EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.10.2015

COM(2015) 503 final

SPOROČILO KOMISIJE

ZAŠČITA PRORAČUNA EU DO KONCA LETA 2014

Kazalo

POVZETEK IN SKLEPNE UGOTOVITVE

2.POSTOPKI

2.1.Preventivni ukrepi

2.2.Popravni ukrepi

2.3.Kmetijstvo

2.4.Kohezija

2.5.Neposredno upravljanje

2.6.Stroškovna učinkovitost sistemov upravljanja in nadzora

3.FINANČNI POPRAVKI IN IZTERJAVE V LETU 2014

3.1.Pregled

3.2.Finančni popravki v obravnavi na dan 31. decembra 2014

3.3.Finančni popravki, potrjeni v letu 2014

3.4.Finančni popravki, izvedeni v letu 2014

3.5.Izterjave

3.6.Pomanjkljivosti pri upravljanju in nadzoru držav članic, ugotovljene v letu 2014, in sprejeti ukrepi

4.KUMULATIVNI FINANČNI POPRAVKI IN IZTERJAVE DO KONCA LETA 2014

4.1.Pregled

4.2.Finančni popravki

4.3.Izterjave

5.NETO POPRAVKI

5.1.Neto finančni popravki v letu 2014

5.2.Vpliv na proračun EU

5.3.Vpliv na nacionalne proračune

6.PREVENTIVNI UKREPI

6.1.Kmetijstvo

6.2.Kohezija

7.POPRAVNI UKREPI, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE IZVEDLE NA LASTNO POBUDO

7.1.Kmetijstvo

7.2.Kohezija

8.IZTERJAVA ZNESKOV PREDHODNEGA FINANCIRANJA

POVZETEK IN SKLEPNE UGOTOVITVE

Predsednik Juncker je odločno poudaril potrebo po zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja programov Evropske unije (EU) in vztrajal pri zahtevi, da je treba uvesti vse potrebne ukrepe za zaščito proračuna EU. V tem sporočilu je podrobno opisano delovanje preventivnih in popravnih mehanizmov, predvidenih v zakonodaji, ter ukrepov, ki so jih službe Komisije sprejele, da bi proračun EU zaščitile pred nezakonitimi ali nepravilnimi odhodki. Zagotovljena je tudi najboljša možna ocena podatkov, ki so rezultat njihove uporabe, poleg tega je opisano, kako na tem področju sodelujejo države članice in kako to vpliva nanje.

To sporočilo se pripravi vsako leto na posebno zahtevo Evropskega parlamenta v okviru postopka razrešnice za leto 2011, zato je naslovljeno nanj, hkrati pa tudi na Svet in na Evropsko računsko sodišče. Dopolnjuje informacije, vključene v zaključni račun EU za leto 2014, Zbirno poročilo Komisije za leto 2014 in ustrezne dele letnih poročil o dejavnostih zadevnih generalnih direktoratov.

Evropsko računsko sodišče v svojem letnem poročilu predstavi izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom EU, ter opažanja in statistične podatke o pomembnih stopnjah napak pri plačilih, na katerih temelji zaključni račun. Pomen finančnih popravkov in izterjav je še posebej poudarjen ob upoštevanju njihove večletne narave. To se ustrezno kaže v letnih poročilih o dejavnostih, ki zagotavljajo podrobne informacije o stopnjah napak ter finančnih popravkih in izterjavah. Dodatna ocena obojih pokaže končni učinek na finančne interese EU, kar zadeva neupravičena izplačila upravičencem, in je ključni kazalnik pri ocenjevanju, kako nadzorni in kontrolni sistemi obvladujejo tveganja, povezana z zakonitostjo in pravilnostjo dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna EU (glej Zbirno poročilo Komisije za leto 2014).

Pomembno delo Komisije in držav članic za obvladovanje tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna EU, se izvaja v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) 1 , finančno uredbo 2 , pravili njene uporabe 3 in različnimi pravnimi besedili, ki veljajo za posamezne sektorje. Komisija ščiti proračun EU, tj. porabo proračunskih sredstev EU, pred neupravičenimi ali nepravilnimi odhodki predvsem na dva načina:

(1)s preventivnimi ukrepi in

(2)s popravnimi mehanizmi (predvsem finančnimi popravki, naloženimi državam članicam, pa tudi z izterjavami od prejemnikov plačil EU).

Glavni namen finančnih popravkov in izterjav je zagotoviti, da se sredstva EU uporabljajo v skladu z zakonskim okvirom, tj. da se iz financiranja Unije izključijo odhodki, ki niso v skladu z veljavnim pravom. Pri deljenem upravljanju so za odkrivanje neupravičeno plačanih zneskov in njihovo izterjavo od upravičencev odgovorne predvsem države članice (in ne Komisija). Glede na kontrolni okvir, zapletenost popravnih mehanizmov in postopkov ter večletno naravo programov se rezultati (tj. finančni popravki in izterjave) običajno izvedejo po ugotovitvi zadevnih pomanjkljivosti ali nepravilnosti in po izvedenih plačilih.

Da bi se zagotovila stroškovna učinkovitost sistemov nadzora, bo ena od glavnih delovnih usmeritev, ki se ji bodo službe Komisije posvetile v okviru mandata kolegija, racionalizacija in izboljšanje kontrol ter prerazporeditev sredstev za kontrole, ki veljajo za najustreznejše pri obvladovanju tveganj glede zakonitosti in pravilnosti v regulativnem okviru. Glavni cilj pri deljenem upravljanju je izboljšati učinkovitost kontrolnih sistemov držav članic.

To sporočilo se osredotoča predvsem na rezultate nadzorne vloge Komisije, vendar zagotavlja tudi informacije o kontrolah držav članic.

Finančni popravki in izterjave: rezultati za leto 2014

V zvezi z učinkom popravnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija, so ključni zneski za proračunsko leto 2014 naslednji:

Potrjeni in izvedeni finančni popravki predstavljajo 3,3 % (potrjeni) oziroma 2,3 % (izvedeni) proračunskih plačil v letu 2014.

Finančni popravki in izterjave: kumulativni rezultati

Kumulativni zneski zagotavljajo več koristnih informacij o pomenu popravnih mehanizmov, ki jih uporablja Komisija, ker upoštevajo večletno naravo večine porabe EU ter nevtralizirajo učinek enkratnih dogodkov.

Finančni popravki in izterjave, potrjeni v obdobju 2009–2014 (v mio. EUR):

V obdobju 2009–2014 so se potrjeni zneski povečevali. Povprečni potrjeni znesek je znašal 3,2 milijarde EUR ali 2,4 % povprečnega zneska plačil iz proračuna EU, medtem ko je povprečni izvedeni znesek v tem obdobju znašal 2,8 milijarde EUR ali 2,1 % plačil – glej graf 4.1.

Za EKJS je povprečna stopnja finančnih popravkov Komisije v obdobju od leta 1999 do konca leta 2014 znašala 1,7 % odhodkov (vse to so neto finančni popravki) – glej oddelek 4.2.2.

Konec leta 2014 je skupna stopnja finančnih popravkov za sredstva iz ESRR in ESS v obdobju 2000–2006 (ki je v zaključni fazi), ki temelji samo na nadzoru Komisije, znašala 4,1 % dodeljenih sredstev – glej oddelek 4.2.3.

Povprečni potrjeni znesek v okviru neposrednega in posrednega upravljanja v obdobju 2009–2014 je znašal 366 milijonov EUR ali 1,2 % povprečnega zneska plačil.

Leta 2015 je Sodišče odločilo proti Komisiji v zvezi z več finančnimi popravki, ki so se nanašali na porabo sredstev za regionalno politiko v obdobju 1994–1999, v skupni vrednosti skoraj 500 milijonov EUR. To se je nanašalo na postopkovna vprašanja, Komisija pa posledice še analizira – glej oddelek 4.1.2.

Zaščita proračuna EU: glavne sklepne ugotovitve

•    Podatki kažejo pozitivne rezultate večletnih preventivnih in popravnih dejavnosti, ki so jih izvajale Komisija in države članice.

•    Pomen sporočenih zneskov je treba obravnavati kot potrditev zaveze Komisije in držav članic k zagotavljanju, da se denar evropskih davkoplačevalcev uporablja v skladu s pravnimi zahtevami.

Komisija si prizadeva za nadaljnje izboljšave sistemov upravljanja in nadzora na ravni držav članic, pri čemer predlaga ustrezne akcijske načrte za posamezne države članice, organizira seminarje o stopnjah napak, izmenjuje dobre prakse in smernice, organizira tečaje usposabljanja za organe upravljanja ter prireja letne in ad hoc sestanke.

Popravni ukrepi so namenjeni popravi preteklih nepravilnosti, namen preventivnih ukrepov pa je preprečiti ponovitev takih nepravilnosti v prihodnje.

Finančni popravki so lahko izvedeni kot neto finančni popravki (npr. v okviru kmetijske politike), kar pomeni, da se zadevni zneski dejansko povrnejo v proračun EU, ali pa se izravnajo z dodatnimi novimi upravičenimi odhodki (v okviru kohezijske politike). V obeh primerih gre za dejanski učinek, saj tudi v primeru izravnave zadevna država članica s svojimi sredstvi (iz nacionalnega proračuna) pokrije finančne posledice neupravičenih odhodkov.

Če nepravilnosti ni mogoče natančno opredeliti oziroma to ni stroškovno učinkovito ali če gre za hujše pomanjkljivosti pri upravljanju in nadzoru, Komisija uporabi tako imenovane pavšalne popravke, na primer na splošni ravni operativnih programov, kot so določeni v ustreznih uredbah. Tako finančni popravki na ravni projekta kot tudi finančni popravki na ravni programa imajo odvračilni učinek za prihodnost.

Zaščita proračuna EU: tekoče izboljšave za obdobje 2014–2020

Kmetijstvo: to vključuje večje osredotočanje na bolj tvegane odhodke, krajši postopek potrjevanja skladnosti, boljšo opredelitev meril in metodologije za uporabo neto finančnih popravkov, poenostavljene plačilne sheme, novo mnenje nacionalnih organov za potrjevanje o zakonitosti in pravilnosti prijavljenih odhodkov ter okrepitev prekinitev in začasnih ustavitev plačil v skladu z uspešnimi praksami na področju kohezije.

Kohezija: to vključuje uporabo neto finančnih popravkov, kar je dodatna spodbuda državam članicam, da izboljšajo svoj nadzor z revizijami na podlagi tveganja ob upoštevanju okrepljenih svežnjev zagotovil, ki zajemajo revizijska mnenja o delovanju sistemov ter zakonitosti in pravilnosti, ter letna poročila o nadzoru, v katerih so sporočene stopnje preostalih napak, okrepljeno pravno podlago za pavšalne popravke in višjo raven popravka za ponavljajoče se pomanjkljivosti.

2.POSTOPKI 

2.1.Preventivni ukrepi

Komisija uporablja številne preventivne mehanizme za zaščito proračuna EU.

V okviru deljenega upravljanja (tj. odhodkov kmetijske in kohezijske politike) so države članice v celotnem ciklu odhodkov odgovorne predvsem za zagotavljanje, da so odhodki, ki so bili izplačani iz proračuna EU, zakoniti in pravilni. Komisija zagotavlja pravočasen in strog nadzor na podlagi rezultatov revizij EU, rezultatov nacionalnih revizij, ki jih prejme med letom, rezultatov preiskav urada OLAF in vseh drugih informacij, s katerimi se seznanijo njene službe in ki kažejo na sistemsko pomanjkljivost ali hujše nepravilnosti, ki niso bile odpravljene. Ključni kazalniki učinkovitega delovanja sistema spremljanja in nadzora se redno preverjajo, da se preprečijo plačila v primeru neučinkovitih sistemov na ravni programa/dela programa.

Kmetijstvo: v skladu z novo horizontalno uredbo o skupni kmetijski politiki (SKP) je leta 2014 začel veljati nov pravni okvir za prekinitve in začasne ustavitve plačil sredstev SKP, s katerim bodo okrepljena pooblastila Komisije glede začasne ustavitve financiranja EU, kadar so ugotovljena tveganja nepravilnih plačil. V skladu s tem lahko Komisija zniža ali začasno ustavi mesečna (Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)) ali vmesna (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)) plačila, kadar „ena ali več ključnih sestavin zadevnega sistema državnega nadzora ne obstaja ali ni učinkovita zaradi resnosti ali trdovratnosti ugotovljenih pomanjkljivosti“ (oziroma v sistemu za izterjavo nepravilnih plačil obstajajo podobne resne pomanjkljivosti) in:

-je katera koli pomanjkljivost trajnejša in je bila že razlog za vsaj dve odločitvi o finančnem popravku

ali

-Komisija ugotovi, da zadevna država članica v bližnji prihodnosti ne more izvesti potrebnih popravnih ukrepov v skladu z akcijskim načrtom z jasnimi kazalniki napredka, ki jih je treba določiti v posvetovanju s Komisijo.

Za EKSRP nova uredba o skupnih določbah prav tako določa, da lahko odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil (tj. generalni direktor) prekine vmesna plačila, kar je dodatno, hitro in odzivno orodje v primeru pomislekov glede zakonitosti in pravilnosti plačil. Za EKJS zaradi rednosti mesečnih plačil ne bi bilo mogoče uporabiti postopka za prekinitev plačil.

Kohezija: preventivni mehanizmi obstajajo na ravni Komisije v njeni vlogi nadzornega organa, ki ji omogoča, da:

– za največ šest mesecev podaljša plačilni rok, če:

(a) obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da obstajajo pomembne pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora zadevne države članice; ali

(b) morajo službe Komisije izvesti dodatna preverjanja na podlagi informacij, da so odhodki iz potrjenega izkaza odhodkov povezani s hujšo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.

Ko je primer zaključen (po poslanem dopisu o odpravi prekinitve), se lahko znesek, katerega plačilo je bilo prekinjeno, obdela in izplača organom držav članic, pod pogojem, da je na voljo dovolj sredstev in da ni drugih vprašanj, ki vplivajo na program;

– začasno ustavi celotno vmesno plačilo državi članici ali njegov del, če:

(a) obstajajo dokazi o hujši pomanjkljivosti v upravljavskem in kontrolnem sistemu programa in država članica ni sprejela potrebnih korektivnih ukrepov; ali

(b) so odhodki iz potrjenega izkaza odhodkov povezani s hujšo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena; ali

(c) je država članica huje kršila svoje upravljavske in kontrolne obveznosti.

Če zadevna država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, lahko Komisija naloži finančni popravek.

Oba postopka zagotavljata mehanizem za hiter dogovor z državo članico o dodatnih preverjanjih, ki jih je treba izvesti, in, če je potrebno, izvedbi ustreznih sanacijskih ukrepov. Kadar je to potrebno v primeru hujših pomanjkljivosti in če službe Komisije menijo, da zadevni organi v predpisanem časovnem okviru prekinitve (največ šest mesecev) niso sprejeli ukrepov ali so ti nezadostni, Komisija začne tudi uradni postopek za začasno ustavitev plačil, pri čemer državi članici najprej pošlje pismo o načrtovani začasni ustavitvi plačil.

Pri neposrednem in posrednem upravljanju preventivni ukrepi vključujejo preglede upravičenosti odhodkov, ki so jih prijavili upravičenci; te preglede izvajajo pristojne službe. Te predhodne kontrole so del upravljanja programov in so namenjene pridobivanju razumnega zagotovila o zakonitosti in pravilnosti odhodkov, ki se plačajo. Službe Komisije lahko tudi pripravijo navodila, zlasti o pogodbenih vprašanjih, da se zagotovi dobro in učinkovito upravljanje sredstev in s tem manjše tveganje nepravilnosti.

2.2.Popravni ukrepi

Pomembno je poudariti, da so za velik del odhodkov EU, npr. za politike kohezije, raziskav in razvoja podeželja, zadevni programi večletne narave. V skladu s členom 32(2)(e) finančne uredbe se to upošteva pri oblikovanju in izvajanju popravnih ukrepov ter pri ocenjevanju rezultatov teh ukrepov. Finančni popravki in izterjave se izvedejo v vseh fazah življenjskega cikla programa, po nastanku odhodkov in/ali izvršitvi plačila.

2.2.1 Finančni popravki

Finančni popravki v teku so popravki, ki so predlagani, vendar jih države članice še niso sprejele oziroma Komisija o njih še ni odločila.

Finančni popravek je sporočen kot potrjen takoj, ko ga država članica sprejme ali je o njem odločeno s sklepom Komisije.

Finančni popravek se šteje za izveden, ko je uporabljen in evidentiran v izkazih Komisije, kar pomeni, da je finančno transakcijo potrdil pristojni odredbodajalec v naslednjih primerih: transakcija z odbitkom od zahtevka za vmesno ali končno plačilo, nalogom za izterjavo in/ali sprostitvijo obveznosti.

Komisija uporablja naslednje vrste finančnih popravkov odhodkov, ki so jih prijavile države članice („naknadni“ popravki):

–    finančne popravke v posameznih primerih, ki temeljijo na natančno opredeljenih nepravilno porabljenih zneskih in finančnih posledicah za proračun;

–    ekstrapolirane finančne popravke, če je zadevni znesek mogoče določiti na podlagi reprezentativnega statističnega vzorca z zadostno stopnjo gotovosti;

–    pavšalne popravke, če zadevnega zneska ni mogoče določiti na podlagi reprezentativnega statističnega vzorca ali če učinka posameznih napak na odhodke ni mogoče natančno količinsko opredeliti (npr. finančni popravki posameznih javnih naročil na podlagi dogovorjenih pavšalnih stopenj) – glej preglednici 3.3.2 in 3.4.2.

V okviru deljenega upravljanja je učinek vseh finančnih popravkov, ne glede na njihovo vrsto, na nacionalne proračune – tudi če ni povračila v proračun EU – na ravni držav članic vedno negativen.

Finančni popravki „pri viru“ se uporabijo za izvedbo finančnih popravkov pred povračilom EU. To se zgodi, kadar država članica popravek uporabi ob potrjevanju novega odhodka Komisiji na podlagi popravnega akcijskega načrta, dogovorjenega s Komisijo. Poudariti je treba, da gre pri razlikovanju med „naknadnimi“ finančnimi popravki in finančnimi popravki „pri viru“ za časovno razlikovanje. 

2.2.2    Izterjave

Kar zadeva EKJS, se zneski, izterjani od upravičencev, potem ko države članice od njih odbijejo 20 % za kritje upravnih stroškov, knjižijo v dobro proračuna EU kot namenski prejemki. Za obravnavo zamud nekaterih držav članic pri izterjavi neupravičenih plačil zakonski klirinški mehanizem določa, da se nacionalni proračuni držav članic bremenijo za 50 % neupravičenih plačil, ki jih države članice v štirih letih, oziroma osmih letih v primeru sodnih postopkov, ne izterjajo od upravičencev (pravilo 50/50). Države članice morajo kljub temu nadaljevati postopke izterjave in če si ne prizadevajo dovolj za izterjavo zneskov, lahko Komisija vse neporavnane zneske na podlagi postopka potrditve skladnosti zaračuna zadevnim državam članicam. Poleg tega morajo države članice morebitne neporavnane dolgove pobotati s prihodnjimi plačili dolžniku (obvezna izravnava). Ta sistem spodbuja države članice pri njihovih prizadevanjih za dejansko izterjavo nepravilnih plačil brez neupravičenih zamud.

Pri EKSRP se izterjani zneski upoštevajo pri prihodnjem zahtevku za povračilo, ki ga prejme Komisija, in se zato lahko ponovno uporabijo za program v okviru programskega obdobja – po koncu obdobja upravičenosti pa se knjižijo v dobro proračuna EU kot namenski prejemki.

V okviru kohezijske politike se izterjave večinoma izvedejo ob zaključku programov ali po njem in pomenijo prejemek za proračun EU. V sedanjem programskem obdobju (2014–2020) se lahko izterjave v okviru potrditve obračunov pobotajo s prihodnjimi zahtevki za povračilo (in se ponovno uporabijo za program).

V okviru neposrednega in posrednega upravljanja in v skladu s finančno uredbo mora odredbodajalec izdati naloge za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov. Izterjave se nato izvedejo z neposrednim bančnim nakazilom dolžnika (in pomenijo prejemek za proračun EU, ki se lahko ponovno uporabi za isti program) ali s pobotom z drugimi zneski, ki jih Komisija dolguje temu dolžniku. Službe Komisije izvajajo izterjave tudi „pri viru“, in sicer od izvedenih plačil odštejejo neupravičene odhodke (ki so bili opredeljeni v prejšnjih ali tekočih zahtevkih za povračilo stroškov).

2.3.Kmetijstvo

2.3.1    Kako Komisija ščiti odhodke SKP?

V skladu s pravnim okvirom SKP so finančni popravki, ki jih Komisija naloži državam članicam, vedno neto popravki 4 . Zneske dejansko povrnejo države članice in se v proračunu EU obravnavajo kot namenski prejemki. Uporabijo se za financiranje odhodkov SKP kot celote in niso namenjeni posamezni državi članici.

Komisija vsako leto sprejme dva do štiri sklepe o potrditvi skladnosti glede svežnja posameznih finančnih popravkov. Dejanska izvedba povračil v proračun EU se lahko zakasni zaradi sklepov o obročnem ali odloženem vračilu. Izvedba v obrokih je bila do zdaj sprejeta za Bolgarijo, Francijo, Grčijo, Litvo, Portugalsko, Romunijo in Španijo. Poleg tega je Komisija leta 2012 uvedla novo določbo 5 , s katero je dovoljena odložitev povračil na podlagi finančnih popravkov za države članice v okviru finančne pomoči EU in pod pogojem, da so odpravljene pomanjkljivosti, ki so bile razlog za finančni popravek. Po izteku obdobja odložitve so popravki izvedeni v letnih obrokih. Doslej so bile odložitve odobrene Portugalski in Grčiji. Do konca leta 2014 so bili sklepi o obročnem vračilu sprejeti v zvezi z 1,1 milijarde EUR, taki sklepi pa so bili sprejeti tudi januarja 2015 za dodatnih 1,3 milijarde EUR (skupaj 2,4 milijarde EUR).

2.3.2    Tekoče izboljšave v obdobju 2014–2020

(A) Osredotočanje na bolj tvegane odhodke

Zaradi večjih stopenj napak, na katere je v nedavni reviziji opozorilo Evropsko računsko sodišče, se je število revizij EKSRP znatno povečalo leta 2013 (na 35) in spet leta 2014 (na 45), kar pomeni podvojitev števila revizij v primerjavi z letom 2012 (23). Druga posledica tega je, da se v nekaterih državah članicah revizija opravi vsako leto, dokler niso odpravljene vse resne pomanjkljivosti. Revizijska strategija za navedeno obdobje temelji na okrepljeni analizi tveganja in tekočem triletnem programu, kar bo zagotovilo boljšo pokritost vseh odhodkov, zlasti za namene boljše revizijske pokritosti, usmerjena pa bo zlasti na resne in/ali sistemske pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora držav članic. Na najbolj tveganih območjih se bodo nadaljevale intenzivnejše revizijske dejavnosti na podlagi sistemskega pristopa.

(B) Neobstoj diskrecijske pravice in razvrstitev finančnih popravkov

Vsako ugotovljeno tveganje za proračun EU bo sistematično sprožilo neto finančni popravek, ker je Komisija pravno zavezana, da izključi vse ugotovljene nezakonite odhodke iz financiranja EU. Neto finančne popravke za EKJS in EKSRP ureja nova horizontalna uredba SKP, ki še strožje določa postopek v tem smislu, da so zdaj metoda in merila za določanje zneska finančnih popravkov določeni v delegiranem aktu. Finančna uredba in nova horizontalna uredba SKP določata razvrstitev vrst neto finančnih popravkov, pri katerih se lahko pavšalni popravki uporabijo le, če izračunanih ali ekstrapoliranih popravkov ni mogoče določiti s sorazmernimi prizadevanji.

(C) Krajši postopek potrjevanja skladnosti

Komisija bo nadaljevala ukrepe za poenostavitev celotnega postopka. V novi horizontalni uredbi SKP so natančno opisani narava, obseg in zaporedje korakov ter različne vrste finančnih popravkov. Poleg tega je cilj določb delegiranega akta (metoda in merila za izračun finančnega popravka) in izvedbenih aktov (podrobnosti glede postopka potrjevanja skladnosti z obveznimi roki) dodatna poenostavitev pravnega okvira in omejitev tveganja nepotrebnih zamud. Komisija bo okrepila spremljanje napredovanja postopkov potrjevanja skladnosti, da bo zagotovila dosledno upoštevanje rokov.

(D) Okrepitev nadzorne vloge Komisije

Regulativna orodja SKP za obdobje 2014–2020 so bila okrepljena, med drugim z: enotnim sistemom spremljanja in ocenjevanja za oba stebra, poenostavitvijo/pospešitvijo postopka potrditve skladnosti, boljšo opredelitvijo meril in metodologije za uporabo neto finančnih popravkov, uvedbo novega modela zagotovil s strani organa za potrjevanje glede zakonitosti in pravilnosti prijavljenih odhodkov na podlagi reprezentativnih vzorcev.

(E) Poenostavitev

Zlasti kar zadeva EKSRP, si bo Komisija še naprej prizadevala ugotoviti temeljne vzroke napak (vzpostavljena je bila ad hoc projektna skupina) ter predlagati in spodbujati čim širšo uporabo poenostavljenih plačilnih shem, ki bi bile manj dovzetne za napake. V širšem smislu Komisija skupaj z deležniki sodeluje v procesu poenostavitve, v katerem se ocenjujejo vsi pravni akti in smernice, da bi se opredelile vse možne poenostavitve in bi se čim prej izvedle potrebne spremembe: kratkoročno za delegirane in izvedbene akte in smernice, srednjeročno pa za temeljne akte.

(F) Prekinitve in začasne ustavitve plačil za SKP kot hitri in učinkoviti instrumenti Komisije za zaščito proračuna EU

Ti preventivni ukrepi (prekinitve plačil za EKSRP, začasne ustavitve ali znižanja plačil za EKJS in EKSRP) bodo Komisiji omogočili, da bo ukrepala hitro in učinkovito ter da bo zaščitila proračun EU: nova plačila ne bodo izvršena ali pa bodo zmanjšana na raven ocenjenega tveganja med začasno ustavitvijo plačil. Poleg tega, kot je vedno veljalo v prejšnjih programskih obdobjih, bodo vsa ugotovljena nepravilna plačila v celoti zajeta z neto finančnimi popravki. Za več podrobnosti glej oddelek 2.1 zgoraj.

2.4.Kohezija

2.4.1    Razmere do programskega obdobja 2007–2013

Sredstva, ki so bila na podlagi finančnih popravkov sproščena na kohezijskem področju, so bila na voljo za ponovno uporabo in nadomestitev z rednimi odhodki med trajanjem programa. Zaradi pravnega okvira so bili neto finančni popravki, na podlagi katerih bi se predhodno plačani zneski povrnili v proračun EU, med izvajanjem programa redki.

2.4.2    Izboljšanja, načrtovana za obdobje 2014–2020

(A) Neto finančni popravki

Za programsko obdobje 2014–2020 je bila uvedena pomembna sprememba: v skladu z nekaterimi pogoji iz člena 145(7) uredbe o skupnih določbah mora Komisija uporabiti neto finančni popravek. V takih primerih trenutno dopuščena možnost, da lahko država članica sprejme popravek in ponovno uporabi zadevna sredstva EU, ne obstaja več.

Neto finančni popravki v obdobju 2014–2020 zato pomenijo dodatno spodbudo za države članice, da bodo dodatno izboljšale svoje sisteme upravljanja in nadzora, saj bodo ti popravki zmanjšali sredstva, namenjena posamezni državi članici, kadar bodo z revizijami, ki jih izvede EU, ugotovljene resne pomanjkljivosti, ki prej niso bili odkrite, sporočene ali popravljene na ravni držav članic.

(B) Spodbude državam članicam, da izboljšajo svoje kontrole

Pri pripravi zaključnega računa, izjave o upravljanju in revizijskega mnenja morajo organi, pristojni za program, pridobiti razumno zagotovilo prek tovrstnih kontrolnih postopkov, da so vse pomembne nepravilnosti odpravljene in da so bile morebitne resne pomanjkljivosti, ki se lahko pojavijo na kateri koli ravni sistema upravljanja in nadzora, obravnavane ali se obravnavajo. Vloga revizijskih organov bo okrepljena, saj bodo vsako leto predložili revizijska mnenja za vsak program: njihova revizijska mnenja bodo temeljila na preostalih tveganjih glede napak. Stopnje preostalih napak, ki jih sporočijo države članice, bodo ocenili in potrdili generalni direktorati Komisije pri pripravi svojih letnih poročil o dejavnostih.

V novem ciklu finančnega upravljanja je presečni datum 15. februar po koncu posameznega obračunskega leta 6 . Do tega datuma morajo države članice Komisiji predložiti zaključni račun programa, izjavo o upravljanju, revizijsko mnenje in ustrezna poročila. Države članice potrdijo zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v svoje zaključne račune.

(C) Finančni popravki zaradi nepravilnosti/pomanjkljivosti, ugotovljenih pred 15. februarjem vsako leto

Pravila za programsko obdobje 2014–2020 v zvezi s finančnimi popravki zaradi nepravilnosti, ugotovljenih pred 15. februarjem vsako leto, so podobna pravilom za programsko obdobje 2007–2013. Cilj je še naprej spodbujati države članice, da same odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti. Nepravilne odhodke, ugotovljene na podlagi nacionalnih preverjanj ali revizij, je treba odbiti od zaključnega računa, ki se predloži Komisiji do 15. februarja vsako leto. Nato lahko država članica tako popravljene zneske ponovno uporabi za nove upravičene dejavnosti v okviru programa, tako kot v programskem obdobju 2007–2013.

V primeru revizij, ki jih izvede EU in se v zvezi z odhodki opravijo pred predložitvijo potrjenih zaključnih računov Komisiji in pri katerih so ugotovljene nepravilnosti, zaradi katerih so potrebni finančni popravki, sta mogoča dva scenarija, tako kot v obdobju 2007–2013:

(1) če se država članica strinja, da je potreben finančni popravek, in ukrepa, bo lahko ponovno uporabila popravljene zneske za nove upravičene dejavnosti (člen 145(5) uredbe o skupnih določbah);

(2) če se država članica ne strinja, bo Komisija sprejela sklep o finančnem popravku na podlagi kontradiktornega postopka iz člena 145 uredbe o skupnih določbah. Ta finančni popravek bo vedno izveden v neto znesku, pri čemer se bo dodelitev programu in državi članici sorazmerno zmanjšala.

(D) Ocena zakonitosti in pravilnosti, ki jo izvede Komisija na podlagi zaključnega računa, revizijskega mnenja in spremnih dokumentov, predloženih do 15. februarja vsako leto

Komisija bo ocenila in pregledala revizijska mnenja (elemente v zvezi z delovanjem sistemov ter zakonitostjo in pravilnostjo), letna poročila o nadzoru, vključno s sporočenimi stopnjami preostalih napak, ter izjave o upravljanju in letne povzetke v treh mesecih od prejetja teh dokumentov, predloženih do 15. februarja. Komisija bo na podlagi tega izvedla oceno tveganja in oblikovala načrt revizij, v katerem bo opredelila potrebne revizije na podlagi tveganja, ki bodo usmerjene v izbrane programe z visokim tveganjem.

Komisija bo opravila revizije na podlagi tveganja do predložitve naslednjega svežnja zagotovil. Z revizijami dokumentacije in revizijami na kraju samem ter ponovnim vzorčenjem nacionalnih revizij, tudi na ravni dejavnosti, bo preverila, ali so sporočene informacije zanesljive in torej pomenijo primerno podlago za zagotovilo glede zakonitosti in pravilnosti. Prednost bo namenjena revizijskim programom, ki pomembno vplivajo na plačila Komisije za ustrezen sklad v obračunskem letu. Pri določitvi meril na podlagi tveganj za namene opredelitve prednostnih nalog revizije se bo prav tako upoštevala pretekla učinkovitost organov držav članic.

(E) Ugotovitev nepravilnosti, ki pomenijo resno pomanjkljivost, na podlagi revizij, ki jih izvede EU, po 15. februarju vsako leto

Če se z revizijami EU (Komisije, vključno z uradom OLAF, in Evropskega računskega sodišča), izvedenimi po 15. februarju vsako leto, ugotovijo nepravilnosti, ki dokazujejo resno pomanjkljivost, ki vpliva na ustrezno obračunsko leto, mora Komisija uporabiti neto finančni popravek, če so izpolnjeni pogoji, opredeljeni v uredbi. Posledični finančni popravek je vedno izveden v neto znesku, ker se dodelitev programu in skupna dodelitev zadevni državi članici samodejno znižata za znesek popravka, čeprav se država članica strinja s finančnim popravkom.

(F) Okrepljena pravna podlaga

V skladu z uredbo o skupnih določbah je Komisija pooblaščena, da v delegiranem aktu določi podrobna pravila v zvezi z merili za oceno delovanja sistemov upravljanja in nadzora, vključno z glavnimi vrstami resnih pomanjkljivosti, merili za določanje ravni finančnega popravka, ki ga je treba uporabiti, in merili za uporabo pavšalnih ali ekstrapoliranih finančnih popravkov. Delegirani akt je bil sprejet 3. marca 2014 (Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014) 7 . Komisija ima zato zanesljivejšo pravno podlago v primerjavi s programskim obdobjem 2007–2013, na katerega so se v okviru pravno nezavezujočih smernic nanašali podobni elementi. Poleg tega bodo vse zainteresirane strani v programu vnaprej dobro poznale merila za oceno in ravni pavšalnih popravkov.

(G) Ohranjene stopnje pavšalnega popravka

Odstotki pavšalnega popravka, ki so se že uporabili v prejšnjih programskih obdobjih, tj. 5 %, 10 %, 25 % in 100 %, se ohranijo. Ta pristop je potrjen s sodno prakso Sodišča. Ne glede na to je treba v sklepu o uporabi katere koli ravni finančnega popravka upoštevati sorazmernost in preostalo tveganje za proračun EU, kot določa uredba o skupnih določbah. Zato Komisija uporabi zmanjšano stopnjo pavšalnega popravka, kadar bi bila uporaba fiksne pavšalne stopnje popravka v skladu z delegiranim aktom nesorazmerna.

(H) Višja raven popravka za ponavljajoče se pomanjkljivosti

Za primere, v katerih so z revizijami, ki jih izvede EU, ugotovljene enake pomanjkljivosti kljub predhodnemu finančnemu popravku, je Komisija v delegirani akt vključila določbo, v skladu s katero je dovoljena višja stopnja popravka kot pri prvem popravku. To je jasno sporočilo državam članicam, da morajo zagotoviti hitro in trajno prilagoditev sistemov upravljanja in nadzora, ko se odkrije resna pomanjkljivost.

(I) Drugi že veljavni ukrepi se bodo še naprej uporabljali

Novi možnosti, tj. možnost naložitve neto finančnih popravkov in uvedba svežnja letnih zagotovil, se bosta navezovali na nadaljevanje obstoječe stroge politike glede prekinitev in začasnih ustavitev ter na močno spodbujanje uporabe vseh možnosti za poenostavitev. To bi moralo zagotoviti dodatno izboljšanje izvajanja kohezijske politike v novem programskem obdobju.

2.5.Neposredno upravljanje

Za odhodke v okviru neposrednega upravljanja ima Komisija vzpostavljene kontrolne okvire za preprečevanje, odkrivanje in odvračanje nepravilnosti v različnih fazah postopka upravljanja nepovratnih sredstev, da se dosežejo operativni in finančni cilji. V nadaljevanju je prikazan pregled kontrol na dveh ključnih področjih odhodkov v okviru neposrednega upravljanja, pri raziskavah in mednarodni pomoči.

Pri odhodkih za raziskave se kontrolni okvir začne z oblikovanjem delovnega programa, ki je predmet obsežnega postopka posvetovanja za zagotovitev, da najbolje izpolnjuje pričakovanja vseh deležnikov in da se izboljšajo rezultati raziskav. Po oceni predlogov se izvedejo dodatne kontrole, izbrani predlogi pa se pretvorijo v pravno zavezujoče pogodbe.

Izvajanje projekta se spremlja med celotnim trajanjem projekta. Vsa plačila na podlagi zahtevkov za povračilo stroškov so predmet predhodnih preverjanj v skladu s standardnimi postopki, ki vključujejo (za plačila nad 375 000 EUR) revizijsko potrdilo, ki ga izda usposobljen revizor. Poleg standardnih kontrol se lahko glede na prejete informacije in tveganost transakcije izvedejo tudi dodatne, ciljno usmerjene kontrole.

Glavni vir zagotovil so podrobna preverjanja, ki se izvedejo na vzorcu dokumentacije upravičencev po nastanku in prijavi stroškov. Med trajanjem programa se izvede veliko teh podrobnih preverjanj. Vsi preplačani zneski se izterjajo, sistemske napake pa se razširijo na vse tekoče udeležbe upravičenca.

Komisija je na področju mednarodnega sodelovanja in razvoja uvedla kontrolni okvir za preprečevanje, odkrivanje in odvračanje nepravilnosti v različnih fazah izvajanja financiranja, ki se uporablja za vse načine upravljanja (neposredno in posredno) v okviru tega izvajanja. Ta strategija se začne z izbiro najustreznejšega orodja pri pripravi osnutkov dokumentov načrtovanja in odločitev o financiranju ter se pretvori v dejanska preverjanja v vseh fazah izvajanja.

Z vidika finančnega nadzora sistem sestavlja več instrumentov, ki se sistematično uporabljajo pri izvajanju pogodb in nepovratnih sredstev za vse načine upravljanja: predhodna preverjanja plačil, revizije, ki jih opravi Komisija in so predvidene v načrtu revizij, preverjanja odhodkov pred plačili upravičencev do nepovratnih sredstev, misije preverjanja v mednarodnih organizacijah in splošni naknadni nadzor na podlagi študije stopnje preostalih napak, ki se izvede vsako leto.

Finančni interesi EU se tako varujejo – poleg vseh drugih možnih načinov, ki jih ponuja finančna uredba – s predhodnim nadzorom Komisije nad posameznimi transakcijami pa tudi naknadnimi kontrolami ali revizijami ter s posledično izterjavo vseh neupravičeno dodeljenih finančnih sredstev, če se ne upoštevajo dogovorjeni postopki ali če dejavnosti niso bile upravičene do financiranja EU.

2.6.Stroškovna učinkovitost sistemov upravljanja in nadzora

V skladu z zahtevo iz finančne uredbe je eden od ciljev Komisijine „strategije proračuna, usmerjenega v rezultate“ zagotoviti stroškovno učinkovitost pri oblikovanju in izvajanju sistemov upravljanja in nadzora, s katerimi se preprečujejo ali odkrivajo in popravljajo napake. Pri strategijah nadzora bi bilo zato treba razmisliti o strožjih pregledih in pogostejših kontrolah na področjih z večjim tveganjem ter zagotoviti, da kontrole prinašajo dodano vrednost. To je pomembno, ker kontrole pomenijo veliko upravno breme za upravičence in lahko celo odvračajo od sodelovanja v programih. Poleg tega se za neučinkovite in neuspešne kontrole porabljajo sredstva, ki bi sicer lahko prispevala k doseganju rezultatov.

Poročanje o stroškovni učinkovitosti se je v letnih poročilih o dejavnostih za leto 2014 izboljšalo. Vse službe Komisije, ki so sprejele sklep o stroškovni učinkovitosti svojih sistemov upravljanja in nadzora, so navedle, da količinsko opredeljive in/ali neopredeljive koristi presegajo stroške in/ali kažejo stabilno ali pozitivno gibanje ustreznih kazalnikov.

Komisija je svojim službam naročila, naj razvijejo skupno metodologijo za izračun stroškov in koristi njihovih kontrol, da bi se izboljšala doslednost in zagotovili zanesljivi rezultati, ki jih je mogoče uporabiti za določanje primerljive stroškovne učinkovitosti vzpostavljenega sistema kontrol (glej Zbirno poročilo Komisije za leto 2014). V zvezi z odhodki v okviru deljenega upravljanja je treba pri izračunu stroškov in stroškovne učinkovitosti kontrol upoštevati dejavnosti upravljanja in nadzora držav članic.

3.FINANČNI POPRAVKI IN IZTERJAVE V LETU 2014 

3.1.Pregled

Preglednica 3.1: Pregled finančnih popravkov in izterjav za leto 2014 

   *    Ne vključuje 29 milijonov EUR, plačanih Hrvaški v okviru razdelka Nadomestila, in 465 milijonov EUR, izplačanih v okviru razdelka Posebni instrumenti.

       Opozoriti je treba, da se zgornji podatki razlikujejo od tistih, ki so prikazani v poročilu o zaščiti finančnih interesov urada OLAF, saj je bilo poročilo urada OLAF objavljeno pred tem, ko so bili na voljo samo začasni podatki.

Kmetijstvo:

Komisija je leta 2014 sprejela tri sklepe o potrditvi skladnosti 9 , ki so zajemali 56 posameznih neto finančnih popravkov v skupnem znesku 443 milijonov EUR (0,8 % odhodkov SKP, načrtovanih za leto 2014). Še en finančno pomemben sklep o potrditvi skladnosti je bil pripravljen konec leta 2014 in še pred koncem leta je bilo izvedeno uradno posvetovanje z državami članicami v Odboru za kmetijska sklada. Navedeni sklep, ki se je nanašal na 1,4 milijarde EUR (zajemal je 56 posameznih popravkov), je Komisija sprejela januarja 2015 10 . Ta znesek je bil na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor kot „potrjen“ vključen v proračunsko leto 2014.

Kohezija:

Programsko obdobje 2000–2006:

Zaradi visoke stopnje zaključenih programov ESRR in projektov Kohezijskega sklada so bili leta 2014 naloženi dodatni finančni popravki v skupnem znesku 543 milijonov EUR, države članice pa so te popravke sprejele:

–     finančni popravki v višini 451 milijonov EUR za zaključevanje programov ESRR v devetih državah članicah, pri čemer sta bila največja za Italijo (231 milijonov EUR) in Španijo (119 milijonov EUR);

–     finančni popravki v višini 92 milijonov EUR, ki jih je 11 držav članic sprejelo za projekte Kohezijskega sklada, pri čemer je bil največji za Slovaško (70 milijonov EUR).

V zvezi z ESS je bilo v okviru postopka zaključevanja zaključenih vseh 239 programov (209 v celoti in 30 delno). Leta 2014 so bili potrjeni in izvedeni finančni popravki v višini 133 milijonov EUR. Državi članici z najvišjima stopnjama potrjenih in izvedenih finančnih popravkov sta bili Španija (99 milijonov EUR) oziroma Italija (20 milijonov EUR). Preostale države, v zvezi s katerimi je bil postopek zaključevanja končan, so bile Belgija, Nemčija, Grčija, Francija, Avstrija, Slovaška in Združeno kraljestvo. Italija in Španija še nista sprejeli nekaterih predlogov za zaključek, zato je bil uveden postopek pred načrtovanim popravkom – za več podrobnosti glej oddelek 4.2.3.

Pomemben napredek je bil v letu 2014 dosežen v zvezi z zaključkom finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR). Konec leta 2014 je bilo zaključenih 53 od 60 programov. Večina zadevnih finančnih popravkov je bilo izvedenih z nalogi za izterjavo.

Programsko obdobje 2007–2013:

V letu 2014 so potrjeni finančni popravki za ESRR in Kohezijski sklad znašali 294 milijonov EUR 11 . To je rezultat stroge politike nadzora in prekinitev plačil, ki jo je izvajala Komisija, in naraščajočega števila akcijskih načrtov, vključno s finančnimi popravki, za katere so se odločile države članice in ki so bili izvedeni na podlagi dopisov o prekinitvi ali načrtovani začasni ustavitvi plačil, ki so jih poslali odredbodajalci Komisije na podlagi prenosa pooblastil.

V okviru ESS je bilo potrjenih 209 milijonov EUR in izvedenih 156 milijonov EUR, od tega je bilo 95 milijonov EUR potrjenih v letu 2014 in 61 milijonov EUR v predhodnih letih. Izvedenih je bilo 89 % finančnih popravkov, potrjenih v letu 2014 in predhodnih letih, kar pomeni, da je treba izvesti še popravke v višini 118 milijonov EUR. Države članice z najvišjimi stopnjami finančnih popravkov so Španija (56 milijonov EUR), Romunija (43 milijonov EUR), Poljska (32 milijonov EUR) in Francija (20 milijonov EUR). Med finančnimi popravki, izvedenimi v letu 2014, je za 64 milijonov EUR finančnih popravkov pri viru, kar pomeni, da organi države članice te popravke uporabijo ob prijavi odhodka Komisiji z uporabo pavšalnih popravkov na podlagi revizij Komisije.

Finančni popravki, potrjeni za Evropski sklad za ribištvo (ESR), so se povečali za več kot 80 % v primerjavi z letom 2013, kar je predvsem posledica revizij in pregledov dokumentacije, ki jih je izvedla Komisija. Z odtegnitvijo neupravičenega odhodka od naslednjega zahtevka za plačilo je mogoče take finančne popravke izvesti hitro.

Programsko obdobje 2014–2020:

Prvo obračunsko obdobje je med letom 2014 še trajalo in za skoraj vse operativne programe še niso bili imenovani organi, zato še ni bila obravnavana nobena revizijska dejavnost, povezana z izjavo o odhodkih.

3.2.Finančni popravki v obravnavi na dan 31. decembra 2014

Finančni popravki v obravnavi so začetna faza uvedbe postopkov za finančni popravek, hkrati pa še vedno poteka kontradiktorni postopek z zadevno državo članico. Navedeni zneski so zgolj prvotne ocene služb Komisije, ki se lahko do končne odločitve Komisije še spremenijo.

3.3.Finančni popravki, potrjeni v letu 2014

Ta oddelek vsebuje različne preglede zneskov finančnih popravkov, potrjenih v letu 2014. Opozoriti je treba, da se spodaj predstavljeni podatki in zemljevidi nanašajo na zgolj eno leto, in sicer na leto 2014. Višina skupnega zneska popravkov in porazdelitev po državah članicah se lahko iz leta v leto močno spreminjata. Zato mora v skladu z naravo teh odhodkov smiselna ocena popravne zmogljivosti nadzornih in kontrolnih sistemov temeljiti na večletni perspektivi (glej oddelek 4).

3.3.1 Razčlenitev po državah članicah

Zemljevid in preglednica 3.3.1: Finančni popravki, potrjeni leta 2014, v primerjavi s plačili, prejetimi iz EU; razčlenitev po državah članicah

Zgornji zemljevid upošteva relativno vrednost finančnih popravkov, potrjenih za vsako državo članico v primerjavi s plačili, prejetimi iz proračuna EU v letu 2014.

 Svetlo sivo so označene države članice, ki so pod povprečjem, ki znaša 3,5 %.

 Rdeče so poudarjene države članice, ki so nad povprečjem, ki znaša 3,5 %.

* Negativni znesek za Nizozemsko je posledica sodbe Sodišča, v skladu s katero ga mora Komisija povrniti Nizozemski.

3.3.2     Razčlenitev pavšalnih popravkov, potrjenih v letu 2014

Preglednica 3.3.2: Razčlenitev pavšalnih popravkov, potrjenih v letu 2014

*     Vključuje ekstrapolirane popravke.

**    To predstavlja najboljšo možno oceno. Večina finančnih popravkov vključuje zneske na podlagi natančnih izračunov in pavšalnih stopenj.

Pavšalne popravke je koristno uporabiti, kadar zadevnega zneska ni mogoče določiti na podlagi reprezentativnega statističnega vzorca ali če učinka posameznih napak na odhodke ni mogoče natančno količinsko opredeliti. Vendar to pomeni, da država članica, za katero se uporabi pavšalni popravek, nosi finančne posledice, saj popravki niso neposredno vezani na posamezne nepravilnosti na ravni projektov, tj. ni posameznega končnega upravičenca, od katerega bi se izterjal denar.

3.3.3 Razčlenitev finančnih popravkov pri viru

Preglednica 3.3.3: Razčlenitev finančnih popravkov pri viru, potrjenih v letu 2014

Popravki pri viru za programe ESRR/Kohezijskega sklada v obdobju 2007–2013 so bili prvič sporočeni v letu 2014. Nanašajo se na zneske, ki so jih države članice 12 sporočile v letu 2014 na posebno zahtevo služb Komisije (zahteve so bile usmerjene v glavne primere, v katerih so se pavšalni popravki uporabili za težave, povezane s postopki javnega naročanja ali pomanjkljivostmi v sistemih upravljanja in nadzora držav članic). Na podlagi tega so bili v skupno šestih državah članicah od leta 2012 do konca leta 2014 ugotovljeni finančni popravki pri viru v višini 782 milijonov EUR. Ker gre za prvo leto, v katerem so bile sporočene take informacije, se je celoten znesek popravkov pri viru pripisal letu 2014, čeprav so bili nekateri zneski vključeni v zahtevke za plačilo, ki so bili Komisiji poslani v letih 2012 in 2013. 

Glavni finančni popravki pri viru za ESRR/Kohezijski sklad zadevajo Češko (398 milijonov EUR), Madžarsko (136 milijonov EUR), Romunijo (92 milijonov EUR), Grčijo (72 milijonov EUR) in Slovaško (56 milijonov EUR).

V zvezi z ESS so glavne države članice, ki jih zadevajo pavšalni popravki, uporabljeni ob predložitvi izjave o odhodkih Komisiji, s katerimi se posledično popravljajo novi odhodki: Romunija (41 milijonov EUR), Francija (20 milijonov EUR), Madžarska (16 milijonov EUR) in Poljska (14 milijonov EUR), s skupnim zneskom finančnih popravkov pri viru, potrjenim v letu 2014, v višini 100 milijonov EUR.

Da bi se v zvezi z Romunijo odpravili temeljni vzroki ponavljajočih se težav, ugotovljenih v okviru ESS, Komisija sodeluje z nacionalnimi organi, da bi okrepila njihove sisteme upravljanja in nadzora, ter skrbno spremlja izvajanje dogovorjenega akcijskega načrta. Poleg tega nacionalni revizijski organ preverja težave v zvezi z javnimi naročili pri več zelo tveganih projektih, odkrite napake pa se odpravljajo s finančnimi popravki na ravni zadevnih projektov (s čimer se nadomesti 25-odstotni pavšalni popravek). Komisija romunske organe tudi podpira pri izboljšanju poenostavitve ter uporabi orodja za preprečevanje in odkrivanje goljufij, Arachne.

3.4.Finančni popravki, izvedeni v letu 2014

Ta oddelek vsebuje različne preglede zneskov finančnih popravkov, izvedenih v letu 2014. Opozoriti je treba, da se spodaj predstavljeni podatki in zemljevidi nanašajo na zgolj eno leto, in sicer na leto 2014. Višina skupnega zneska popravkov in porazdelitev po državah članicah se iz leta v leto močno spreminjata – za večleten prikaz glej oddelek 4.

3.4.1 Razčlenitev po državah članicah

Zemljevid in preglednica 3.4.1: Finančni popravki, izvedeni v letu 2014, v primerjavi s plačili, prejetimi iz EU; razčlenitev po državah članicah

Zgornji zemljevid upošteva relativno vrednost finančnih popravkov, izvedenih za vsako državo članico v primerjavi s plačili, prejetimi iz proračuna EU v letu 2014.

 Svetlo sivo so označene države članice, ki so pod povprečjem, ki znaša 2,3 %.

 Rdeče so poudarjene države članice, ki so nad povprečjem, ki znaša 2,3 %.

3.4.2 Razčlenitev pavšalnih popravkov, izvedenih v letu 2014

Preglednica 3.4.2: Razčlenitev pavšalnih popravkov, izvedenih v letu 2014

       *Vključuje ekstrapolirane popravke.

Podatki za kmetijstvo niso na voljo.

3.4.3 Razčlenitev finančnih popravkov pri viru

Preglednica 3.4.3: Razčlenitev kohezijskih popravkov pri viru, izvedenih v letu 2014

V zvezi z ESRR/Kohezijskim skladom se od 782 milijonov EUR finančnih popravkov pri viru, sporočenih v letu 2014, 430 milijonov EUR (55 %) lahko šteje za že izvedene. Glavne zadevne države članice so Češka (271 milijonov EUR), Grčija (60 milijonov EUR) in Slovaška (56 milijonov EUR). V zvezi z ESS so v okviru popravkov pri viru zadevne države članice, ki jih zadevajo pavšalni popravki, uporabljeni ob predložitvi izjave o odhodkih Komisiji, s katerimi se posledično popravljajo novi odhodki: Francija (20 milijonov EUR), Madžarska (16 milijonov EUR), Poljska (13 milijonov EUR) in Romunija (11 milijonov EUR).

3.5.Izterjave 

Preglednica 3.5: Izterjave, potrjene in izvedene v letu 2014

Kmetijstvo:

Komisija je v obdobju 2008–2014 revidirala pravilno uporabo pravil o izterjavi z 32 revizijskimi misijami v 19 državah članicah (vključno z vsemi državami članicami EU-15, ki imajo nizko stopnjo izterjave za primere, odkrite po letu 2007). V zvezi s pomanjkljivostmi, ugotovljenimi med temi revizijami, se sprejemajo nadaljnji ukrepi v okviru postopka potrditve skladnosti. Razen v dveh primerih (Italija in Irska) imajo organi držav članic EU na splošno uvedene ustrezne postopke za zaščito finančnih interesov EU.

Skrbnost organov držav članic pri izterjavi v najpomembnejših primerih posameznih nepravilnosti se ocenjuje v okviru 25 nadaljnjih postopkov potrditve skladnosti v teku (revizije dokumentacije).

Leta 2012 je preiskava urada OLAF razkrila nekatere resne težave italijanske plačilne agencije v zvezi s popolnostjo knjige terjatev, zastaranjem nekaterih dolgov in nekaterimi nacionalnimi shemami, domnevno financiranimi iz proračuna EU. Poleg tega je Evropsko računsko sodišče v okviru revizije za leto 2013 izrazilo resne pomisleke glede sistemov upravljanja dolga, uvedenih v Italiji (AGEA) in na Irskem (DAFF). Komisija je to upoštevala pri analizi tveganja in septembra 2014 opravila revizijsko misijo v Italiji, medtem ko bo revizija na Irskem opravljena v revizijskem letu 2015–2016.

3.6.Pomanjkljivosti pri upravljanju in nadzoru držav članic, ugotovljene v letu 2014, in sprejeti ukrepi 

3.6.1    Kmetijstvo in razvoj podeželja

Pomembne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora držav članic, ki so jih ugotovile same oziroma so jih ugotovili Komisija, Računsko sodišče in/ali OLAF (preiskave goljufij), pozorno spremlja Komisija, dokler ne pridobi zanesljivih dokazov, da so bile pomanjkljivosti odpravljene z izvajanjem ustreznih ukrepov s strani države članice, da so bili nepravilni odhodki, ki so bili prijavljeni v preteklosti, popravljeni, ter da je bila zanesljivost novega sistema dokazana v praksi.

V zvezi z neposrednimi plačili je GD AGRI v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2013 izrazil pridržke v zvezi s 15 španskimi plačilnimi agencijami, Francijo, Združenim kraljestvom (Anglijo), Madžarsko, Grčijo in Portugalsko. Kar zadeva Francijo, Španijo in Anglijo, Komisija še naprej spremlja popravne akcijske načrte, ki so jih uvedli nacionalni organi. Kar zadeva Portugalsko, se akcijski načrt izvaja. Kar zadeva Grčijo, se je položaj sicer bistveno izboljšal, vendar je bilo ugotovljeno, da se akcijski načrt ne izvaja v celoti v skladu z določenimi mejniki in roki, zato je Komisija sprejela izvedbeni sklep, da bi za leto zahtevkov 2014 zmanjšala mesečna plačila za odhodke, na katere se nanašajo pomanjkljivosti. Kar zadeva Madžarsko, se uvedba uradnega akcijskega načrta za posebne težave, ki so obstajale v letih 2013 in 2014, ni zdela potrebna. Navedene težave so povezane z vzpostavitvijo kontrole, ki naj bi bila preoblikovana v okviru nove sheme neposrednih plačil od leta zahtevkov 2015. Kar zadeva Francijo, se akcijski načrt, dokončan 15. novembra 2013, nadaljuje s četrtletnim poročanjem in po potrebi z revizijskimi misijami.

Kar zadeva letno poročilo o dejavnostih za leto 2013, je GD AGRI prilagodil statistične podatke držav članic o kontrolah, da bi se upoštevale neodkrite in torej nesporočene napake, in izračunal 5,2-odstotno stopnjo napake. Ker je to potekalo na ravni plačilnih agencij, je bil mogoč ciljno usmerjen pristop v zvezi s pridržki, tako da je lahko generalni direktor izrekel pridržke za 31 plačilnih agencij namesto za celotno dejavnost oblikovanja proračuna po dejavnostih (ABB).

Komisija je leta 2014 še okrepila obstoječe akcijske načrte, da bi obravnavala zgoraj navedene pridržke, in sicer z izboljšanim sodelovanjem in analizo v službah Komisije ter intenzivnim dialogom z državami članicami. V skladu s tem pristopom se je ad hoc delovna skupina AGRI, ustanovljena leta 2012, sestajala še naprej ter razvila analizo in strategijo v okviru Komisije, hkrati pa je bil vzpostavljen izboljšan sistem poročanja vseh držav članic o njihovih akcijskih načrtih za znižanje stopenj napak. To vključuje večji poudarek na rednem spremljanju revizijskih ugotovitev ter izboljšane kazalnike in mejnike za potrebe spremljanja. Komisija je leta 2014 razvila tudi novo informacijsko orodje, ki ji omogoča učinkovitejše in doslednejše zbiranje in obdelavo informacij iz nacionalnih akcijskih načrtov.

Od leta 2013 so bili organizirani štirje seminarji o stopnjah napak, od katerih sta dva potekala v letu 2014, namenjeni predstavitvi stanja v zvezi z izvajanjem akcijskih načrtov, izmenjavi dobrih praks in zagotovitvi smernic. Ti seminarji potekajo vsakega pol leta v skupni organizaciji v okviru Odbora za razvoj podeželja in Odbora za kmetijska sklada, da se zagotovi sodelovanje organov upravljanja in plačilnih agencij. Tako se vsako polletje poroča o skrbno spremljanem nadaljnjem ukrepanju. V vmesnem času so geografski uradi zagotavljali nadaljnje reševanje vprašanja z državami članicami na letnih in ad hoc sestankih, v odborih za spremljanje in po potrebi v okviru sprememb programov. 

Obenem se je okrepila ustrezna revizijska zmogljivost Komisije. Število revizijskih misij se je povečalo, revizije pa so usmerjene na posebna vprašanja, povezana s stopnjami napak.

Poleg tega pravni okvir omogoča prekinitev ali začasno ustavitev plačil v primeru resnih pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora za odhodke, ki so bili v okviru EKSRP odobreni v obdobju 2007–2013 oziroma 2014–2020. Kar zadeva novi pravni okvir (Uredba št. 1305/2013), je s členom 62 zagotovljeno, da tako organi upravljanja kot tudi plačilna agencija predhodno ocenijo vsak predlog programa, pri čemer je navedeno, da so ukrepi iz programa preverljivi in jih je mogoče kontrolirati. Službe Komisije to oceno natančno analizirajo, preden odobrijo programe.

Nazadnje, Evropska mreža za razvoj podeželja bo imela pomembno vlogo pri razširjanju dobrih praks v zvezi z znižanjem stopenj napak. V prvem polletju 2015 je bilo za organe upravljanja organizirano usposabljanje o naslednjih temah: poenostavljeno obračunavanje stroškov, razumnost stroškov, javno naročanje in kmetijsko-okoljska plačila: skupni pristop.

3.6.2    Kohezija

Kar zadeva ESRR in Kohezijski sklad v obdobju 2007–2013, je bilo revizijsko delo Komisije v letu 2014 osredotočeno na pet revizijskih preiskav in posebne misije za ugotavljanje dejstev, da bi se potrdile stopnje napak iz izbranih letnih poročil o nadzoru. Da bi bilo mogoče potrditi rezultate revizij revizijskih organov, se izvajajo revizije na kraju samem na ravni organov, pristojnih za programe, in/ali posredniških organov in običajno vključujejo preverjanja revizijskih dokazov vse do izvora, na kraju samem, na ravni upravičencev/projektov. Rezultat tega revizijskega dela je, da se Komisija na splošno lahko opre na delo 42 od 47 revidiranih revizijskih organov, ki so pristojni za revizijo 91 % dodeljenih sredstev iz ESRR/Kohezijskega sklada v programskem obdobju 2007–2013.

Revizijsko delo, opravljeno v obdobju 2010–2014, potrjuje, da so še naprej ključna težava preverjanja upravljanja (kontrole na prvi stopnji), ki jih izvajajo države članice. Z revizijami preverjanja upravljanja, ki jih je v letu 2014 izvedla Komisija, se je dejansko potrdilo, da so bile pomanjkljivosti pri izvajanju teh kontrol ugotovljene v 66 % opravljenih misij, zlasti na področju javnega naročanja (težave ugotovljene v 58 % misij).

Druge težave so bile ugotovljene na področjih, kot sta upravičenost operacij (revizije izbora operacij na Madžarskem, v Romuniji, Grčiji, Italiji in Sloveniji) in državna pomoč (obravnavana med revizijami programov konkurenčnosti v Sloveniji, na Madžarskem, v Grčiji, Romuniji in Italiji ter med misijo v Španiji na ravni obeh posredniških organov). Na teh treh področjih (javno naročanje, upravičenost, državna pomoč) se o težavah poroča tudi v revizijah Evropskega računskega sodišča.

Podrobna analiza pridržkov, ki jih je izrekel generalni direktor, in s tem povezanih akcijskih načrtov na ravni programov, je objavljena v letnem poročilu o dejavnostih GD REGIO za leto 2014.

Kar zadeva ESS, se glavne ugotovitve iz revizij sistemov nanašajo na: izbor operacij, neustrezna preverjanja upravljanja, pomanjkanje revizijske sledi, nezanesljive informacijske sisteme, napake v postopku potrjevanja, nezadostno zanesljivost nacionalnih poročil o sistemskih revizijah, kršitve pri javnem naročanju in neupravičenost odhodkov.

Še naprej so ključna težava preverjanja upravljanja, ki jih izvajajo države članice. Z revizijami preverjanja upravljanja, ki jih je v letu 2014 izvedla Komisija, so se potrdile naslednje glavne pomanjkljivosti pri izvajanju teh kontrol, ki so bile ugotovljene že leta 2013: formalna narava preverjanj upravljanja, nezadostna preverjanja postopkov javnega naročanja, nezadostna struktura/organizacija organa upravljanja ali posredniškega organa, pomanjkanje usposabljanja in nadzora v primeru prenosa pristojnosti, preverjanja upravljanja po potrditvi odhodkov ter nezadostne smernice in usposabljanje za upravičence.

V letnem poročilu o dejavnostih za leto 2014 so bili pridržki izrečeni zaradi pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora naslednjih operativnih programov ESR: Nemčija (Mecklenburg-Vorpommern), Italija, Nizozemska, Poljska in Romunija. Pri zadevnih petih operativnih programih je šlo za vsebinsko napako, kot je razvidno iz letnih poročil o nadzoru. Vsem zadevnim državam članicam so bila poslana pisma z jasnimi akcijskimi načrti, v katerih je bil podrobno opisan potreben popravni ukrep, ki ga je treba sprejeti, da se omogoči nadaljevanje plačil.

4.KUMULATIVNI FINANČNI POPRAVKI IN IZTERJAVE DO KONCA LETA 2014

4.1.Pregled

Kumulativni zneski zagotavljajo koristne informacije o pomenu popravnih mehanizmov, ki jih uporablja Komisija, zlasti zaradi upoštevanja večletne narave programov in projektov ter nevtralizacije učinka enkratnih dogodkov.

4.1.1    Obdobje 2009–2014

V spodnjih grafih je prikazano gibanje finančnih popravkov in izterjav, ki so bili potrjeni in izvedeni v zadnjih šestih letih:

Grafa 4.1: Finančni popravki in izterjave v obdobju 2009–2014 (v mrd. EUR)

Finančni popravki in izterjave, potrjeni v obdobju 2009–2014 (v mrd. EUR)

Finančni popravki in izterjave, izvedeni v obdobju 2009–2014 (v mrd. EUR)

V obdobju 2009–2014 je bilo potrjenih povprečno za 3,2 milijarde EUR finančnih popravkov in izterjav na leto, kar pomeni 2,4 % povprečnega zneska plačil iz proračuna EU v višini 133 milijard EUR (deljeno upravljanje: 2,8 milijarde EUR ali 2,8 % povprečnega zneska plačil v višini 102 milijardi EUR; vse druge vrste upravljanja: 366 milijonov EUR ali 1,2 % povprečnega zneska plačil v višini 30,5 milijarde EUR). Potrjeni zneski se rahlo povečujejo, iz česar je razvidno, da večletni nadzorni okvir uspešno ščiti proračun EU v daljšem časovnem obdobju.

Povprečen znesek finančnih popravkov in izterjav, izvedenih v obdobju 2009–2014, je znašal 2,8 milijarde EUR, kar pomeni 2,1 % povprečnega zneska plačil iz proračuna EU v tem obdobju (deljeno upravljanje: 2,5 milijarde EUR ali 2,4 % povprečnega zneska plačil; vse druge vrste upravljanja: 356 milijonov EUR ali 1,2 % povprečnega zneska plačil). Zgoraj prikazani naraščajoči trend je mogoče pojasniti z zaključkom programskega obdobja 2000–2006, saj se veliko število finančnih popravkov in izterjav izvaja samo v tej fazi (glej spodaj). Kar zadeva kmetijstvo, se vpliv izvedbe nekaterih neto finančnih popravkov s tremi letnimi obročnimi plačili kaže kot manjše zvišanje dejansko izvedenih zneskov v primerjavi z zneski, o katerih je odločila Komisija.

4.1.2    Odločitve Sodišča v zvezi s finančnimi popravki na področju regionalne politike

Sodišče je v letu 2015 izdalo sodbe o razveljavitvi več sklepov o finančnih popravkih na področju regionalne politike, ki so bili sprejeti med letoma 2008 in 2010. Ti popravki so skupaj znašali skoraj 0,5 milijarde EUR, nanašali pa so se na programsko obdobje 1994–1999. Sodbe odražajo procesna vprašanja, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 1083/2006. Komisija preučuje učinek.

4.2.Finančni popravki

4.2.1    Pregled

Preglednica 4.2.1: Kumulativni potrjeni finančni popravki in delež tistih, ki so bili izvedeni do konca leta 2014

*V letu 2015 je Sodišče odločilo v prid držav članic upravičenk v več sodnih postopkih (0,5 milijarde EUR), ki so se nanašali na finančne popravke za ESRR, izvedene v obdobju 2008/10 (glej oddelek 4.1.2.).

Različna programska obdobja na področju kohezijske politike jasno kažejo na večletno naravo proračunskega cikla EU. Ker se proces zaključevanja programov iz obdobja 2000–2006 bliža koncu, je znesek finančnih popravkov precej višji, predvsem v primerjavi z zneskom za obdobje 2007–2013. Finančni popravki za to, bolj nedavno obdobje naj bi se po pričakovanjih še naprej povečevali v prihodnjih letih, ko se bodo začeli zaključevati programi iz tega obdobja (pri nekaterih plačila dosegajo prag 95 %), vendar bi morali biti zaradi uspešnosti preventivnih ukrepov nižji od tistih v prejšnjem programskem obdobju.

4.2.2    Kmetijstvo – EKJS: finančni popravki v okviru postopka potrditve skladnosti

Kar zadeva EKJS, znesek finančnih popravkov, o katerih je odločila Komisija, od leta 1999 znaša skupaj 10 808 milijonov EUR (na podlagi 47 sprejetih sklepov). Povprečna stopnja popravkov na proračunsko leto za obdobje 1999–2014 je bila 1,7 % odhodkov. Ko o popravkih odloči Komisija, se samodejno izvršijo, razen če je bila državi članici odobrena možnost plačila v treh letnih obrokih.

Preglednica 4.2.2: EKJS: Kumulativni finančni popravki, določeni na podlagi potrditve skladnosti obračunov od leta 1999 do konca leta 2014; razčlenitev po državah članicah

Graf 4.2.2: EKJS: Kumulativni finančni popravki držav članic na podlagi potrditve skladnosti od leta 1999 do konca leta 2014 v primerjavi s plačili, prejetimi iz proračuna EU

4.2.3    Kohezijska politika: ESRR in ESS v obdobju 2000–2006

Ker je zaključevanje programov iz obdobja 2000–2006 v sklepni fazi, je mogoča koristna primerjava med skupnimi rezultati popravnih ukrepov in skupnimi porabljenimi sredstvi ter oblikovanje bolj celostnega pregleda nad vplivom popravnih mehanizmov 13 . Za sredstva ESRR in ESS je konec leta 2014 skupni znesek finančnih popravkov, ki temeljijo samo na nadzoru Komisije, znašal 8,2 milijarde EUR. To ustreza dodeljenim sredstvom v višini približno 4,1 % (196,9 milijarde EUR) ob koncu leta 2014. Stopnja popravka se poviša na 4,6 % dodeljenih sredstev, če se upoštevajo dodatni finančni popravki, ki so jih sporočile države članice in so povezani z njihovimi kontrolnimi dejavnostmi.

Komisija je konec leta 2014 je zaključila 338 programov ESRR (v primerjavi s 316 konec leta 2013) od skupno 379 programov. Pri preostalih 41 programih gre za primere, v katerih so države članice ugovarjale finančnim popravkom, ki jih je predlagala Komisija, predložile dodatne informacije, ki jih je treba preučiti, ali zahtevale povračilo neizterljivih zneskov. V teh primerih sledijo postopki za finančni popravek (obravnave) in sklepi o neizterljivih zneskih.

Kar zadeva ESRR, finančni popravki, ki jih je Komisija vsem državam članicam skupaj naložila do konca leta 2014, znašajo 5,8 milijarde EUR, kar je približno 4,5 % vseh dodeljenih sredstev za programe v obdobju 2000–2006. To je mogoče razdeliti na 4,1 milijarde EUR finančnih popravkov med trajanjem programov in na 1,6 milijarde EUR finančnih popravkov ob zaključevanju programov. Glavne zadevne države članice so Španija (2,6 milijarde EUR), Italija (1,2 milijarde EUR) in Grčija (1,2 milijarde EUR).

Kar zadeva ESS, se je proces zaključevanja končal konec leta 2014. Službe Komisije na dan 30. junija 2015 ocenjujejo, da bo skupni znesek finančnih popravkov za programsko obdobje 2000–2006 – ob upoštevanju finančnih popravkov v obravnavi – znašal 2,4 milijarde EUR za programe ESS, kar je 3,6 % sredstev, dodeljenih iz ESS. To je mogoče razdeliti na 1,2 milijona EUR finančnih popravkov med trajanjem programov in na 1,2 milijona EUR finančnih popravkov ob zaključevanju.

V okviru zaključevanja španskih programov ESS so španski organi v zvezi s tremi od 38 programov zavrnili predlog glede zaključka kljub zaključni analizi vseh argumentov in informacij, ki jih je predložila Komisija. Konec leta 2014 so finančni popravki v obravnavi v zvezi s Španijo znašali 59 milijonov EUR in predstavljali blokirane neporavnane obveznosti v višini 34 milijonov EUR. Leta 2015 so lokalni organi sprejeli en predlog glede zaključka. Za preostale programe je bil uveden postopek pred načrtovanim popravkom.

Graf 4.2.3: Kumulativni finančni popravki držav članic za ESRR in ESS za programsko obdobje 2000–2006, potrjeni in v obravnavi na dan 31. decembra 2014, v primerjavi s prejetimi prispevki

4.2.4    Kohezijska politika: ESRR/Kohezijski sklad in ESS v obdobju 2007–2013

V tej fazi programskega obdobja doslej popravljeni kumulativni zneski predstavljajo 0,9 % dodeljenih proračunskih sredstev. Čeprav naj bi se finančni popravki za obdobje 2007–2013 po pričakovanjih še naprej povečevali tudi v prihodnjih letih, ko se bodo začeli zaključevati programi iz tega obdobja, dosedanji podatki na splošno kažejo manjši obseg finančnih popravkov v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem. To odraža izboljšano zmogljivost sistemov upravljanja in nadzora za odkrivanje težav in popravo napak pred prijavo odhodkov Komisiji, kot se kaže v nižjih stopnjah napak na področju kohezijske politike v obdobju 2007–2013 v primerjavi z obdobjem 2000–2006. Navedeni so tudi sklici na popravke, ki so jih izvedle države članice v tem obdobju – glej oddelek 7.

Glede na to, da programi za obdobje 2007–2013 združujejo po več skladov, v zgornji preglednici niso ločeni zneski za ESRR in Kohezijski sklad.

Graf 4.2.4: Kumulativni finančni popravki držav članic za ESRR/Kohezijski sklad in ESS za programsko obdobje 2007–2013, potrjeni in v obravnavi na dan 31. decembra 2014, v primerjavi s prejetimi prispevki

V zvezi s programi ESRR/Kohezijskega sklada je Komisija od začetka programskega obdobja 2007–2013 skupno naložila finančne popravke v višini približno 2 milijardi EUR (kar vključuje finančne popravke v višini 782 milijonov EUR, ki so jih države članice uporabile pred prijavo ali ob prijavi odhodkov Komisiji), v obravnavi pa so finančni popravki v višini 237 milijonov EUR. Glavne zadevne države članice so Češka (719 milijonov EUR), Madžarska (298 milijonov EUR), Grčija (257 milijonov EUR), Španija (237 milijonov EUR), Slovaška (152 milijonov EUR), Romunija (146 milijonov EUR) in Italija (105 milijonov EUR).

Kar zadeva ESRR in Kohezijski sklad, je Komisija v letu 2014 še naprej dosledno izvajala svojo nadzorno vlogo, tako da je takoj po odkritju pomanjkljivosti plačila prekinila ali začasno ustavila, in zagotavljala, da države članice odpravijo pomanjkljivosti, ugotovljene v njihovih sistemih upravljanja in nadzora. Cilj tega je bil ugotoviti in odpraviti morebitna bistvena nerešena pomembna tveganja, da se zagotovi ustrezna zaščita proračuna EU, in doseže sprejemljivo preostalo tveganje po zaključku programov. Posledica tega je splošno izboljšanje v obdobju 2007–2013 v primerjavi z obdobjem 2000–2006 in pozitiven trend v zvezi s pogosto pojavnostjo napak pri kohezijskih odhodkih v zadnjih letih zaradi številnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija v sodelovanju z državami članicami, kot je opisano v nadaljevanju.

Kar zadeva ESS, so države članice z najvišjimi kumulativnimi finančnimi popravki Romunija (355 milijonov EUR), Španija (213 milijonov EUR) in Poljska (152 milijonov EUR).

V obdobju 2007–2013 so bile za programe ESRR/Kohezijskega sklada in ESS uvedene naslednje izboljšave:

(A) Okrepitev nacionalnih kontrol

Zmogljivost nacionalnih sistemov upravljanja in nadzora za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje napak, preden se odhodki prijavijo Komisiji, je okrepljena. Po eni strani so si službe Komisije v smislu upravljanja in revizij zelo prizadevale za izboljšanje delovanja prvostopenjskega preverjanja držav članic. Po drugi strani pa predpisi za obdobje 2007–2013 vključujejo obveznost, da revizijski organi za revizije dejavnosti praviloma uporabijo statistične vzorce. To je skupaj s podrobnim nadzorom revizij in smernicami Komisije, ki so privedle do znatnih prizadevanj za gradnjo zmogljivosti, zelo pripomoglo k izboljšanju zanesljivosti stopenj napake, o katerih so Komisiji vsako leto poročale države članice v svojih letnih poročilih o nadzoru in jih je Komisija uporabila kot kazalnike učinkovitosti sistemov upravljanja in nadzora v postopku zagotovil. Revizijsko delo Komisije bi se tako lahko preusmerilo na pridobivanje zagotovil glede dela revizijskih organov, pri čemer bi bili v ospredju najšibkejši revizijski organi ali tisti, ki bi pokrivali največji obseg sredstev EU. Poleg tega Komisija nenehno nadalje opazuje ugotovljene pomanjkljivosti in spremlja, ali je kakovost dela revizijskega organa zadovoljiva, če je programu podeljen status enotne revizije. Tesno sodelovanje z revizijskimi organi zagotavlja pravočasno odkrivanje in reševanje težav že na nacionalni ravni. Prav tako prispeva k izboljšanju postopka zagotovil na ravni Komisije.

(B) Revizije Komisije na kraju samem

Komisija tudi sama na kraju samem izvaja revizije na podlagi tveganja, vključno z revizijami na ravni upravičencev, če meni, da bi lahko nekatere pomanjkljivosti (zlasti glede zapletenih vprašanj v zvezi z ESRR/Kohezijskim skladom, kot so javna naročila ali državna pomoč) še naprej ostale neodkrite ali ne bi bile odkrite pravočasno. To vključuje preverjanje izvajanja načrtov za sanacijske ukrepe v primeru prekinitev in finančnih popravkov. Te revizije pripomorejo k izboljšanju sistemov upravljanja in nadzora za programe, za katere so izraženi pridržki, in zagotavljajo, da so pretekli in prihodnji odhodki, prijavljeni Komisiji, zakoniti in pravilni. Zagotavljajo tudi dodaten, bolj neposreden vir zagotovil za Komisijo.

(C) Boljše odkrivanje težav

Izboljšana zmogljivost odkrivanja težav se proaktivno uporablja za izboljšanje delovanja sistemov upravljanja držav članic ob izvajanju potrebnih finančnih popravkov. Ker je Komisija od leta 2008 sistematično in dosledno uporabljala prekinitve in/ali začasne ustavitve plačil za programe z velikimi pomanjkljivostmi upravljanja, oziroma možnost generalnih direktorjev, da se odločijo za izdajo opozorilnih pisem, kadar ni neizvršenih plačil, je s tem preprečila izplačilo povračil EU za odhodke, za katere obstaja veliko tveganje napak, hkrati pa je zagotovila močno spodbudo za države članice, da hitro izboljšajo svoje sisteme upravljanja in nadzora. Hkrati so skupna prizadevanja nadzornih organov EU in držav članic omogočila boljše dogovore o potrebnih finančnih popravkih in njihovem izvajanju, tudi s pomočjo pavšalnih popravkov, za ustrezno zaščito proračuna EU pred nepravilnimi odhodki. Države članice pa so zato lahko sredstva EU, za katera so bili sprejeti ti popravki, ponovno uporabile za druge projekte. Vendar pa imajo takšni popravki še vedno velik finančni in politični vpliv v zadevnih državah članicah, saj se morajo nepravilni odhodki financirati iz nacionalnih virov, če se ne izterjajo od upravičencev.

(D) Ukrepi za krepitev zmogljivosti

Za ublažitev preostalih tveganj in pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v državah članicah in programih na ravni organov upravljanja, je Komisija sprejela tudi pobude za izvajanje dodatnih ukrepov za krepitev zmogljivosti za programe v obdobju 2007–2013. Na začetku leta 2013 je bilo ustanovljeno novo središče znanja za krepitev upravnih zmogljivosti, da se zagotovi podpora javni upravi, ki upravlja ESRR in Kohezijski sklad. V zvezi z javnimi naročili je središče znanja vzpostavilo akcijski načrt za javna naročila. Sprejeti so tudi ukrepi za izboljšanje izvajanja pravil o državni pomoči, hkrati pa se razvija forum za izmenjavo stališč med upravami skladov, da bi se izkoristile tudi obstoječe dobre prakse.

(E) Poenostavljeno obračunavanje stroškov

V letu 2014 je Komisija še naprej dejavno spodbujala uporabo poenostavljenih obračunavanj stroškov. V Italiji, Franciji, na Irskem in Malti so potekali seminarji, namenjeni spodbujanju uporabe poenostavljenih obračunavanj stroškov kot načina za dodatno zmanjšanje tveganj napak pri zakonitosti in pravilnosti transakcij, zlasti v okviru priprave naslednjega programskega obdobja 2014–2020. Poleg tega so bile septembra 2014 dokončno oblikovane posodobljene smernice za države članice o poenostavljenih obračunavanjih stroškov, v letu 2014 pa je bila objavljena tudi italijanska študija primera o izvajanju poenostavljenih obračunavanj stroškov v programskem obdobju 2007–2013.

4.3.Izterjave

V spodnjih preglednicah so prikazani zneski potrjenih in izvedenih izterjav za obdobje 2009–2014. Glej tudi spodnjo preglednico 5.2 o vplivu na proračun EU.

Preglednica 4.3.1: Izterjave, potrjene v obdobju 2009–2014

Preglednica 4.3.2: Izterjave, izvedene v obdobju 2009–2014

5.NETO POPRAVKI

Vpliv različnih popravnih mehanizmov na proračun EU je odvisen od vrste izvrševanja proračuna, sektorskega upravljanja in finančnih pravil področja politike. V vseh primerih je rezultat popravnih mehanizmov zaščita proračuna EU pred odhodki, pri katerih je bila kršena zakonodaja.

5.1.Neto finančni popravki v letu 2014 

Neto finančni popravek je popravek, ki vpliva na proračun EU (tj. popravljeni in izterjani zneski se povrnejo v proračun EU). Posledično se zmanjšajo finančna sredstva EU za zadevno državo članico.

Kot je pojasnjeno zgoraj, so bili neto popravki v okviru programskih obdobij 2000–2006 in 2007–2013 izvedeni predvsem v okviru kmetijske politike.

Skupni znesek 113 milijonov EUR je treba še razvrstiti in se v tej preglednici ne šteje med neto popravke.

Kot je bilo prikazano, so popravki na področju kmetijstva (EKJS, EKSRP, EKUJS) vedno neto popravki, medtem ko so bili zaradi pravnega okvira na področju kohezijske politike neto finančni popravki, na podlagi katerih bi se predhodno plačani zneski povrnili v proračun EU, redki – za podrobnejšo razlago zneskov glej oddelek 3.1.

V skladu s pravnim okvirom za kohezijsko politiko do programskega obdobja 2007–2013 pride do dejanskega denarnega toka nazaj v proračun EU samo:

-če države članice ne morejo prikazati zadostnih upravičenih odhodkov;

-po zaključku programov, ko nadomeščanje neupravičenih odhodkov z upravičenimi ni več mogoče;

-v primeru nestrinjanja s Komisijo (glej oddelek 2.4.1).

Vendar je bila za obdobje 2014–2020 uvedena pomembna sprememba: Komisija mora uporabiti neto finančni popravek, kadar so z revizijami, ki jih izvede EU, ugotovljene resne pomanjkljivosti, ki prej niso bili odkrite, sporočene ali popravljene na ravni držav članic. V takih primerih trenutno dopuščena možnost, da lahko država članica sprejme popravek in ponovno uporabi zadevna sredstva EU, ne obstaja več (glej oddelek 2.4.2).

Vse pogostejše izvajanje z obročnim ali odloženim plačilom pojasnjuje, zakaj so bili v zadnjih treh letih (2012–2014) zneski, izvedeni na področju kmetijstva, nižji od sprejetih zneskov. Ta razlika bi morala izginiti, ko bodo stvari v polnem teku.

5.2.Vpliv na proračun EU

Preglednica 5.2: Vpliv na proračun EU

                           v mio. EUR

*     Glavna zadevna poglavja odhodkov so 0502, 0503, 0504, 1303, 1304, 0402, 1106 in 1803.

**    Glavna zadevna poglavja odhodkov so 0502, 0503, 1303, 1304, 0402 in 1106. Za podrobnejše informacije o izterjavah glej oddelek 4.3.

Kot je bilo prej pojasnjeno, se prejemki iz neto finančnih popravkov (glej oddelek 5.1.) in izterjav (glej oddelka 2.2.2 in 4.3) obravnavajo kot namenski prejemki 14 , pri čemer je treba opozoriti, da Komisija izvaja izterjave tudi „pri viru“, in sicer od izvedenih plačil odšteje neupravičene odhodke (ki so bili opredeljeni v prejšnjih ali tekočih zahtevkih za povračilo stroškov). Razen dveh izjem finančna uredba 15 ne vključuje posebnih določb o načinu uporabe namenskih prejemkov, ustvarjenih na podlagi neto finančnega popravka ali izterjav. Vendar člen 7 pravil uporabe določa, da se v pripombah k proračunu navede, katere proračunske vrstice lahko prejmejo odobritve v višini namenskih prejemkov. Na splošno se namenski prejemki vrnejo v proračunsko vrstico ali sklad, iz katerega so bili prvotno plačani in se lahko ponovno porabijo, vendar niso namenjeni za posamezne države članice.

5.3.Vpliv na nacionalne proračune 

Pri deljenem upravljanju vsi finančni popravki in izterjave vplivajo na nacionalne proračune ne glede na način njihove izvedbe. Poudariti je treba, da je učinek finančnih popravkov na ravni države članice vedno negativen, tudi če ne pride do povračila v proračun EU. Namen tega je, da mora država članica neupravičene odhodke nadomestiti z upravičenimi dejavnostmi, če želi preprečiti izgubo sredstev EU. To pomeni, da država članica s svojimi sredstvi (iz nacionalnega proračuna) pokrije finančne posledice izgube sofinanciranja EU za odhodke, ki se štejejo za neupravičene v skladu s pravili programov EU (v obliki oportunitetnih stroškov), razen če te zneske izterja od posameznih upravičencev. To ni vedno mogoče, na primer v primeru pavšalnih popravkov na ravni programa (zaradi pomanjkljivosti v nacionalni upravi, ki upravlja program), ki niso neposredno povezani s posameznimi nepravilnostmi na ravni projektov.

6.PREVENTIVNI UKREPI

6.1.Kmetijstvo

6.1.1    Prekinitve, začasne ustavitve in znižanja plačil

V letu 2014 je bilo v skladu s prejšnjo pravno podlago 16 17 prekinitev plačil. Poleg tega je bil na začetku leta 2015 v zvezi z Grčijo na podlagi člena 41(1) sprejet sklep o znižanju plačila za dve četrtini. Navedene prekinitve in znižanja plačil so se nanašali na nekatere naložbene ukrepe, ki se ne upravljajo v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), iz šestih od 92 programov razvoja podeželja.

V zvezi z EKJS je Komisija sprejela sklep, da se od leta zahtevkov 2014 znižajo neposredna plačila v Grčiji. Ta sklep je temeljil na členu 41(1) Uredbe (ES) št. 1306/2013 ter ščiti finančne interese EU pred preostalimi, omejenimi in natančno opredeljenimi težavami pri vključitvi trajnih pašnikov v identifikacijski sistem za zemljišča (LPIS).

6.1.2    Drugi preventivni ukrepi

Vzpostavljena je bila obvezna upravna struktura na ravni držav članic (glej oddelek 7.1):

Upravljanje in kontrola odhodkov sta zaupana posebnim plačilnim agencijam, ki jih morajo države članice pred začetkom njihovega delovanja akreditirati na podlagi celovitega sklopa akreditacijskih meril, določenih s pravom EU. Izpolnjevanje teh meril s strani plačilnih agencij je predmet podrobnega pregleda zunanjega revizijskega organa ter stalnega nadzora pristojnega nacionalnega organa, obstajajo pa tudi jasni postopki za obravnavo in odpravo morebitnih težav.

Poleg tega morajo vodje plačilnih agencij vsako leto predložiti izjavo o zanesljivosti, ki se nanaša na celovitost, točnost in verodostojnost računovodskih izkazov plačilne agencije ter izjavo o zanesljivosti v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi. Te izjave o zanesljivosti preverijo neodvisni organi za potrjevanje, ki morajo posredovati svoje mnenje. Za tiste države članice, ki imajo le eno plačilno agencijo, ta izjava o zanesljivosti, ki jo predloži direktor plačilne agencije, skupaj s potrdilom in mnenjem organa za potrjevanje po definiciji sestavlja „letni povzetek“.

6.2.Kohezija

6.2.1 Prekinitve in začasne ustavitve

Preglednica 6.2.1: Prekinitve

V zgornji preglednici je prikazano gibanje števila in zneskov primerov prekinitve plačil za ESRR, Kohezijski sklad, ESS in ESR. Začetno stanje vključuje vse tekoče primere ob koncu leta 2013, ne glede na leto, ko je bila država članica obveščena o prekinitvi. Novi primeri se nanašajo samo na prekinitve, o katerih so bile države članice obveščene v letu 2014. Zaključeni primeri pomenijo primere, za katere so se v letu 2014 ponovno začeli plačevati zahtevki za povračilo stroškov, ne glede na leto, v katerem je prišlo do prekinitve. Tekoči primeri ob koncu leta 2014 predstavljajo prekinitve, ki 31. decembra 2014 še vedno veljajo, tj. rok za plačilo zahtevkov za povračilo stroškov je še vedno prekinjen, dokler zadevna država članica ne sprejme popravnih ukrepov.

V letu 2014 je bilo za programe ESRR/Kohezijskega sklada še vedno zelo veliko opozorilnih pisem, prekinitev in postopkov pred začasno ustavitvijo plačil. Med letom je bilo poslanih 16 novih opozorilnih pisem in odločeno je bilo o 36 novih prekinitvah, ki so bile sporočene državam članicam. Komisija je začela 28 postopkov pred začasno ustavitvijo plačil. 121 programov je zadevalo bodisi opozorilo bodisi prekinitev. Približno dve tretjini teh prekinitev in postopkov pred začasno ustavitvijo plačil temeljita na rezultatih revizij, ki so jih revizijski organi Komisiji sporočili med letom ali ob koncu leta.

V zvezi z ESS je bilo konec leta 2013 še vedno veljavnih 20 prekinitev. V letu 2014 je bilo odločeno o 31 prekinitvah, 19 prekinitev pa je bilo odpravljenih. To pomeni, da je bilo konec leta 2014 še vedno prekinjenih 32 plačil (Češka (1), Španija (18), Francija (3) Italija (8) in Združeno kraljestvo (2)), od katerih jih je bilo 13 prekinjenih že konec leta 2013.

V zvezi z ESR se večina prekinitev navezuje na težave, ugotovljene pri analizi letnih poročil o nadzoru, ki jih države članice predložijo na začetku vsakega leta (poročila, ki niso predložena, niso zanesljiva ali kažejo visoke stopnje napak). Precejšnje znižanje zneskov, katerih plačilo je bilo med letoma prekinjeno, je posledica odprave prekinitve za Španijo.

Začasne ustavitve

V zvezi z ESRR in Kohezijskim skladom je bilo konec leta 2013 še veljavnih pet 17  sklepov o začasni ustavitvi. Odločitvi o odpravi začasnih ustavitev plačil za posredniška organa AENA v Španiji in socialne zadeve v Estoniji sta bili sprejeti v letu 2014. Preostali trije sklepi o začasni ustavitvi za Španijo in Italijo so bili konec leta 2014 še veljavni. V letu 2014 so bili sprejeti štirje novi sklepi o začasni ustavitvi plačil: trije v zvezi s Španijo in eden v zvezi s programom čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA CBC) (Jadran – prednostna os za tehnično pomoč). Dva sklepa o začasni ustavitvi v zvezi s Španijo sta bila še veljavna, eden pa je bil odpravljen pred koncem leta.

V zvezi z ESS je bil na dan 31. decembra 2014 veljaven še en sklep o začasni ustavitvi, ki je bil leta 2011 sprejet v zvezi s Francijo. Sedem sklepov o začasni ustavitvi, ki so bili sprejeti leta 2013, je bilo 31. decembra 2014 še vedno veljavnih: za Belgijo, Češko, Španijo (3), Italijo in Slovaško. V letu 2014 je bilo sprejetih enajst sklepov o začasni ustavitvi plačil (za Češko, Španijo (9) in Italijo) in vsi so bili na dan 31. decembra 2014 še vedno veljavni.

Vmesna plačila za operativni program ESR za Estonijo so bila začasno ustavljena maja 2014. Po odločitvi o začasni ustavitvi so si Estonija in službe Komisije izmenjale več dopisov, da bi analizirale in obravnavale ukrepe, ki jih je sprejela Estonija, kar je aprila 2015 privedlo do odprave začasne ustavitve.    

6.2.2    Ukrepi za boj proti goljufijam 

Kadar pride do goljufij, to pritegne precej pozornosti in škoduje ugledu EU. V zvezi s tem je bila pomembna najprej pobuda Komisije, da se decembra 2013 organizira konferenca o ukrepih proti goljufijam za vse države članice. Nato je v obdobju 2014–2015 sledil niz konferenc v Grčiji, na Slovaškem, Češkem, v Bolgariji, na Hrvaškem, v Romuniji, Italiji, Sloveniji in Španiji ter na Poljskem in v Latviji (za vse tri baltske države). Poleg tega je Komisija pripravila posebne smernice za pomoč državam članicam pri oceni tveganja goljufij in razvila prilagojena orodja informacijske tehnologije, s katerimi bodo lažje usmerile svoja prizadevanja za boj proti goljufijam na zelo tvegane projekte. Ti ukrepi so skladni s povečano odgovornostjo na ravni držav članic, ki izhaja iz nove uredbe o kohezijski politiki (člen 125(4)(c)), ki od držav članic zahteva, da „uvedejo učinkovite in sorazmerne ukrepe proti goljufijam ob upoštevanju ugotovljenih tveganj“.

Navedeni dogodki za ozaveščanje so prinesli pozitivne rezultate; na primer, regija Andaluzija (Španija) se je odločila, da bo orodje ARACHNE za oceno tveganja goljufij začela uporabljati že v programskem obdobju 2007–2013. Komisija zagotavlja potrebno podporo pri vzpostavitvi sistema in pomaga regionalnim organom pri ustvarjanju zahtevanih podatkovnih datotek. Andaluzijski organi so se tudi zavezali (dopis iz decembra 2014), da bodo ustanovili posebno agencijo za boj proti goljufijam, ki se bo ukvarjala z odkrivanjem in preprečevanjem goljufij.

Orodje ARACHNE je bilo predstavljeno 22 državam članicam. Doslej jih je 16 poslalo programske podatke in nadaljuje se uvajanje sistema. Osem držav članic že uporablja orodje ARACHNE in Komisija še naprej spremlja njegovo uporabo. Osem drugih držav članic je dobilo dostop do orodja v prvem četrtletju 2015. Nadaljnje predstavitve preostalim šestim državam članicam bodo potekale v letu 2015. Orodje ARACHNE je namenjeno vzpostavitvi celovite podatkovne zbirke finančnih in operativnih podatkov o projektih in upravičencih, da se na podlagi objektivnih meril oceni tveganje in se tako omogoči prepoznavanje projektov in operativnih programov z največjim tveganjem.

7.POPRAVNI UKREPI, KI SO JIH DRŽAVE ČLANICE IZVEDLE NA LASTNO POBUDO

Pri deljenem upravljanju so za preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti odgovorne predvsem države članice, zato si tudi najbolj prizadevajo in vlagajo sredstva za izvajanje finančnih popravkov in izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov od upravičencev. Poleg tega izvajajo preverjanja upravljanja, kontrole in revizije na prvi stopnji, ki se izvajajo poleg zgoraj opisanih, ki jih izvaja Komisija. Spodaj navedeni zneski dopolnjujejo popravke, o katerih Komisija poroča zgoraj.

7.1.Kmetijstvo

Države članice morajo vzpostaviti sisteme za predhodne kontrole in odvračilne sankcije:

Za vsako shemo pomoči, ki se financira iz EKJS ali EKSRP, se izvajajo predhodni upravni pregledi in pregledi na kraju samem, v primeru nespoštovanja s strani upravičenca pa se uporabijo odvračilne sankcije. Ti kontrolni sistemi, ki jih morajo uporabljati plačilne agencije, zajemajo skupne značilnosti in posebna pravila, prirejena posebnostim vsakega režima pomoči. Zasnovani so tako, da zagotavljajo izčrpne predhodne upravne kontrole glede vseh zahtevkov za pomoč, navzkrižna preverjanja z drugimi podatkovnimi zbirkami, kadar je to ustrezno, in preglede na kraju samem glede predplačil, pri čemer se ti pregledi opravijo na vzorcu transakcij, ki zajema od 1 % do 100 % populacije, odvisno od tveganja, povezanega z zadevnim režimom. Kadar pregledi na kraju samem razkrijejo veliko število nepravilnosti, je treba opraviti dodatne kontrole.

V tem okviru je najpomembnejši sistem IAKS, ki je v proračunskem letu 2014 zajel 94 % odhodkov EKJS (92 % v letu 2013). Kolikor je mogoče, se IAKS uporablja tudi za upravljanje in kontrolo ukrepov za razvoj podeželja, ki se nanašajo na zemljišča ali živino in predstavljajo 40 % plačil v okviru EKSRP v letu 2014. Pri obeh skladih je IAKS zajel 83 % vseh odhodkov v letu 2014.

Zakonodaja predvideva podrobno poročanje držav članic Komisiji o opravljenih pregledih in uporabljenih sankcijah. Sistem poročanja za glavne sheme pomoči omogoča izračun stopnje napake, ki jo ugotovijo države članice na ravni končnih upravičencev. Točnost sporočenih statističnih informacij in kakovost z njimi povezanih pregledov na kraju samem v zvezi z neposrednimi plačili in ukrepi za razvoj podeželja prav tako preverjajo in potrdijo organi za potrjevanje.

Ta poročila držav članic razkrivajo preventivni učinek opravljenih predhodnih upravnih pregledov in pregledov na kraju samem.

Preglednica 7.1: Lastni popravki držav članic pred izvršitvijo plačil upravičencem v letu 2014 (poleg tistih, ki jih je sporočila Komisija)

7.2.Kohezija

V skladu z uredbami za programsko obdobje 2007–2013 morajo države članice Komisiji vsako leto poročati o popravkih, ki izhajajo iz vseh opravljenih kontrol. Komisija opravlja revizije na podlagi tveganja, da v okviru procesa priprave svojega zagotovila preizkusi zanesljivost teh podatkov.

Treba je poudariti, da je Komisija sprejela preudaren pristop zaradi nekaterih pomanjkljivosti v podatkih držav članic, s čimer želi zagotoviti, da zneski niso pretirani, zato so morda lahko nekateri od njih dejansko višji. To pa ne vpliva na zanesljivost lastnih podatkov Komisije. Zadevni zneski so zelo pomenljivi in ko se jim dodajo rezultati dela Komisije, zelo jasno kažejo na uspeh kontrol, ki sta jih vzpostavili obe strani.

Preglednica 7.2: Kumulativni popravki ob koncu leta 2014, o katerih so države članice poročale za obdobje kohezijske politike 2007–2013