladi, ki predčasno opustijo šolanje, ali študentje z učnimi težavami. Rizične skupine se lahko ugotovijo na podlagi socialnih, demografskih in okoljskih dejavnikov tveganja, za katere je znano, da so povezani z zlorabo snovi. Ciljne podskupine se lahko določijo na podlagi starosti, spola, družinskega ozadja ali kraja prebivanja, kot so socialno prikrajšane soseske ali soseske z visoko stopnjo uporabe drog, oziroma kjer se izvaja nedovoljen promet z drogami.

(19)

     „Indikativna preventiva“ obravnava ranljive posameznike ter jim pomaga pri reševanju in obvladovanju individualnih osebnostnih lastnosti, zaradi katerih so bolj izpostavljeni naraščajoči uporabi drog.

(20)

     Benzodiazepini so skupina pogosto predpisanih zdravil za različne klinične namene, vključno z zdravljenjem tesnobe in nespečnosti ter zasvojenosti z alkoholom. Primeri takih zdravil so: diazepam, klonazepam, alprazolam in oksazepam.

(21)

      The misuse of benzodiazepines among high-risk opioid users in Europe (Zloraba benzodiazepinov med rizičnimi uporabniki opioidov v Evropi). Poročilo EMCDDA iz leta 2015

(22)

     Na recept in brez recepta, če je primerno.

(23)

     V skladu z ukrepom 5 akcijskega načrta EU za boj proti drogam. Več podrobnosti je na voljo tudi v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.

(24)

     Pri ambulantnem zdravljenju pacient ni sprejet v bolnišnico za 24 ur ali več, ampak bolnišnico, kliniko ali pripadajočo ustanovo zaradi diagnostike in zdravljenja le obiskuje. Podatke je zagotovil EMCDDA.

(25)

     V mnogih državah lahko namreč specializirani centri predpišejo nadomestno zdravljenje z opioidi. Informacije je zagotovil EMCDDA.

(26)

      Report on the current state of play of the 2003 Council Recommendation on the prevention and reduction of health-related harm, associated with drug dependence, in the EU and candidate countries (Poročilo o trenutnem stanju Priporočila Sveta iz leta 2003 o preprečevanju in zmanjševanju škode za zdravje zaradi odvisnosti od drog v EU in državah kandidatkah), Gesundheit Oesterreich in Sogeti, 2013

(27)

     „Nizkopražni programi“ so programi z minimalnimi zahtevami, ki pacientom ponujajo storitve, ne da bi pri tem poskušali nadzorovati njihovo uporabo drog, in zagotavljajo svetovanje samo, če pacienti to želijo.

(28)

     Glej opombo 26.

(29)

     Poročanje EMCDDA.

(30)

     Podatki iz izpolnjenih vprašalnikov in poročila EMCDDA „ Perspectives on drugs (Perspektive na področju drog). Drug consumption rooms: an overview of provision and evidence (Prostori za uporabo drog: pregled predpisov in dokazi)“, 2015.

(31)

     Nalokson je zdravilo, ki se uporablja za blaženje učinkov opioidov zlasti pri prevelikih odmerkih. EMCDDA poroča, da so nekateri programi distribucije naloksona majhni in časovno omejeni. V eni državi je program distribucije naloksona namenjen rizičnim uporabnikom v družbi in zapornikom, ko so izpuščeni iz zapora.

(32)

     Poročanje EMCDDA.

(33)

     Poročilo EMCDDA o drogah za leto 2015.

(34)

     Čeprav v nekaterih državah to velja le za nekatere zapore.

(35)

     Po poročanju EMCDDA.

(36)

     Poročanje EMCDDA.

(37)

     Poročanje Europola.

(38)

     Glej opombo 4.

(39)

     Leta 2012 sta EMCDDA in Europol izvedla osmo oceno tveganja (za 4-metilamfetamin).

(40)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2015/1876 z dne 8. oktobra 2015 o uvedbi nadzornih ukrepov za 5-(2-aminopropil)indol. Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2015/1874 z dne 8. oktobra 2015 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metilamfetamin. Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2015/1875 z dne 8. oktobra 2015 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin (25I-NBOMe), 3,4-dikloro-N-[[1-(dimetilamino)cikloheksil]metil]benzamid (AH-7921), 3,4-metilendioksipirovaleron (MDPV) in 2-(3-metoksifenil)-2-(etilamino)cikloheksanon (metoksetamin). Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2015/1873 z dne 8. oktobra 2015 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metil-5-(4-metilfenil)-4,5-dihidrooksazol-2-amin (4,4’-DMAR) in 1-cikloheksil-4-(1,2-difeniletil)piperazin (MT-45).

(41)

     Sodba Sodišča z dne 16. 4. 2015 v zadevah C-317/13 in C-679/13 določa, da se je treba pred sprejetjem sklepov Sveta o prepovedi novih psihoaktivnih snovi posvetovati z Evropskim parlamentom. Zato se je moral Svet za vse svoje sklepe, ki so bili pred sodbo Sodišča že sprejeti ali v postopku sprejemanja, posvetovati z Evropskim parlamentom in vse sklepe ponovno sprejeti. To se je zgodilo oktobra 2015.

(42)

     Ta sveženj zajema: Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o novih psihoaktivnih snoveh in Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, kar zadeva opredelitev pojma droga.

(43)

     Na podlagi Okvirnega sklepa Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (UL L 328, 24.11.2006, str. 59) in Okvirnega sklepa Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji (UL L 196, 2.8.2003, str. 45).

(44)

     Na primer letalski prevozniki, ponudniki storitev hitre letalske pošte, ladijski prevozniki, pristaniški organi in kemična podjetja.

(45)

     Podatkovna baza EU o predhodnih sestavinah za prepovedane droge.

(46)

     Poročanje EMCDDA.

(47)

     Tj. poklicni ponudniki storitev na področju boja proti drogam; nevladne organizacije, ki so dejavne na področju politike na področju drog; nevladne organizacije, ki zastopajo interese posameznih interesnih skupin na področju drog (uporabniki drog/družinski člani itd.); znanstvena skupnost.

(48)

     Poročanje EMCDDA.

(49)

     V letih 2013 in 2014 so bile v Turčiji, Črni gori, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Srbiji sprejete nove/posodobljene strategije.

(50)

     Skupnost držav Latinske Amerike in Karibov.

(51)

     EU ima sedem posebnih sporazumov o nadzoru predhodnih sestavin za prepovedane droge v Latinski Ameriki, in sicer z Bolivijo, Čilom, Kolumbijo, Ekvadorjem, Mehiko, Perujem in Venezuelo.

(52)

     Tj. v Boliviji, Peruju, Braziliji, Ekvadorju in Kolumbiji.

(53)

     Program COPOLAD, ki je bil uveden leta 2010, je v celoti financirala EU. Skupni proračun je znašal 6,5 milijonov EUR. Leta 2014 je bil program COPOLAD podaljšan (za obdobje 2016–2019). V drugi fazi bo EU prispevala 10 milijonov EUR. Pogodbo o nepovratnih sredstvih za izvajanje programa COPOLAD je prejel konzorcij pod vodstvom Španije skupaj s partnerji iz Evrope, Latinske Amerike, pridruženimi subjekti iz Kostarike, Poljske, Ekvadorja, Mehike in Romunije, s CICAD (Medameriška komisija za nadzor nad zlorabo drog), z IDPC (Mednarodni konzorij za politike na področju drog), EMCDDA (Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami), s PAHO (Panameriška zdravstvena organizacija) in RIOD (Ibero-ameriška mreža nevladnih organizacij, ki delujejo na področju odvisnosti od drog) https://ec.europa.eu/europeaid/regions/latin-america/copolad-cooperation-programme-between-latin-america-and-european-union-drugs_en .

(54)

      http://www.cocaineroute.eu/  

(55)

      https://www.fight-trafficking.eu/  

(56)

     Konzorcij EU vodi Nemčija. Zajete srednjeazijske države so: Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Za program za obdobje 2001–2013 je EU namenila 20,7 milijona EUR.

(57)

     Program za upravljanje meja v Srednji Aziji. Za program BOMCA za obdobje 2003–2014 je EU namenila 33,6 milijona EUR. Ena komponenta je bila osredotočena na krepitev zmogljivosti agencij, ki delujejo na mejah, za boj proti drogam.

(58)

     Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav.

(59)

     Glavne upravičenke so bile Afganistan, Mjanmar, Laos, Bolivija, Kolumbija, Peru in Ekvador.

(60)

     Glavne upravičenke so bile države Latinske Amerike, Srednje in Jugovzhodne Azije, Afrike, Zahodnega Balkana, Južnega Sredozemlja in Vzhodne Evrope.

(61)

     Glavne upravičenke so bile afriške države, Karibi ter države Latinske Amerike, Zahodnega Balkana, Srednje Azije in Vzhodne Evrope.

(62)

     Prek programa Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (ISEC), programa Preprečevanje uporabe drog in obveščanje (DPIP) in programa Pravosodje so bili financirani naslednji projekti: projekt LEADER o izboljšanju ekonomskih analiz prepovedanih drog (Fundacija Klinika za biomedicinske raziskave v Barceloni), raziskava o preprečevanju in zdravljenju hepatitisa C (Univerza v Bristolu), raziskava CASSANDRA o dobavni verigi in širjenju novih psihoaktivnih snovi (King’s College v Londonu), projekt PREDICT – napovedovanje tveganja novih drog z in silico in klinično toksikologijo (Univerza v Maastrichtu).

(63)

     Vključno z zdravstvenimi delavci, nevladnimi organizacijami, policisti, diplomati, učitelji in pedagogi, socialnimi delavci, raziskovalci in oblikovalci politik, analitiki tveganja, vodjami psihosocialnih rehabilitacijskih programov, cariniki in službenimi psi v carini, sodniki, odvetniki in upravo zaporov.