EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.7.2015

COM(2015) 400 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

NOV ZAČETEK ZA DELOVNA MESTA IN RAST V GRČIJI

Uvod

Grški narod vse od začetka finančne in gospodarske krize pred šestimi leti prestaja izredno težke čase. Vzroki za krizo so se kopičili več let, preden so postali vidni. Nizka konkurenčnost in produktivnost, tog trg dela in proizvodni trgi ter zelo velik javni primanjkljaj in visok javni dolg so grško gospodarstvo leta 2010 privedli na rob plačilne nesposobnosti.

V teh težkih časih je EU stala Grčiji ob strani in jo podpirala kot članico evropske družine. Poleg finančne pomoči EU po zelo ugodnih posojilnih pogojih 1 so sredstva EU največji vir tujih naložb v Grčiji, kot tudi oprijemljiv izraz evropske solidarnosti in podpore. Pomoč in podpora, ki jih ju je bila Grčija deležna v zadnjih letih in ki ju v bo prejela v prihodnje s strani EU, držav članic, drugih mednarodnih institucij in zasebnih vlagateljev, skupaj znaša več kot 400 milijard evrov 2 . To je leta 2014 znašalo več kot 230 % grškega BDP ali približno
38 000 EUR na državljana Grčije. Znesek sredstev, ki so jih EU in mednarodni skladi namenili Grčiji, danes že presega znesek iz Marshallovega načrta, ki so ga ZDA po drugi svetovni vojni namenile za celotno Evropo.

Veliko prizadevanj je bilo namenjenih modernizaciji in reformam v državi ter čim boljši uporabi sredstev EU za prednostne naloge v Grčiji. To delo se je izplačalo: javne finance in bančni sektor so stabilizirani, poleg tega je država izvedla pomembne reforme na področjih, kot je socialno zavarovanje, pokojnine, zdravstveno varstvo in politika trga dela. Grčija je v letu 2014 ponovno dosegla gospodarsko rast z rastjo realnega BDP v višini 0,8 % in pričakovano je bilo, da se bo ta rast še okrepila, dokler niso ponovno nastopile negotove razmere. Lani je bilo ustvarjenih približno 100 000 delovnih mest in stopnja brezposelnosti je začela upadati. Zasebna potrošnja je začela rasti prvič v petih letih, vse večje zaupanje v gospodarsko okrevanje pa se je odražalo tudi v višjih naložbah, in sicer prvič po letu 2008.

Vse sestavine za dosego trajnega okrevanja so še vedno tam. Neposredne ovire za trajnostno rast so zaostreni pogoji financiranja in prevladujoča negotovost glede grških gospodarskih in političnih obetov. Da bi se vrnila na pot rasti in ustvarjanja delovnih mest, mora Grčija nadaljevati reforme in se soočiti s strukturnimi izzivi, ki so še vedno prisotni.

Skupaj je raven pomoči, ki jo Grčiji namenjajo EU in mednarodni partnerji, brez primere v zgodovini in bo lahko imela v prihodnjih letih odločilno vlogo. Sklepi, sprejeti na vrhu držav euroobmočja 12. julija 2015, pričajo o pripravljenosti euroobmočja na podporo Grčiji, če ta sprejme potrebne ukrepe za povrnitev zaupanja in verodostojnosti ter vrnitev k vzdržnosti.

Namen tega sporočila je začrtati nov pristop h koriščenju znatnih sredstev, ki so na voljo v proračunu EU in bi se lahko uporabila kot nov začetek za ustvarjanje delovnih mest in rasti v Grčiji. Na vrhu držav euroobmočja dne 12. julija 2015 je bila poudarjena namera Komisije, da si bo skupaj z grškimi oblastmi prizadevala za sprostitev do 35 milijard EUR za financiranje naložb in gospodarskih dejavnosti v Grčiji, vključno z MSP. To sporočilo bo dopolnilo obsežen sklop reform in zavez, ki jih Grčija izvaja in ki bodo podpirale program pomoči za stabilnost Grčije v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

Financiranje EU je bilo primarni vir javnih naložb v Grčiji v času krize.
Podzemna železnica v Atenah, splošna bolnišnica v mestu Katerini, muzej Akropolis in ogrevanje v mestu Kozani so bili na primer večinoma financirani iz proračuna EU. S pomočjo Komisije naj bi Grčija prejela več kot
35 milijard EUR iz proračuna EU v obdobju financiranja 2014–2020. 20 milijard EUR iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov se lahko uporabi za ustvarjanje delovnih mest in dosego trajnostne rasti, grški kmetje pa bi lahko še naprej prejemali neposredna plačila v skupni višini več kot 15 milijard EUR. Nekatera prva plačila Grčiji iz teh skladov EU v letih 2014 in 2015 že znašajo skoraj 4,5 milijarde EUR.

Če se uporabijo v celoti, se pametno usmerjajo in porabijo, bodo ta finančna sredstva pomagala pri okrevanju in krepitvi temeljev za trajnostna delovna mesta, rast in socialno kohezijo. Ta sredstva lahko zagotavljajo močno podlago za gospodarski preobrat. Sredstva se bodo vlagala neposredno v realni sektor, pri čemer bodo ustvarjala nova delovna mesta in podpirala potrebne reforme za pomoč pri preoblikovanju gospodarstva in dvigu življenjskega standarda državljanov. Poleg tega bo imel naložbeni načrt za Evropo, vključno z začetkom delovanja evropskega sklada za strateške naložbe, pomembno vlogo pri spodbujanju zasebnih naložb, podprtih z javnimi sredstvi.

Trenutno to za Grčijo ni samoumevno. Strogi pogoji financiranja, negotove splošne gospodarske razmere, oklevanja glede prednostnih nalog in preostala ozka grla motijo naložbene načrte številnih akterjev ter postavljajo pod vprašaj sposobnost organov, da bi dobro in v celoti uporabili razpoložljiva finančna sredstva EU. Za številne projekte v okviru kohezijske politike trenutno obstaja nevarnost, da ne bodo zaključeni. Če grški organi do konca leta 2015 ne bodo v celoti porabili finančnih sredstev EU, ki so še vedno na voljo iz obdobja financiranja 2007–2013, to je zneska za kohezijsko politiko v vrednosti skoraj 2 milijardi EUR, bodo neporabljena sredstva izgubljena. To pomeni, da bi bila za projekte, ki se izvajajo, vendar še niso zaključeni, po letu 2016 potrebna dodatna državna sredstva, če se ti projekti ne bodo več mogli podpirati v okviru programov za obdobje 2014–2020. Poleg tega je, da bi Grčija lahko izkoristila financiranje EU, nujno treba spoštovati osnovne pravne zahteve, in sicer je treba spoštovati pravila EU ter zagotoviti dobro finančno upravljanje sredstev in skrbno računovodstvo.

Ko bo zaupanje povrnjeno, bi morala kombinacija javne podpore iz skladov EU in zasebnih pobud dati precejšen zagon gospodarski aktivnosti. To bi moralo, skupaj z izvajanjem reform, zaradi katerih postaja Grčija privlačna za vhodne naložbe, delovati kot sprožilec trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest. Komisija je pripravljena sodelovati z Grčijo, drugimi državami članicami, mednarodnimi posojilodajalci in zasebnimi vlagatelji, da bi jim pomagala pri tem novem začetku.

1. Sredstva EU za zmanjšanje brezposelnosti in spodbujanje rasti v Grčiji

1.1. Koliko denarja je na voljo?

Grčija lahko koristi sredstva EU – večinoma nepovratna – pod pogoji, ki so določeni v pravilih EU za financiranje 3 . Grčija prav tako prejema sredstva iz programov EU, ki so odprti za vse države članice. Grška podjetja, raziskovalci in državljani lahko v okviru teh programov predstavijo projekte, za katere želijo prejeti financiranje.

Za obdobje 2007–2013 je Grčija v okviru politik EU na področju kohezije, kmetijstva, podeželja in ribištva že prejela 38 milijard EUR (17,5 % povprečnega letnega BDP Grčije v tem obdobju). V celoti ji je bilo v programskem obdobju 2007–2013 dodeljenih skoraj 42 milijard EUR.

V okviru kohezijske politike lahko grški organi, če bodo vsi pogoji izpolnjeni, še vedno prejmejo izplačila v višini do predpisanega 95-odstotnega praga za upravičene stroške, ki nastanejo pri programih iz obdobja 2007–2013. Grčija je že izčrpala več kot 90 % sredstev, torej najvišji znesek, ki je v skladu z zgornjim pragom na voljo za povračilo terjatev upravičenih izdatkov iz programskega obdobja 2007–2013, znaša skoraj 820 milijonov EUR. Ta znesek bo dopolnjen s končnimi plačili Grčiji za obdobje 2007–2013, ki se lahko izplačajo do leta 2018–2019 in predstavljajo do 5% vseh dodeljenih sredstev EU (približno 1 milijarda EUR), če se do predpisanega roka 31. marca 2017 vložijo upravičeni končni zahtevki in dokumenti o zaključku projekta. Hitro izvajanje na terenu bo omogočilo popoln izkoristek sredstev EU do najvišjega razpoložljivega zneska do 31. decembra 2015, torej do zadnjega dne upravičenosti.

Za obdobje 2014–2020 bodo Grčiji na voljo sredstva EU v višini več kot 35 milijard EUR, in sicer iz:

Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, ki zagotavljata podporo za naložbe malih in srednjih podjetij, inovacije in raziskovalne dejavnosti, digitalizacijo ter ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja, pa tudi za ključno infrastrukturo za trajnostni promet, varstvo okolja in učinkovito rabo virov, nizkoogljično gospodarstvo ter podnebne spremembe,

Evropskega socialnega sklada, iz katerega se financirajo aktivne politike trga dela in socialnega vključevanja, da bi mladim in dolgotrajno brezposelnim omogočili zaposlitev oziroma poklicno usposabljanje in opravljanje vajeništva,

pobude za zaposlovanje mladih, ki mladim pomaga do prvih delovnih izkušenj, boljšega izobraževanja, delovne prakse in poklicnega usposabljanja,

Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, ki z namenom blaženja stiske nudi pomoč, hrano, oblačila, izdelke za osebno higieno in druge nujne dobrine tistim, ki jih najbolj potrebujejo,

Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, ki kmetom zagotavlja neposredna plačila v obliki dohodkovne podpore in ukrepov za podporo ključnim kmetijskim trgom,

Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki prispeva h konkurenčnosti kmetijskega sektorja, spodbuja inovativne kmetijske tehnologije in trajnostno upravljanje gozdov ter spodbuja gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju,

Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki podpira obalne skupnosti pri diverzifikaciji lokalnih gospodarstev in pomaga pri prehodu na trajnostni ribolov.

Poleg tega bodo grški projekti še naprej prejemali finančna sredstva v okviru tematskih programov na ravni EU, kot so instrument za povezovanje Evrope (IPE) na področju energije in prometa, program Obzorje 2020 za raziskave in inovacije, program za konkurenčnost podjetij in MSP ali program LIFE za okolje in podnebne ukrepe. S temi sredstvi se lahko podprejo projekti, kot so povezovanje pristanišč Igumenica, Patras, Pirej in Solun v vseevropska omrežja, vzpostavitev železniške povezave med Atenami/Pirejem in Solunom ter naložbe v obnovljive vire energije.

1.2. Je Grčija deležna posebne obravnave?

Zaradi resnično posebnih okoliščin je Grčija trenutno deležna prednostne obravnave. Grški programi, ki so se v programskem obdobju 2007–2013 financirali s sredstvi EU, prejemajo v primerjavi z mnogimi drugimi državami večji delež sredstev EU, zato mora Grčija svoje programe sofinancirati v veliko manjši meri. Grčija bo namreč vse do sredine leta 2016 prejemala 10-odstotno dodatno sofinanciranje EU, kar v številnih primerih pomeni, da EU plačuje 95 % celotnih stroškov naložb iz obdobja financiranja 2007–2013 (v primerjavi z običajnimi 85 %).

V zadnjem času so lokalne, regionalne in nacionalne oblasti zaradi pomanjkanja javnih sredstev težko nadaljevale s prepotrebnimi naložbami. Kot izjemen ukrep zaradi posebnih razmer v Grčiji bo Komisija v zvezi z naložbami, ki naj bi se še financirale iz programskega obdobja 2007–2013, podala vrsto predlogov za izboljšanje tekoče likvidnosti, tako da se naložbe, ki ugodno vplivajo na rast in delovna mesta, lahko izvedejo zdaj. Predlogi bodo zajemali predčasno sprostitev zadnjih 5 % preostalih plačil EU, ki bila običajno zadržana do zaključka programov, in uporabo 100-odstotne stopnje sofinanciranja v obdobju 2007–2013. Pogoj za to mora biti, da grške oblasti vzpostavijo mehanizem za zagotovitev, da bodo dodatni zneski, ki bodo na voljo zaradi teh ukrepov, v celoti uporabljeni za upravičence in dejavnosti v okviru programov. To bi pomenilo takojšnjo dodatno likvidnost v višini približno 500 milijonov EUR in prihranek za grški proračun v višini približno 2 milijard EUR, ki bo na voljo za nadaljevanje financiranja naložb, ki podpirajo rast in delovna mesta. Komisija bo predlagala tudi povečanje stopnje začetnega predhodnega financiranja za programe v obdobju 2014–2020, in sicer za 7 odstotnih točk 4 . S tem izrednim predhodnim financiranjem se daje na razpolago dodatna milijarda EUR, vendar le za začetek projektov, ki se sofinancirajo v okviru kohezijske politike in ki so v popolni skladnosti s členom 81(2) uredbe o skupnih določbah. Povečano predhodno financiranje bo prispevalo k zmanjšanju likvidnostnih težav, ki trenutno zavirajo naložbe, ter bo omogočilo hitrejše doseganje rezultatov na terenu v smislu učinka na poslovanje in ustvarjanje delovnih mest. Ta izraz izjemne solidarnosti z Grčijo bodo spremljali močni ukrepi, ki bodo zagotavljali dobro finančno upravljanje in pravilnost izdatkov. Vsi navedeni ukrepi se bodo izvajali v okviru dodelitev državi, dogovorjenih v sedanjem večletnem finančnim okvirom za obdobje 2014–2020.

Da bi pospešila izvrševanje sredstev EU in oblastem olajšala delo, bo Evropska komisija Grčijo še naprej spodbujala, naj čim bolje izkoristi sredstva iz skladov. Sredi marca 2015 je skupaj z grškimi oblastmi ustanovila skupino na visoki ravni, ki naj bi intenzivno delovala na dveh področjih: Grčiji naj bi pomagala zagotoviti, da se vsa denarna sredstva, ki so na voljo iz programskega obdobja 2007–2013 uporabijo pravočasno, tj. pred dokončnim iztekom konec tega leta, hkrati pa naj bi ji pomagala izpolniti potrebne zahteve za dostop do vseh sredstev EU, ki so ji na voljo v sedanjem programskem obdobju 2014–2020.

Komisija bo leta 2016 pregledala dodeljevanje sredstev kohezijske politike vsem državam članicam za obdobje 2017–2020, da bi upoštevala najnovejše statistične podatke o BDP. To bo verjetno omogočilo dodatno povečanje razpoložljivih sredstev EU za naložbe v Grčiji.

1.3. Za kaj se sredstva lahko uporabijo?

Naložbe

V obdobju 2015–2017 Komisija Grčiji omogoča, da poleg financiranja EU v obliki nepovratnih sredstev črpa tudi iz 315-milijardnega naložbenega načrta za Evropo. Financiranje iz novoustanovljenega Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ni rezervirano za določene države ali sektorje, temveč bo tako kot v drugih državah javnim in zasebnim vlagateljem v Grčiji na razpolago okrepljena tehnična pomoč Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, ki jim bo pomagal predstaviti visokokakovostne in ekonomsko upravičene projekte. Vlagateljem bo na voljo tudi dodatna tehnična pomoč za razvoj projektov. Dobra priložnost za zagotavljanje hitrega dostopa do financiranja iz EFSI bi bilo partnerstvo med Institucijo za rast v Grčiji (Institution for Growth in Greece, IfG) in skladom EFSI.

Evropska investicijska banka (EIB) dejavno podpira grško gospodarstvo. Od leta 2007je za posojila za naložbe zagotovila več kot 11 milijard EUR. To financiranje se osredotoča na energijo, promet, industrijo, MSP in okoljske projekte.

Naložbeni projekti v Grčiji bi lahko izkoristili tudi priložnosti za posojila pri mednarodnih finančnih institucijah, v katere je Grčija včlanjena. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je Grčiji podelila status države EBRD do konca leta 2020, tak status države pa je pogoj za pomoč EBRD. EBRD bo v Grčiji kmalu odprla stalni urad; po ocenah bodo njene dejavnosti zajemale letne naložbe v višini približno 500 milijonov EUR. Odbor direktorjev EBRD je odobril prvi krog projektov za spodbujanje trgovine v skupni vrednosti 30 milijonov EUR. Mednarodna finančna korporacija (IFC) se lahko v Grčiji ponovno angažira prek izbranih projektov z velikim in trajnim učinkom v finančnem sektorju in infrastrukturi.

Boj proti brezposelnosti, revščini ter slabim socialnim razmeram

Financiranje EU je namenjeno razvoju človeških virov, in sicer z naložbami v izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Prav tako pomaga blažiti negativne posledice nepredvidenih lokalnih ali sektorskih kriz na trgu dela. Od skupno 20 milijard EUR sredstev, kolikor je Grčiji na voljo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020, ji bo za spodbujanje zaposlovanja ter odpravljanje revščine in socialne izključenosti na voljo približno 3,9 milijarde EUR. Grški organi ocenjujejo, da pomoč potrebuje vsaj 250 000 brezposelnih, 180 000 zaposlenih oseb, ki bi jim koristilo usposabljanje, približno 30 000 migrantov in Romov, 33 000 oseb, ki živijo v gospodinjstvih, kjer ni nihče zaposlen, 10 000 invalidov in 80 000 drugače prikrajšanih oseb.

Sredstva EU omogočajo ustvarjanje boljših delovnih mest in pravičnejših možnosti za vsakogar. Vodilno načelo je vlaganje v spretnosti, izkušnje in izobraževanje delavcev, mladih in vseh, ki iščejo zaposlitev. V neposrednem smislu te naložbe prispevajo k podjetniškemu duhu in ustvarjanju delovnih mest, izboljševanju izobraževalnih sistemov in sistemov za poklicno usposabljanje ter posodobitvi javne uprave.

Tako je bilo na primer približno 300 000 otrokom zagotovljeno varstvo, kar je izboljšalo zaposlitvene možnosti okrog 250 000 materam. Znatna finančna podpora reformi javnih služb za zaposlovanje (OAED) bo iskalcem zaposlitve pomagala do cilja. Sredstva EU podpirajo tudi najranljivejše skupine v družbi, saj imajo ob njihovi pomoči boljši dostop do javnih storitev. Če bodo uporabljena učinkovito, bodo ta sredstva spodbudila socialno vključevanje in pomagala v boju proti revščini, zlasti tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč.

V začetku letošnjega leta je bilo brezposelnih prek 149 000 Grkov, mlajših od 25 let (več kot 50 %). Cilj financiranja EU za program jamstva za mlade je zagotoviti delovne izkušnje in usposabljanje 45 000 mladim. V okviru Pobude za zaposlovanje mladih je bilo Grčiji dodeljenih več kot 170 milijonov evrov. Sredstva bodo v pomoč mladim, ki trenutno niso zaposleni in se ne šolajo oziroma usposabljajo. Programi, ki jih podpira ta pobuda, naj bi pomagali več kot 100 000 mladim in sicer z vajeništvi, pripravništvi, poklicnim usposabljanjem in spodbujanjem podjetništva.

Poleg tega je v obdobju 2014–2020 Grčiji na voljo tudi več kot 280 milijonov evrov iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Ta sredstva bodo porabljena za boj proti revščini v obliki zagotavljanja osnovnih potrebščin (kot so hrana, higienski izdelki in čevlji) ter s pomočjo pri socialnem vključevanju.

Raziskave, inovacije in izobraževanje

Za vzpostavitev gospodarstva, ki bolj temelji na znanju, je potrebno večje sodelovanje med javnimi raziskavami in podjetji. Prav tako je potrebno politiko osredotočiti na omejeno število prednostnih nalog v zvezi z raziskavami in inovacijami, ki izkoriščajo prednosti Grčije in imajo ustrezno finančno podporo. Glede na to, da je denarna podpora raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim v Grčiji še vedno majhna, so sredstva EU bistvenega pomena. V okviru skupnega zneska 20 milijard EUR iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki je na voljo Grčiji za obdobje 2014–2020, je 1,3 milijarde EUR namenjene vlaganjem v raziskave in inovacije. Ta sredstva bodo več kot 2 000 malim in srednjim podjetjem pomagala sodelovati z raziskovalnimi institucijami in izboljšati njihovo prihodnjo konkurenčnost. Grške organizacije usklajujejo 43 obsežnih evropskih raziskovalnih projektov in sodelujejo v skupno 312 projektih. V okviru programa Obzorje 2020 je Grčija upravičena do uporabe mehanizma za pomoč politikam za dostop do strokovnega znanja za izvajanje učinkovitih reform svojih raziskovalnih in inovacijskih sistemov. Sredstva EU bodo namenjena tudi podpori uporabe tehnologij z nizkimi emisijami ogljika v Grčiji.

Sredstva EU lahko pripomorejo k izboljšanju sposobnosti in zaposljivosti mladih ter modernizaciji izobraževanja, usposabljanja in dela za mlade. Večje število in boljša kakovost sposobnosti in kvalifikacij sta bistvenega pomena, da bi delovna sila pridobila kompetence, ki jih potrebuje gospodarstvo. Sredstva EU podpirajo projekte, katerih cilj je zmanjšati število mladih, ki predčasno opustijo šolanje, povečati uporabo možnosti vajeništva in vseživljenjskega učenja ter izboljšati terciarno izobraževanje. EU zagotavlja financiranje za mobilnost učencev, študentov in učiteljev, tako da lahko študirajo, se usposabljajo ali poučujejo v tujini. V letu 2014 je EU v Grčiji financirala 440 projektov v zvezi z mobilnostjo izobraževanja v skupni vrednosti približno 36 milijonov EUR, ter s tem skoraj 15 000 študentom, učiteljem, udeležencem poklicnega izobraževanja in drugim udeležencem omogočila učenje ali študij v drugi državi. Za leto 2015 je bilo prijavljenih 1 200 grških projektov, ki skupaj zajemajo do 30 000 posameznikov.

Grčija lahko izkoristi tudi sredstva EU za izgradnjo ali prenovo šol, univerz in centrov za predšolsko vzgojo in varstvo. V obdobju 2014–2020 so na voljo sredstva za nadgradnjo in izgradnjo nove infrastrukture za terciarno (87 milijonov EUR), poklicno (20 milijonov EUR), osnovno in srednješolsko (150 milijonov EUR) izobraževanje ter sredstva za predšolsko vzgojo in varstvo otrok (29 milijonov EUR).

Kmetijstvo in ribištvo

Kmetijski in ribiški sektor imata izjemen potencial za izboljšanje konkurenčnosti države.

Do leta 2020 lahko Grčija izkoristi do skoraj 20 milijard EUR za svoj kmetijski sektor in podeželska območja. To vključuje približno 4,7 milijarde EUR iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru skupnih sredstev v višini 20 milijard EUR, ki so Grčiji na voljo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020 in približno 15 milijard evrov neposrednih plačil, ki bodo pomagala povečati dohodke kmetov in proizvajalcev. Taka plačila je v letu 2013 prejelo več kot 700 000 kmetov. Sistemi dohodkovne podpore so na voljo kmetom, ki se trenutno ukvarjajo s kmetovanjem, mladi kmetje pa bodo prejeli podporo za ustanavljanje malih podjetij. EU ima na voljo tudi sredstva, ki kmetom omogočajo boljše trženje izdelkov s podporo za sadje in zelenjavo, oljčno olje, vino, mlečne izdelke in med. 4,7 milijarde EUR je rezerviranih za pobude, ki bodo izboljšale konkurenčnost kmetijskega sektorja v Grčiji ob hkratnem ohranjanju ekosistemov in zagotavljanju učinkovite rabe naravnih virov. Take pobude odpirajo zaposlitvene možnosti na podeželskih območjih in spodbujajo inovacije.

V pomorskem in ribiškem sektorju je Grčiji na voljo skoraj 400 milijonov EUR sredstev EU v okviru skupnega proračuna v višini 20 milijard EUR iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Ta sredstva lahko pomagajo podpreti diverzifikacijo obalnih in otoških gospodarstev ter prehod na trajnostni ribolov. Uporabijo se lahko tudi za povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, ribištva, ribogojstva (ki je eden glavnih grških izvoznih sektorjev) in predelovalnega sektorja, kot tudi za podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. To vključuje spodbujanje učinkovite rabe virov in trajnostnega teritorialnega razvoja, osredotočenega na zaposlovanje in ustvarjanje delovnih mest.

Energija, promet in okolje

Do leta 2020 je za financiranje naložb v energijo na voljo okrog 900 milijonov EUR iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, vrednih 20 milijard EUR. Za energetski sektor se šteje, da ima enega največjih potencialov za izboljšanje konkurenčnosti države. Na voljo je skoraj 500 milijonov EUR za izboljšanje energetske učinkovitosti javnih in stanovanjskih stavb ter v MSP, kot tudi za soproizvodnjo z visokim izkoristkom ter daljinsko ogrevanje v Grčiji. Te naložbe naj bi vodile k boljši razvrstitvi približno 26 000 gospodinjstev glede porabe energije in k zmanjšanju porabe primarne energije v javnih stavbah za približno 97 047 000 kWh na leto. Za pametne sisteme za shranjevanje in prenos energije je na voljo 285 milijonov EUR, še dodatnih 46 milijonov EUR pa za pametna omrežja za distribucijo električne energije. Zaradi teh naložb bi na pametna omrežja lahko priključili približno 200 000 dodatnih uporabnikov. Na voljo je tudi 94 milijonov EUR za naložbe v obnovljive vire energije. Poleg financiranja iz kohezijske politike EU, EU financira tudi specifične projekte energetske infrastrukture. Od leta 2014 do danes so že bili izbrani grški projekti s področja energetske infrastrukture, ki bodo prejeli podporo v višini 8,5 milijona EUR.

V okviru skupnih sredstev v višini 20 milijard EUR, ki so Grčiji na voljo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020, bo skoraj 3 milijarde EUR na razpolago za pomoč pri prehodu na energetsko učinkovit in dekarboniziran prometni sektor, financiranje izgradnje novih železniških, tramvajskih prog in prog podzemne železnice, posodobitev obstoječih železniških prog in gradnjo novih cest. EU financira tudi projekte prometne infrastrukture ključnega pomena za osrednje prometno omrežje EU.

Ravnanje z odpadki, nezakonito odlaganje odpadkov in zaščita vodnih virov ostajajo ključna vprašanja za Grčijo. Do leta 2020 bo za izboljšanje varovanja okolja in lažje financiranje prehoda na okolju prijazno gospodarstvo na voljo 2,5 milijarde EUR, od tega približno 950 milijonov EUR za naložbe v ravnanje z odpadki. EU prek vseevropskih programov financira tudi okoljske projekte. Od leta 2014 so grški upravičenci – lokalni organi, univerze in nevladne organizacije – v ta namen prejeli 12 milijonov EUR.

2. Podpora za reformo in izvrševanje sredstev EU

Komisija je septembra 2011 ustanovila delovno skupino za Grčijo.
Njen mandat je bil določiti in izvesti celovit program tehnične pomoči Grčiji za podporo izvajanju programa EU/MDS za prilagoditev ter za pospešitev črpanja sredstev EU. 

S pomočjo in podporo delovne skupine za Grčijo so se vodila, spremljala in pospešila intenzivna prizadevanja Grčije za reforme. Reforme so vključevale izboljšanje delovanja javne uprave; boj proti korupciji, pranju denarja in goljufijam; izboljšanje zdravstvenega varstva; oblikovanje sheme za zagotovitev splošnega minimalnega dohodka; ter spodbujanje trgovine. Tehnična pomoč je bila ključna za oživitev gospodarsko pomembnih projektov gradnje avtocest.

Grčija je bistveno izboljšala črpanje sredstev iz strukturnih skladov; medtem ko je glede uporabe sredstev leta 2011 zasedala 18. mesto, je bila ob koncu leta 2014 na šestem mestu 5 .

Glede na izzive pri izvajanju reform, s katerimi se bodo soočile nekatere države članice (vključno z Grčijo),se je Komisija odločila ustanoviti podporno službo za strukturne reforme, ki bo državam članicam nudila trajno in hkrati zelo prožno prilagojeno podporo na določenih političnih področjih 6 . Z letošnjim julijem ta podpora ne bo več na razpolago le državam članicam, ki sodelujejo v programih makroekonomske pomoči. Zagotavljala bo večjo splošno podporo za pripravo ter izvajanje upravnih in strukturnih reform, ki spodbujajo rast, zlasti v okviru postopkov gospodarskega upravljanja, vključno s pomočjo za učinkovito in uspešno uporabo strukturnih skladov EU. Nudila bo podporo na področjih, kot so upravljanje prihodkov in javnih financ, izboljšanje poslovnega okolja, politike trga dela, reforme zdravstvenih sistemov, razvoj učinkovite in v storitve usmerjene javne uprave, učinkovita pravna država in boj proti korupciji.

To novo službo bo usklajeval podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis, ki že usklajuje delovno skupino na visoki ravni za optimalno uporabo strukturnih skladov v Grčiji, da bi spodbudili dodatne javne in zasebne naložbe, tako da se bo grško gospodarstvo spet razvijalo v pravi smeri, med drugim s pomočjo finančnih instrumentov.

Komisija je pripravljena v okviru te nove tehnične podpore Grčijo še naprej podpirati pri oblikovanju in/ali izvajanju strukturnih in institucionalnih reform, če bi jo ta za to prosila. V okviru predlagane nove tehnične pomoči bi Komisija vodila in usklajevala podporo, organizirano v sodelovanju z drugimi službami Komisije, drugimi državami članicami in/ali mednarodnimi organizacijami.

Ena prvih nalog bi bila podpreti Grčijo pri boljšem črpanju sredstev EU, zagotavljanju čim hitrejšega začetka naložb ter zagotavljanju spoštovanja ustreznih rokov in zahtev po dobrem finančnem upravljanju. V okviru programskega obdobja 2014–2020 je za tehnično pomoč na področju kohezijske politike na voljo skoraj pol milijarde eurov za krepitev sistemov upravljanja, nadzora in upravnih zmogljivosti v podporo učinkovitemu izvrševanju in dodeljevanju sredstev EU.

Učinkovitost tehnične pomoči je odvisna od obstoja dobro delujoče strukture usklajevanja v grški upravi in ciljno usmerjenega dela v tesnem sodelovanju s Komisijo in njeno novo podporno službo za strukturne reforme.

Komisija ustanavlja tudi pilotni skrbniški sklad za tehnično pomoč v višini 1,5 milijona EUR, ki naj bi ga predvidoma upravljala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). S tem bi se podprla priprava in izvedba prednostnih projektov v Grčiji, ki bi jih lahko (so)financirali EBRD in Mednarodna finančna korporacija (IFC).

3. Sklepi

Komisija je v času krize Grčiji stala ob strani s finančno podporo in tehnično pomočjo. Podpirala jo bo tudi v prihodnje, da se ponovno zažene rast in ustvarijo nujno potrebna delovna mesta, kar bo koristilo grškemu prebivalstvu. Za to je ključnega pomena sprejetje jasnega in predvidljivega dogovora. Polna uporaba sredstev EU bo spodbudila okrevanje.

Zdaj je bistveno, da Grčija hitro ponovno vzpostavi finančno stabilnost, da bo lahko v celoti izkoristila obsežno podporo EU v obliki nepovratnih sredstev, posojil in tehnične pomoči za izgradnjo varne prihodnosti. V času pritiska na državno financiranje je taka podpora lahko odločilnega pomena za postavitev temeljev za trajnostno rast, delovna mesta in socialno kohezijo.

Grčija mora opraviti svojo nalogo. To sporočilo bo dopolnilo obsežen sklop reform in zavez, ki jih Grčija izvaja in ki bodo podpirale program pomoči za stabilnost Grčije v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

Reforme in nove naložbe je treba izvesti hitro, saj so ključni del sanacije gospodarstva. Učinkovitost sredstev EU je odvisna od stabilnega in ugodnega makroekonomskega okolja, ki temelji na preudarnih fiskalnih in ekonomskih politikah. Grčija mora odpraviti tudi nekatere resne slabosti v svoji upravni zmogljivosti, da bo lahko izčrpala vsa razpoložljiva sredstva, opisana v tem sporočilu.

Komisija je pripravljena še naprej zagotavljati tehnično podporo znotraj novega okvira tehnične pomoči in pripraviti dodatne predloge za zakonodajalca EU za povečanje vnaprejšnjega financiranja, ki je na voljo Grčiji.

Grčija si lahko v partnerstvu z drugimi državami članicami, institucijami EU in drugimi mednarodnimi partnerji zgradi uspešno prihodnost v EU. Vzpostavljeni so številni pogoji za ponovno vzpostavitev rasti, zdaj pa je čas za sklenitev postopka in zagotovitev vzdržne prihodnosti za Grčijo.

Priloga

Tabela 1 Sredstva EU, ki so na voljo grškemu gospodarstvu in družbi (2014–2020, v milijonih EUR)

Tabela 2 Sredstva EU v podporo grškemu gospodarstvu in družbi (2007–2013, v milijonih EUR)

(1)

     Grčija si izposoja denar iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF) po 1,35-odstotni obrestni meri, medtem ko si je pred krizo Grčija lahko izposojala na trgu po približno 5-odstotni obrestni meri. Tehtana povprečna zapadlost evropskih posojil Grčiji je 32,5 leta, pred letom 2023 pa Grčiji ni treba plačati nobenih obresti ali glavnice.

(2)

     Ta znesek zajema štiri dele: 1) več kot 240 milijard finančne pomoči (prvi in drugi program za ekonomsko prilagoditev za Grčijo); 2) skoraj 42 milijard EUR sredstev EU iz obdobja 2007–2013, ki vključujejo približno 24 milijard EUR iz strukturnih in kohezijskih skladov ter skladov za ribištvo in razvoj podeželja ter približno 17 milijard EUR za neposredna plačila kmetom in ukrepe podpore za kmetijske trge; 3) več kot 35 milijard EUR finančnih sredstev EU iz obdobja 2014–2020, ki vključujejo 20 milijard EUR iz evropskih strukturnih in naložbenih skladov ter več kot 15 milijard EUR za neposredna plačila kmetom in ukrepe podpore za kmetijske trge; ter 4) zasebni sektor je udeležen s 100 milijardami EUR.

(3)

     Pogoji so izpolnjevanje upravnih in pravnih zahtev ter zagotovitev zadostnega sofinanciranja s strani države (glej spodaj).

(4)

 To ne velja za pobudo za zaposlovanje mladih, za katero se je predhodno financiranje že povečalo na 30 % (glej Uredbo (EU) 2015/779 o spremembi Uredbe (EU) št. 1304/2013).

(5)

Ta razvrstitev se nanaša na črpanje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada (KS) in Evropskega socialnega sklada (ESS).

(6)

Sklep Komisije z dne 17. junija 2015.